Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 32/ 95) je Občinski svet občine Loški Potok na seji dne 18. 11. 1998 sprejel

ODLOK

o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Loški Potok

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sprejmejo se prostorsko ureditveni pogoji za Občino Loški Potok, ki jih je izdelala area – LINE d. o. o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženering, v aprilu in juliju 1997, pod številko 97/IV-97.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 5/99) in vsebujejo:

– posebne strokovne podlage,

– grafični del:

– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na temeljnem topografskem načrtu M1:5000 za celoten prostor občine,

– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na temeljnem topografskem načrtu M1:2880 za ureditvena območja naselij,

– tekstualni del,

– besedilo odloka.

II. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI

3. člen

Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejanja. To so:

a) območja izven ureditvenih območij naselij – odprt prostor, oziroma namenjena naslednjim rabam:

b) območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji in urbani rabi:

4. člen

V območjih urejanja, kjer dolgoročni in družbeni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

5. člen

Na zemljiščih, ki so s planskimi usmeritvami namenjena potrebam skupnega in splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so izjemoma dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen, raba zemljišča in njegov razvoj. Presoje odstopanj se opravijo v postopku novelacije planskih dokumentov.

6. člen

Prostorsko ureditveni pogoji so prostorsko izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj območja, ki jih opredeljujejo prostorsko ureditveni pogoji.

Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo prostora in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču.

Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja. Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.

7. člen

Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.

V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, krajinsko mnenje, urbanistično mnenje in predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).

8. člen

Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.

Pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.

III. MEJA IN OBSEG OBMOČJA

9. člen

Območje Občine Loški Potok, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, pokrivajo območje obeh krajevnih skupnosti Loški Potok in Draga ter veljajo za območje odprtega prostora kot tudi za območje naselij.

KS Loški Potok:

KS Draga:

IV. SPLOŠNI POGOJI ZA ODPRT PROSTOR GLEDE NA VRSTE POSEGOV V PROSTOR

10. člen

IV. 1 Območja urejanja kmetijskih in gozdnih površin z oznakami K in G:

V območjih urejanja z oznakami K in G, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine, obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij ter vsa ostala območja odprtega prostora, ki niso posebej definirana kot ureditvena območja, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi:

– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti,

– melioracije zemljišč,

– peskokopi in kamnolomi, renaturacija po končanem eksploatiranju ter sanacija peskokopov in kamnolomov za drugo rabo,

– vodnogospodarske ureditve,

– gradnje objektov in naprav komunalne infrastrukture,

– širitev in ureditev pokopališč,

– ureditev deponij komunalnih odpadkov s sortirnico,

– ureditev deponij gradbenega in izkopnega materiala,

– postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,

– postavitev začasnih objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti,

– postavitev zavetišč in nadstreškov ob postajališčih javnega potniškega prometa in v varovalnem pasu cest,

– na objektih in napravah so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve ob ohranjanju gabaritov, naklonov, gradbenih linij in značilnih arhitektonskih elementov,

– pri vseh posegih, predvsem pa pri posegih, naštetih v prvih štirih alineah tega člena, je potrebno ohranjati in negovati značilne krajinske vzorce in sliko kulturne krajine.

Posegi so možni pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti, oziroma kmetijstva, gozdarstva ali varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti pozitivna vsa ustrezna soglasja.

11. člen

IV. 2 Območja za rekreacijo in šport

Na območjih izven ureditvenih območjih naselij, kjer obstaja izražen interes za rekreacijsko dejavnost, pogoji in naravne razmere pa to omogočajo, so možni tudi naslednji posegi:

– gradnja rekreacijsko-športnih površin in naprav,

– gradnja objektov in naprav, kot dopolnilo osnovni rekreacijsko športni dejavnosti,

– ureditev zelenih in parkovnih površin.

Za takšne posege je predhodno potrebno izdelati strokovno presojo posega z vso potrebno infrastrukturo in pridobiti poleg ostalih soglasij tudi soglasje Občine Loški Potok.

12. člen

IV. 3 Vodotoki

Vsi vodotoki tudi hudourniki in njihova poplavna (inundacijska območja poplavne vode 100 letne pogostosti) območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje odnosno soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno-gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je treba vključiti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je treba urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalce, naselja).

Za posege v vodotoke in v 20 m širok pas vodotoka je potrebno pridobiti tudi predhodne pogoje in soglasja pristojne spomeniško varstvene službe.

Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je potrebno zagotavljati koridor širine 4 m, zaradi dostopa s težko gradbeno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.

Posegi v obvodno vegetacijo niso dopustni. Za vse posege v obvodno vegetacijo je potrebno poleg ostalega upoštevati tudi smernice Zavoda za gozdove Slovenije.

13. člen

IV. 4 Območja agromelioracij

Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno težiti k ohranitvi naravnih značilnosti prostora, kar se nanaša predvsem na ohranitev vodotoka kot odvodnika s čimmanj spreminjanja naravnega toka struge, ohranitvi obvodne vegetacije ter ohranitvi in vzdrževanju gozdnega roba.

Pri čiščenju s težko gradbeno mehanizacijo je potrebno težiti k povzročitvi čim manj škode na travnati ruši, nasipih brežin in obvodni vegetaciji. Dela je potrebno opravljati le v primernem časovnem obdobju. Utrjevanje brežin je možen le z naravnimi gradivi v suhozidni izvedbi.

14. člen

IV. 5 Gozdni prostor

Pri vseh posegih v gozd in gozdni prostor mora temeljiti na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Pri tem je zlasti pomembno ohraniti naravne populacije gozdnega drevja, ohraniti in vzpostavljati naravno pestrost ter krepiti lesno zalogo gozdov, s tem pa tudi njihovo biološko in gospodarsko stabilnost.

Za urejanje gozda in gozdnega prostora velja, da je potrebno s posegi zagotavljati nemoteno spravilo lesnih sortimentov po obstoječih vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij. Gozdne in druge transportne prometnice (razen vlak) morajo biti dimenzionirane na 10 t osno obremenitev.

Za odmike vseh vrst novogradenj in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati veljavni zakon o gozdovih. Soglasje Zavoda za gozdove je potrebno pridobiti za posege v gozd in gozdni prostor ter za lokacije zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov ter za posege v 30 m širokem pasu ob gozdnem robu.

15. člen

IV. 6 Varovana območja

Na območjih rezervatov, koridorjev in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine, na 1. območju kmetijskih zemljišč, v varovalnih gozdovih, gozdovih s posebnim namenom in gozdnih rezervatih, vodovarstvenih območjih in pasovih ter območjih z izrazito kvalitetno krajinsko sliko, ki so prikazana v grafičnih prilogah, je izvajanje posegov omejeno in pogojeno s pogoji in soglasji pristojnih služb.

V. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA ODPRT PROSTOR

16. člen

Posebna merila in pogoji za urejanje posameznih območij odprtega prostora so opredeljeni v strokovnih podlagah s področja varstva naravne in kulturne dediščine za izdelavo PUP Loški Potok, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v marcu 1997. Navedene strokovne osnove so sestavni del tega odloka.

17. člen

Skladno s predhodnim členom so načini urejanja in režimi varovanja ter pogoji rabe navedeni za:

– ohranitev in varovanje krajinske slike in tipike (krajinske smernice),

– varstvena načela in varstveni režimi za naravno dediščino, pri čemer pogoji veljajo tako za normativno zaščiteno kot za nezaščiteno naravno dediščino,

– način varstva kulturne dediščine – kulturne krajine, arheološke dediščine, umetnostno zgodovinske dediščine, stavbne in memorialne dediščine.

18. člen

Deli odprtega prostora, ki ležijo v območjih regijskega parka ali v območjih prostorskih izvedbenih načrtov (ureditveni načrti, zazidalni načrti, lokacijski načrti) se urejajo z določili normativnih aktov, ki urejajo ta območja. Do formalnega sprejetja normativnega akta iz konteksta tega člena so v veljavi splošna in posebna merila ter pogoji tega odloka, na podlagi strokovnih podlag, citiranih v 16. členu tega odloka.

19. člen

Pogoji rabe in urejanja komunalne infrastrukture se določajo posebej za vsak poseg – v postopku izdelave lokacijske dokumentacije s pridobivanjem predhodnih pogojev in soglasij posameznih upravljavcev infrastrukturnih vodov, objektov in naprav. Določila morajo biti v skladu z osnovno namembnostjo, opredeljeno v veljavnem prostorskem planu Občine Loški Potok.

20. člen

Pogoji za renaturacijo zemljišč po končanih delih:

VI. 1 SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA NASELJA

VI. 1 Vrste posegov v prostor

21. člen

V obravnavanih naseljih znotraj ureditvenih območij so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni drugače določeno:

– redno vzdrževanje

– adaptacije

– prizidave

– nadzidave

– novogradnja (posamična, dopolnilna, gradnja za potrebe kmetij)

– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe kmetij, za potrebe obrti)

– gradnja pomožnih objektov

– gradnja komunalne in prometne infrastrukture.

22. člen

Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovnost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.

23. člen

Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:

– Možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru.

– Dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varno.

– Vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi.

– Intenzivnost rabe prostora se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti.

24. člen

Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na obstoječo ali plansko predvideno namembnost območja. Poseg z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.

25. člen

Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena na zemljiščih znotraj kmetijskih gospodarstev sedanjih objektov če so zagotovljene zadostne površine za dovoz in manipulacijo in na območjih, ki so za tako vrsto gradnje določena.

26. člen

Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.

27. člen

Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.

28. člen

Reklamna znamenja, turistične oznake in informacijsko-usmerjevalne table naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilni za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne urbanistične inšpekcije. Možne lokacije za postavitev skupaj s celostno podobo informacijskih tabel pripravi Občina Loški Potok. Do takrat postavitve niso dovoljene. Za obstoječe table Občina Loški Potok izdela izhodišča za postopno preureditev v skladu z novimi določili.

29. člen

Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti, šport, rekreacijo ter ostale potrebe (za obdobje do izgradnje trajnega objekta), sezonski turistični ponudbi ali občasnim prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, kjer v tekočem planskem obdobju ni predviden trajen poseg v prostor. Pogoji za postavitev začasnih objektov in naprav so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor.

Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije in največ za čas do izteka tekočega srednjeročnega obdobja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku ter izjava lastnika, da bo po preteku roka objekt odstranil.

30. člen

Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:

– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali. Višina podpornega zidu se določi glede reliefa.

– Ograjevanje parcel (zemljišč) izven strnjeno zazidanih območij ni dopustno. Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.

– Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.

– Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin.

– Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

– V primerih, ko tvori rob naselja zasaditev s sadovnjaki, je le-te nujno ohraniti.

VI. 2 Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor

31. člen

Lega objektov

Pri določanju lege objektov je treba upoštevati pogoje:

– novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani zdravstveni in požarnovarstveni pogoji,

– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljena od meje, je možna na isti lokaciji v enakih gabaritih; sprememba namembnosti teh nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja,

– normalen odmik med objekti je enak ali večji kot višina v slemenu višjega objekta,

– kolikor ta odmik ni dosežen je nujno izvesti požarne ukrepe,

– normalen odmik od parcelne meje naj bo 4 m ali večji, v primerih, ko tak odmik onemogočajo terenski in drugi vplivi, je lahko odmik od meje 2 m s soglasjem mejaša in pozitivnimi soglasji pristojnih organizacij,

– večji odmik od meje je pogojen s sanitarno in požarnovarstvenimi pogoji,

– gradnja objektov ob najboljših kmetijskih zemljiščih (I. območje kmetijskih zemljišč) je možna v oddaljenosti minimalno 5 m od kmetijske površine,

– gradnja objektov ob drugih kmetijskih zemljiščih (II. območje kmetijskih zemljišč) je možna v oddaljenosti minimalno 3 m od kmetijske površine,

– gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti minimalno 10 m; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci,

– kolikor se mejna površina zarašča, naj se stalno vzdržuje 20 m prosti pas med pozidavo in zaraščajočimi površinami,

– odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih vsklajeni z zakonom o cestah oziroma soglasjem pristojnih organov; odmike pogojuje upravljalec in ne sme biti manjši od 3 m, kar je cestni pas; izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ali nadomestna gradnja, ki sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine ter pogoje službe, ki izvaja zimsko pluženje,

– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav,

– odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljalca vodotokov.

32. člen

Oblikovanje objektov in okolja

Novogradnje, nadzidave, prezidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja, zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:

– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,

– odmiku od sosednjih objektov (ne smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov),

– sestavi osnovnih stavbnih mas,

– naklonu streh in smereh slemen,

– razmerjih fasad in njihovih orientacij, še zlasti na ulično stran,

– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,

– barvi in teksturi streh in fasad,

– načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora,

– načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.

33. člen

Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega, velikost, dostopnost).

34. člen

Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je treba upoštevati sledeče pogoje:

– tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova, ko je daljša stranica in sleme strehe pravokotna na smer glavne komunikacije v naselju; izjemoma je možno odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove, kjer to pogojuje teren ali kjer je to že pravilo v zasnovi prvotne zazidave;

– etažnost: z upoštevanjem tipoloških zakonitosti, oziroma prvotne pozidave praviloma obsegajo pritličje, nadstropje in delno izkoriščeno podstrešje, izjemoma zaradi nagnjenosti tudi klet; v posameznih naselji pa je dovoljeno povečati kolenčni zid za izkoriščeno podstrešje;

– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin do 40 stopinj; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditivijo zaselka; možno je osvetljevanje podstrešij s frčadami; strešna kritina je v temno rdeči, rjavi ali temno sivi barvi; zaključki streh s čopi so priporočljivi kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objetkov. Salonitna kritina ni dovoljena;

– višina: ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; načeloma ne sme presegati višin okoliških objektov ali dominant v prostoru, kolikor skladno s krajinskimi zakonitostmi prostora poseg ne oblikuje nove dominante;

– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim prvobitnim objektom; horizontalna členitev fasad z okenskimi odprtinami (in vratmi) mora upoštevati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin; ni dopustna širitev okenskih odprtin, ki bi presegala 140 cm; širina zidu nad posameznimi okenskimi odprtinami mora biti najmanj polovico horizontalne širine oken; barva na fasadah naj bo v svetlih in nevsiljivih tonih; obdelava stavbnega pohištva, ograj in drugih fasadnih elementov naj bo v barvi naravnih materialov;

– garaže: praviloma so garaže znotraj osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta, izjemoma so garaže grajene kot prizidek; v primeru prizidka je višina garaže pritličje, krito s streho z enakimi oblikovalskimi pogoji kot za osnovni objekt.

35. člen

Pri oblikovanju poslovnih prostorov veljajo poleg analogno privzetih pogojev prejšnjega člena še naslednji pogoji:

– tlorisna zasnova, višina prostorov in eventualna etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov,

– oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati na obstoječih objektih horizontalno in vertikalno členitev; zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem pa se ohranja ritem oken kot na ostalem delu stavbe (nadstropje),

– nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta, kakor tudi vetrolov,

– pri objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni,

– novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov,

– vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z materiali, ki nastopajo na preostalem delu stavbe in so usklajeni z objekti širše okolice in ulično opremo,

– v primeru, da je pred vhodom večji ulični odprt prostor, naj bodo novi vetrolovi transparentni, strehe vetrolovov in nadstreškov ne smejo spreminjati horizontalnih členitev oziroma povdarkov stavb,

– kot dodatne fasadne elemente je možno namestiti markize, svetlobne napise, okenske obrobe itd.; ti dodatni elementi ne smejo ukinjati obstoječih horizontalnih in vertikalnih členitev na celotnem delu stavb.

36. člen

Pri oblikovanju pomožnih objektov in naprav veljajo enotni pogoji prejšnjih treh členov ter še:

– praviloma se grade pomožni objekti kot prizidek k stanovanjskim objektom ali gospodarskim objektom ali pa kot samostojni objekt na dvoriščni strani,

– novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov,

– garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 20 m2; v primerih, ko se objekt garaže dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naklonu kot pri osnovnem objektu; kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt (prizidek),

– garaža kot samostojni objekt,

: višina – pritlični objekt,

: streha – simetrična dvokapnica z naklonom do 40 stopinj,

: kritina – enaka kot za stanovanjske objekte.

37. člen

Pri dograjevanju in prenavljanju objektov veljajo enotni pogoji od prejšnih štirih členov ter še:

– dopustna je nadzidava, gradnja prizidkov in pomožnih objektov, kolikor to dopušča velikost zemljišča; pri razmerju zemljišče – objekti je potrebno upoštevati vse objekte (obstoječe in predvidene) na določenem zemljišču; celotna površina zemljišča naj bo vsaj 1,5 krat večja od bruto etažne površine vseh objektov,

– dozidava in nadzidava sme biti v taki velikosti, da objekt v celoti bistveno ne odstopa od gabaritov sosednjih objektov zazidane površine obstoječega objekta ob upoštevanju pogojev tlorisne zasnove objektov,

– nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov,

– prizidek oziroma nadzidavo je potrebno oblikovati v skladno arhitektonsko celoto z obstoječim objektom,

– dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

38. člen

Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih velja:

– načeloma je treba upoštevati vse prej naštete pogoje glede oblikovanja objektov,

– pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, barva ter likovne elemente),

– pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah kot velja za druge objekte.

39. člen

Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih storitev veljajo vsa prej našteta določila za oblikovanje drugih objektov ter še:

– tlorisne dimenzije objekta izhajajo iz vrst dejavnosti, ki je v objektu,

– praviloma je etažnost objekta, ki je namenjen izključno opravljanju obrtnih storitev, le pritličen s streho; priporočljivo je, da so prostori in obrtna dejavnost v sklopu stanovanjskih objektov; v tem primeru veljajo za etažnost enaki pogoji kot za druge objekte.

40. člen

Dopustna je sprememba namembnosti za storitveno obrt pod pogoji, da se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča ter ne nastopajo prekomerni motilni vplivi na okolico.

41. člen

K pogojem za oblikovanje posegov na objektih v prostor v neposredni soseščini objektov ali v območjih, ki so razglašeni ali v planu opredeljeni za spomenike naravne ali kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo dediščine.

42. člen

Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih naselij oblikovno enotno po predhodno izdelanem celostnem konceptu, ki ga potrdi občinski svet.

43. člen

Urejanje zelenih površin

Planiranje terena se praviloma izvaja z brežinami in le v primeru, če to ni mogoče z opornimi zidovi. Oporni zidovi so na vidni strani grajeni v naravnem kamnu maksimalne višine 1 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditivijo. Izjemoma so pri stmih nagibih dovoljeni podporni zidovi do višine 2 m, vsekakor pa mora biti v terasasti izvedbi s primerno zasaditvijo.

Pri urejanju okolice objektov je priporočljivo uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiale.

44. člen

Oblikovanje ograj in obcestnih zidov

Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postaviti:

– ograja je lahko živa meja, tudi ojačana z žično mrežo, lesena oziroma intenzivno ozelenjena do maksimalne višine 1,20 m, lahko pa tudi kamnita do maksimalne višine 0,60 m,

– višinske razlike na zemljiščih naj bodo praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami (travnatimi ali nizkimi grmovnicami); v primeru postavitve opornega zidu mora biti le ta intenzivno ozelenjen,

– možna je postavitev ograje ob meji, če meja ni sporna ter s soglasjem mejaša.

Gradnja opornih zidov je možna skladno s pogoji odloka o določitvi pomožnih objektov, naprav in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje za območje Občine Loški Potok.

45. člen

Oblikovanje gradbenih parcel

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.

Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.

46. člen

Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.

Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5 krat večja od bruto etažne površine objekta.

Novograjeni objekti obrtne dejavnosti in kmetijsko gospodarski objekti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8 krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.

47. člen

Velikost funkcionalnega zemljišča se določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih.

Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:

– za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 3,5 m,

– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,2 m ob objektu in dostopu,

– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta najmanj 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije majmanj v radiu 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,

– za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m,

– za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte,

– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotavljanje na osnovi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele.

48. člen

Prometno urejanje

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.

49. člen

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ustreznimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišča ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji voznega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje pristojni upravni organ.

50. člen

Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.

51. člen

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškoduje cest in cestnih objektov. Uredijo se lahko s soglasjem pristojnega upravljalca ceste.

Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.

Pri graditivi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.

52. člen

Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah zagotoviti možnost parkiranja.

Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu tudi vsaj eno dostavno mesto na investitorjevem zemljišču. Kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost je potrebno prišteti potrebna parkirišča tudi za konkretno dejavnost.

53. člen

Pri objektih različnih dejavnosti pa je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču nosilca dejavnosti (investitorja) ob poslovnem objektu glede na dejavnost. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj eno parkirno mesto za stranke. Za poslovalnice z večjo površino uredimo eno parkirno mesto pa sledečem razrezu:

– 30 m2 površine trgovskega objekta (brez skladiščnih površin),

– 30 do 40 m2 površine poslovnega objekta,

– 75 m2 družbena in kulturna dejavnost,

– 60 m2 šolskega objekta,

– 3 zaposlene v industrijskih objektih,

– 6 gledalcev za športna igrišča,

– od 3 do 5 ležišč v prenočitvenih objektih,

– 10 sedežev v gostinskih lokalih,

– 10 sedežev za gledališča in kulturne dvorane.

Kolikor investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč na svojem zemljišču mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiusu 100 m ni možnosti zagotoviti parkirišč se dejavnost ne more opravljati.

Večje parkirne površine (več kot 2 PM) se ureja in oblikuje z reliefnimi možnostmi v skladno urbanistično oblikovano celoto ter obvezno primerno zasaditvijo v merskem odnosu do grajenih in prostih površin.

Parkirne površine morajo biti ustrezno zasajene, kar se predvidi v projektni dokumentaciji. Manjša parkirišča se zasadi z nižjimi ali visokimi rastlinami, med tem ko se večja parkirišča zasadi z višjimi drevesnicami, ki jih lahko dopolnjujemo tudi z nižjimi rastlinami.

54. člen

Komunalno urejanje

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez.

Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove in strokovne osnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Loški Potok.

Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).

55. člen

Vodooskrba

Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem je nujna priključitev na to omrežje pod pogoji upravljalca, skladno z odlokom o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine.

Na območjih, kjer javnega vodovoda ni, se objekti priključijo na lokalne vodne vire ali si morajo investitorji izvesti primerno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi pogoji. Priključitev na lokalne vodne vire je možna po pogojih upravljalca ter z upoštevanjem pogojev in ukrepov varovanja zajetij pitne vode, kot so opredeljeni v strokovnih osnovah z grafičnim prikazom varstvenih pasov, ki jih je izdelal Hidroconsulting d. o. o. Dragomer v jan. 1998.

56. člen

Odvajanje odplak

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadne vode. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora bitri grajena vodotesna kanalizacija.

Do izgradnje kanalizacije, je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.

Praznenje greznic mora biti organizirano po načrtu komunalne storitve skladno z veljavnimi predpisi. Pri urejanju gnojišč pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno upoštevati predpise s tega področja ter pogoje zdravstvene inšpekcije. Gnojne jame morajo delovati kot zaprt sistem brez možnosti izcejana v podtalje.

V vseh naseljih je treba forsirati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je treba speljati do ČN, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to zahteva zdravstvena inšpekcija. Kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.

57. člen

Elektro omrežje

Vsi objekti, razen pomožnih objektov morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v elektro-energetskem soglasju.

Za nove povezave z visokonapetostnimi 20 kV daljnovodi in na obstoječe visokonapetostne 20 kV daljnovode je potrebno upoštevati varovalne koridorje širine 30 m.

Pri izgradnji kompleksne gradnje, delov naselja ali večjih objektov (tovarne, delavnice, žage za razrez lesa ipd.) je nujno predhodno predvideti lokacije za izgradnjo odcepov 20 kV daljnovodov in transformatorskih postaj.

Vsa dela v zvezi z elektroenergetskimi vodi in napravami izvede pooblaščena organizacija distributerja električne energije po predhodnem naročilu in na stroške investitorja.

58. člen

Omrežje zvez

V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja. Praviloma se predvidi možnost priključitev vseh objektov na telefonsko omrežje pod pogoji upravljalca.

Sprejem radijskih in televizijskih programov je možna izgradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten. Možno je zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo. Mikrolokacija teh antenskih objektov ali naprav mora v lokacijskem postopku opredeliti odnos do širšega prostora z upoštevanjem dominant, vedut in vpetost v krajinski vzorec.

59. člen

Pokopališča

Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe gravitacijskega zaledja. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegih v območje pokopališča pa veljajo pogoji:

– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru, ne v smeri naselja,

– pokopališča naj imajo 10-meterski varovalni nezazidan pas,

– v vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč,

– obstoječe kamnite in druge kvalitetne zidove okrog pokopališč se mora kot arhitekturno-krajinske značilnosti ohraniti ter jih pri širitvah logično dopolniti,

– aktivna pokopališča se opremijo z mrliškimi vežicami kot poslovilni objekti, ki se jih uporablja skladno s higiensko zdravstvenimi pogoji.

60. člen

Varovanje okolja

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Pri varstvu okolja je nujno paziti na:

– zaščito vodotokov pred onesnaževanjem,

– zaščito vodnih virov,

– organizacijo odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, njih sortiranje in deponiranje,

– sanacijo neurejenih odlagališč odpadkov,

– sanacijo območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa znotraj naselja,

– sanacijo industrijskih virov onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja novih oziroma njihove zgostitve v območjih, ki so že danes obremenjena,

– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih posebnih in splošnih javnih zelenih površin, kot so: javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, skupine dreves, posamezna drevesa, ki so javno pomembna in tvorijo ambient, zelene površine pri stanovanjskih naseljih, zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, pokopališča in območja namenjena vrtičkarjem,

– varovanje kakovostnega naravnega prostora in saniranje degradiranih površin skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,

– sanacijo brežin ob novih ali rekonstruiranih prometnicah.

61. člen

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije pa je potrebno za potrebe varovanja okolja upoštevati in opredeliti naslednje elemente in ukrepe:

– elementi varovanja človekovega in delovnega okolja pred prekomernimi nivoji hrupa,

– elementi varovanja pred prekomernimi emisijami onesnaženja zraka,

– elementi varovanja tekočin, izvirnih, talnih voda vključno z obstoječimi napravami za preskrbo s pitno vodo ter zagotovitvijo potrebnih količin neoporečne vode,

– zbiranje, prevažanje in končna dispozicija odpadkov,

– ravnanje, zbiranje, sortiranje, prevažanje ter odlaganje posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi,

– elemente naravne osvetlitve in osončenja stanovanjsko-bivalnih objektov in delovnih prostorov,

– zelene in proste površine za aktivno in pasivno rekreacijo,

– število stanovanj, gostota prebivalstva in program dejavnosti pri urejanju motornega in peš prometa,

– vključevanje oseb z motnjami v telesni prizadetosti in s funkcionalnimi ovirami v okolje in objekte,

– prilagoditve površin za pešce in prometnih komunikacij,

– cone, namenjene mirnim dejavnostim (VVO, šole, parki ipd.).

62. člen

Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko maščobnikov v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.

Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikovalnice oziroma v naravne recipiente (odprte jarke).

Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.

Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali v zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.

Za trde odpadke pri stanovanjskih in drugih objektih je potrebno urediti smetarnike, za katere je pogodbeno določen reden odvoz na ustrezno deponijo.

63. člen

Požarno varstvo

Pri novogradnji objektov in pri odpiranju prostorov za razne dejavnosti v naseljih, kjer se zaradi premajhne zmogljivosti vodovoda ne doseže potrebne količine vode za gašenje, je potrebno pred izgradnjo opraviti meritve pretoka vode. Za posamezen novo zgrajen objekt oziroma dejavnost, naj se glede na vrsto, ogroženost in obremenitev objekta določi potrebno količino požarne vode.

VII. PODROBNA MERILA IN POGOJI ZA NASELJA

64. člen

Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij naselij so opredeljeni v strokovnih podlagah s področja varstva naravne in kulturne dediščine za izdelavo PUP Loški Potok, ki jih je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v marcu 1997. Navedene strokovne osnove so sestavni del tega odloka.

65. člen

Meje ureditvenih območij naselij, so označene na grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka.

66. člen

KS Loški Potok

– naselje ali del naselja s strnjeno pretežno kmečko zazidavo

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Bela Voda vključuje naslednje parcele:

*177, *181, *183, *184, *198, 15, 16/2, 16/3, 18/2, 86, 159, 174/1, 174/2, 176, 179, 185, 187, 188, 190/1, 190/2, 191, 193, 194, 263, 1601/27 del, 1601/29 del, 1601/30 del¸ 1602/1 del, 1613/1 del, 1613/2 del, 1615 del, 1616/1 del, 1618/1, 1619, 1622 del, 1624, 1628 del, 1629 del, 1631 del, 3762 del, 3766 del, 3776 del, 3858, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačij,

– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit prilagojen okoliški pozidavi (max. P+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– v enakih okvirih so dozidave in nadzidave,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin,

– rezervoar za vodo mora v vsakem trenutku zagotavljati najmanj 30 m3 požarne vode.

67. člen

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Hrib sestavlja več prostorsko-planskih celot, ki vključujejo naslednje parcele:

LP1 – S4 – S1 Hrib: - naselje z javnimi funkcijami

1, 2 del, 3 del, 4 del, 7, 8, 269/1 del, 271 del, 280 del, 1556/6 del, 1556/70, 2137/1 del, 2137/3 del, vse. k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati na podlagi detajlnih spomeniškovarstvenih smernic ureditveni načrt;

LP1 – S4 – S2 Hrib: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo s centralnimi funkcijami

*202, *319, 140/1 del, 140/2, 141, 184 del, 185/1, 185/2 del, 187, 188/1, 188/2, 190/2, 190/3, 193/1 del, 203, 212, 215/1, 215/2, 215/12, 216/1, 216/2, 217, 231/1 del, 231/2, 233/1, 235/3, 237, 238, 238/2, 238/4, 244/1, 244/2, 246, 249 del, 250 del, 251, 252, 254/1, 254/2 del, 254/3, 256, 260, 261, 262 del, 264, 265, 267, 273, 278, 279, 281, 281/2, 281/3, 282, 285/1, 285/2, 285/4, 287/2, 287/3, 291, 299, 306, 318, 320, 321, 2136 del, 2137/1 del, 2137/4 del, 2141/1 del, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programsko zasnovo za preoblikovanje osrednjega dela občinskega središča in ureditveni načrt;

LP1 – S4 – S3 Hrib: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*50/1, *50/2, *51, *53, *55, *63, *66, *67, *68, *69, *70, *72, *73, *74, *75, *76, *90, *91, *92/1, *92/2, *99, *100, *102, *201/2, *201/5, *201/8, *253, *256, *290, 2/1, 2/2, 5, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 20, 21, 24, 29, 31, 33, 37, 38, 50, 52/1, 52/2, 52/3, 54, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62/1, 62/2, 64, 94, 95, 98, 103, 140 del, 105, 107, 109, 166 del, 167, 169, 173, 176/2 del, 178/1 del, 178/2, 178/3, 180 del, 195 del, 196 del, 197 del, 198 del, 199/1, 199/2, 201/1, 201/3, 201/7, 201/9, 202, 203, 205, 206, 207, 208, 210/1 del, 210/2, 210/7 del, 215, 219/2, 219/3, 220, 221, 222, 224, 227, 228, 229, 230, 231/1, 233, 234/1, 234/2, 235, 237/1, 237/2, 256, 280, 294/2, 295, 297 del, 301 del, 303 del, 304 del, 334 del, 343 del, 344 del, 346, 347, 348, 349 del, 350, 353, 354 del, 357 del, 358 del, 359, 360 del, 361 del, 362 del, 363 del, 367 del, 369 del, 2138 del, 2140 del, 2141/1 del, 2151, 2730, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v obcestni prostor s primernim odmikom, zaledna pozidava se oblikuje kot dopolnitev osnovne linije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov, ki so locirani na neizpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 – S4 – S4 Hrib: – del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

183/1, 183/2, 183/3, 183/4, 183/5, 184, 185/2 del, 190/1, 192/1, 192/2, 193/1 del, 193/2, 195 del, 196 del, 197 del, 264, 266, 271, 274, 275, 2136 del, 2137/4 del, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v obcestni prostor s primernim odmikom, zaledna pozidava se oblikuje kot dopolnitev osnovne linije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo ali je vzdolžna stranica vzporedna plastnicam, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov, ki so locirani na neizpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 – S4 – S5 Hrib: - del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*41, *42, *43, *44, *46, *47, *49, *254, 2, 15, 16, 21, 22, 23, 25/1, 25/2, 26, 27, 28, 31, 32, 34/1, 34/2, 35 del, 37 del, 40 del, 41 del, 42, 44 del, 45 del, 48 del, 51 del, 54 del, 55/1 del, 105 del, 134 del, 136 del, 143/1 del, 143/2 del, 146 del, 148 del, 155/1 del, 164 del, 165 del, 221, 256, 268, 269, 315, 362 del, 363 del, 367, 368 del, 369 del, 370, 371/1, 371/2, 372/1, 372/2, 373/1, 373/2, 374 del, 375 del, 383 del, 384 del, 385 del, 389 del, 390 del, 406/1 del, 407/2,408 del, 409 del, 410 del, 411 del, 2141/1 del, 2142 del, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačij,

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. P+N+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru domačij,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 – S4 – S6 Hrib: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*77, *78, *79, *80, *81, *82, *83, *84, *85, *86, *87, *88, *200/7*208, *211, *214, *229, *246, *247, *249, *251, *297, *323/2, *324, 248, 313/1, 313/2, 313/3 del, 313/4 del, 313/5, 313/6, 323/3 del, 331 del, 332 del, 333 del, 343 del, 336, 336/1, 336/2, 336/3, 336/4, 337, 338, 339, 340, 341, 343 del, 344 del, 349del, 350 del, 351, 352, 353 del, 355 del, 394 del, 396, 397, 398/1 del, 398/2 del, 398/3 del, 398/4 del, 455/1 del, 456, 457 del, 465 del, 992/55 del, 1113/1, 1113/3 del, 1113/4, 1113/5 del, 1113/6, 1113/7, 1113/8, 1124/2, 1127/1 del, 1127/2 del, 1128/1, 1128/3, 1129/2, 1129/3, 2141/1 del, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objketov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. P+N+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov in niso grajeni na izpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 – S4 – S7 Hrib: – naselje ali del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*301, 236, 282, 283, 284/1, 284/2, 286/1, 286/2, 287/1, 287/4, 287/5, 288, 290, 292, 294, 294/1, 303, 304, 317, 322, 323, 992/160, 992/171 del, 992/172 del, 992/173 del, 992/174 del, 992/175 del, 992/176, 992/177, 992/178 del, 992/180, 992/181, 229/483, 1176, 1177, 1177/2, 1177/3, 1178, 1180, 1181, 1183, 1184, 1215 del, 1215/2, 1215/3, 1216 del, 1217 del, 1218 del, 1219/1 del, 1219/2 del, 1220 del, 1221 del, 1222 del, 1224, 1225, 1226/1 del, 1226/2, 1226/3, 1227 del, 1228/1 del, 1228/2, 1556/76 del, 1556/77, 1556/89, 1556/90, 2132/2, 2134/2 del, 2134/3, 2134/4 del, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programske zasnove za skupinsko gradnjo in dopolnitev prometnega skeleta ter zazidalni načrt.

68. člen

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Mali Log sestavlja več prostorsko-planskih celot, ki vključujejo naslednje parcele:

LP1 – S1 – S1 Mali Log: – del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*187/1, *187/2, *191, *193, *196, *197, *198, *199, *200, *201, *202, *203, *204, *205, *207, *208, *209, 210, *211, *213, *214, *215, *216/2, *220, *217, *221, *222, *223, *225, *240, *241, *295, *306, *307, 188/1, 188/2, 212/2, 216/1, 218/1, 323, 2203 del, 2204 del, 2206, 2214/1, 2214/2, 2214/3, 2217, 2329, 2321, 2322, 2323, 2327/1, 2327/2, 2415 del, 2423, 2426, 2428/1, 2428/3 del, 2428/4 del, 2428/5, 2428/6, 2428/7, 2429, 2430, 2431 del, 2434 del, 2437/1 del, 3620/1 del, 3620/2, 3620/3 del, 3620/4 del, 3620/5, 3622, 3626, 3628/2, 3629/1, 3632/2, 3633, 3634, 3684/1, 3684/2, 3793/2 del, 3794 del, 3798 del, 3838, 3839/1, 3839/2, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. P+N+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 S1 – S2 Mali Log (trata) : – del naselja s strnjeno mešano gradnjo s centralnimi dejavnostmi

*178/1, *178/2, *180, *183, *184, *185, *238, *243, *254, *274, *293, *316, *318, 326, 198/3, 2682 del, 2691/1 del, 2689/1 del, 2689/2, 2691/3, 2691/4, 3490, 3561/2, 3561/3, 3561/4, 3561/5 del, 3561/6, 3564/1, 3564/2, 3565/1 del, 3567, 3568/1, 3568/2, 3568/5, 3571 del, 3574 del, 3577, del, 3579/1, 3579/2, 3580/1, 3580/2, 3580/3, 3581, 3583/ 1 del, 3583/2, 3583/3, 3584/2, 3585, 3613/2, 3618, 3797/4 del, 3799/1 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v obcestni prostor s primernim odmikom, zaledna pozidava se oblikuje kot dopolnitev osnovne linije v okviru domačij,

– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti s centralnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit prilagojen okoliški pozidavi (max. P+N+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– v enakih okvirih so dozidave in nadzidave,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov in se ne gradijo na izpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S1 – S3 Mali Log: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

2694/1 del, 2698, 2699 del, 2701/1, 3793/2 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programske zasnove za skupinsko gradnjo ter zazidalni načrt;

LP1 – S1 – S4 Mali Log (Žagarji) : – del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*166, *170, *171, *172, *173, *174, *-175, *176, *201/1, *235, *257, *302, 333, 2470, 2471/1, 2471/3 del, 2471/4 del, 2471/5 del, 2471/10, 2471/15, 2472/2 del, 2472/3, 2472/1 del, 2474 del, 2480/2 del, 2701/2 del, 2707/1 del, 2707/3, 2707/4, 2707/5, 2707/6 del, /7, 2707/8, 2711 del, 2713 del, 2714, 2716, 2719, 2721/1, 2721/2, 2721/6 del, 2722, 2723, 2749 del, 2793 del, 2793/2 del, 3470, 3471/1 del, 3471/3 del, 3471/4 del, 3471/5 del, 3471/10, 3471/15, 3472/2, 3472/3, 3474 vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+M),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

LP1 – S1 – S5 Mali Log (Belče) : – del naselja s strnjeno pretežno kmečko zazidavo

*159, *160, *161, *162, *164, *275, *276, 163, 3481/2, 3493/1, 3493/2, 3493/3, 3493/4, 3495/1 del, 3495/2, 3510/5 del, 3511, 3512, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije skladno z oblikovanostjo terena,

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno na oblikovanost (max. dK+P+M),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – I1 Mali Log del naselja s proizvodno funkcijami

(Glej grafične podloge za odprt prostor!)

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov (obstoječih in predvidenih) na zemljišču,

– določila veljajo za vse vrste objektov znotraj proizvodnega kompleksa,

– objekti so podolgovati usmerjeni vzdolžno ali prečno na zasnovo obstoječih objektov, vertikalni gabariti so prilagojeni obstoječi pozidavi,

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pri novogradnjah, prenovitvah in zamenjavah tehnologij je nujno izdelati študijo požarne varnosti za proizvodni kompleks in zagotoviti količino 10 l/s požarne vode;

69. člen

4

Retje

LP1 – S2

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Retje z večimi prostorsko-planskimi celotami, ki vključujejo naslednje parcele:

LP1 – S2 – S1 Retje: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*2, *6, *7, *8, *9, *10, *11, *13, *15, *16, *17, *18, *19, *20, *21, *22, -*23, *24, *25, *26, *27, *29, *31, *32, *33, *34, *35, *36, *37, *38, *39, *40, *43, *44, *45, *46, *49, *50, *52, *54/1, *54/2, *55, *56, *57, *58, *59/1, *60, *61, *63, *64, *65, *66, *68, *69, *72, *75, *76, *77, *78, *80, *81, *82, *84, *86, *87, *88, *89, *90, *91, *92, *94/1, *94/2, *94/3, *95, *96, *97, *98, *99, *101, *102, *105, *106, *107, *108/1, *108/2, *113, *114, *115, *116/1, *116/2, *117, *118, *120, *121, *233, *265, *267, *260, *270, *290, *303, *309, 1, 3, 4, 5, 6/1, 6/5, 9, 10, 12, 13, 14 del, 15 del, 16, 17 del, 18, 19, 20 del, 21/1 del, 22/1 del, 33 del, 34 del, 36 del, 37 del, 38 del, 40 del, 41 del, 44/1, 44/2, 45, 46, 47, 48, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 57/1, 57/2, 58, 59/2, 60, 62/2, 63, 63/1, 66, 68, 80, 84 del, 86, 89, 91, 92, 93, 105, 107, 108/1, 108/2, 108/3, 111, 115,. 116, 118, 121/1, 123 del, 125 del, 131 del, 180, 269 del, 270 del, 271 del, 273 del, 281 del, 324, 770/2 del, 783/2 del, 784/3 del, 861 del, 862 del, 3780/1 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati na podlagi spomeniškovarstvenih smernic programske zasnove za prenovo starejšega dela ter ureditveni načrt;

LP1 – S2 – S2 Retje: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo s centralnimi funkcijami

*48, *70, *71, *123 *124, *130, *131, *134, *135, *136, *140, *141, *144, *145, *147, *148, *149, *150/1, *150/4 *154, *159, *219, *232, *242, *248, *249, *259, *263, *264, *271, *272, *278, *286, *287, *300, *304, *305, *315, *319, *329, *345, *830, 23/1, 23/2, 23/3, 23/4, 34 del, 122,131 del, 133/1, 133/2, 133/3, 136/2, 138/1, 138/2, 139, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 140/3, 141/1, 141/2, 141/3, 143/1, 144/1, 144/2, 144/10, 145, 145/1, 145/2, 146, 147, 148/1, 148/2, 149, 150, 151, 152, 153, 153/1, 154/1, 154/2, 155/1, 155/2, 156/1, 156/2, 157/1, 157/2, 168, 171, 173, 176/1, 176/2, 184, 185, 187, 188/2, 188/4, 188/5, 188/6, 188/7, 188/8, 189/1, 189/3, 189/4, 191/2, 197/1 del, 197/2, 197/3, 198 del, 198/1 del, 203/1, 208, 209/2 del, 210 del, 212/1 del, 212/2, 212/3, 215/1, 215/2, 217, 218/1, 218/2, 219/1, 219/2, 220, 221, 230/1, 232, 234, 237, 240/1 del, 252, 253, 258, 259 del, 260/1 del, 260/2, 261 del, 262 del, 263 del, 264 del, 265 del, 266 del, 267 del, 269, 270, 271, 281, 806/2, 3778/220, 3778/131 del, 3779/30 del, 3779/31, 3779/32, 3779/34, 3779/35, 3779/36, 3779/64, 3779/65, 3792/1 del, 3793/1 del, 3793/5, 3841 del, vse k. o. Retje.

Območje je opredeljeno kot urbanistični spomenik, zato je nujno za vsak poseg predhodno pridobiti strokovne smernice pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v obcestni prostor s primernim odmikom, zaledna pozidava se oblikuje kot dopolnitev osnovne linije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti s centralnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov, ki so locirani na neizpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin;

Retje – kmetijske površine “2” znotraj naselja

197/1 del, 198 del, 198/1 del, 205 del, 206/1 del, 209/1 del, 209/2 del, 210 del, 212/1 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– ohranjajo se varovana kmetijska zemljišča znotraj naselja kot krajinski element,

– sprememba namembnosti ni dovoljena.

LP1 – S2 – S3 Retje: – del naselja s strnjeno pretežno stanovanjsko gradnjo

*157, *158, *250, 155, 156, 188/1 del, 188/3, 189/2 del, 189/5, 191/1 del, 192/2 del, 197/1 del, 205 del, 234, 3455 del, 3464/1 del, 3466 del, 3778/152 del, 3779/29 del, 3779/36 del, 3779/37 del, 3779/38, 3779/48 del, 3779/49 del, 3779/50, 3779/51 del, 3779/52 del, 3779/53, 3779/59 del, 3779/61, 3779/62 del, 3779/63del, 3793/2 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela ter arhitektonsko oblikovalska sanacija,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programske zasnove za skupinsko gradnjo ter zazidalni načrt,

– za obstoječo pozidavo pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,6 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S2 – S4 Retje: – del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*125, *126, *205/2, *230/3, *231, *240, *246, *247, *261, *262, *268, *273, *280, *282, *288, 192/2 del, 197/1 del, 203/3, 205del, 205/3, 206/1 del, 209/2, 223, 240/1 del, 242 del, 243/2, 249/1 del, 249/2, 250/1, 250/3, 250/4, 253, 254/1, 254/2, 254/3, 277/2 del, 278 del, 279 del, 280 del, 290 del, 291/1 del, 291/2, 292, 293/1, 293/2, 294, 303/1 del, 303/2, 304/2, 305/2, 315, 317 del, 318 del, 319/1 del, 319/2, 320/1 del, 320/2, 328/1 del, 328/2, 329/2, 332, 334, 343/2 del, 3778/31, 3778/211, 3778/217, 3778/218 del, 3778/223, 3778/225, 3778/232, 3778/233, 3792/2 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programske zasnove za skupinsko gradnjo in dopolnitev prometnega skeleta ter zazidalni načrt,

– za obstoječo pozidavo pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti ne ovirajo glavnih prometnih tokov in niso na vizualno izpostavljenih legah v velikostnem okviru okoliške pozidave, po možnosti delno vkopani,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S2 – S5 Retje: – del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*310, *311, *312, *313, *314, *317, *321, *325, *329, 301, 320/1, 320/2, 331, 389, 391, 397 del, 399 del, 419 del, 440 del, 441del, 442 del, 443 del, 444 del, 445 del, 450/1, 450/2 del, 452/1, 452/2, 3778/112, 3778/113, 3778/115 del, 3778/116, 3778/117, 3778/120, 3778/121, 3778/122 del, 3778/123 del, 3778/126 del, 3778/127, 3778/189 del, 3778/190, 3778/191, 3778/192, 3778/193, 3778/194, 3778/195, 3778/196, 3778/197, 3778/198, 3778/199 del, 3778/201, 3778/202, 3778/203, 3778/204 del, 3778/208, 3778/209, 3778/210, 3778/211 del, 3778/212, 3778/213, 3778/214, 3778/215 del, 3778/216, 3778/221del, 3778/222, 3778/234, 3778/235 del, 3778/236 del, 3792/2 del, 3793/1 del, 3837 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati programske zasnove za skupinsko gradnjo in dopolnitev prometnega skeleta ter zazidalni načrt,

– za obstoječe objekte pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

Retje – gozdne površine znotraj naselja

3778/218 del, 3778/124, 3778/125, 3778/128, 3778/230, 3793/1 del, vse k. o. Retje.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– varovana gozdna zemljišča znotraj naselja kot krajinski element.

70. člen

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Srednja vas z večimi prostorsko-planskimi celotami, ki vključujejo naslednje parcele:

LP1 – S5 – S1 Srednja vas:

del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*22, *207, *229, *284, *285, *316, *1193/3, 311, 1186/1, 1186/2 del, 1190/1, 1190/2, 1191/1 del, 1193/1 del, 1193/2, 1194/2,1194/3, 1195/3, 1197/3, 2136 del, 3737 del, vse k. o. Hrib,

in

1/2, 1/3, 3/1, 3/2, 14/1, 14/2, 16/1, 16/2, 235, 241, 243, 244/1, 244/2, 245, 246 del, 247, 248/2, 3773 del, 3880, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– za obstoječe objekte pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP – v nagnjenem terenu ali P+N+dP – v ravnem terenu),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S5 -S2 Srednja vas:

del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*245, *258, 1, 1/1, 1/4, 2, 3, 4, 5/1, 6, 7/1, 7/2, 8/1, 8/2, 8/4, 8/12, 8/17, 10, 12, 59/1, 59/2, 59/4, 59/5, 59/7, 62, 221, 224, 254, 3737, 3738 del, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije skladno z oblikovanostjo terena,

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno na oblikovanost terena (max. dK+P+M),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov na neizpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S5 – S3 Srednja vas:

– naselje ali del naselja s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*119, *120, *121, *122, *125, *127, *129, *130, *133, *134, *136, *137, *139, *140, *141, *142, *228, *242, *295, 110, 117, 118, 120, 132, 137/3, 289, 309, 310, 312, 1193/1 del, 1194/1 del, 1195/2 del, 1197/1 del, 1197/2, 1198 del, 1199 del, 1201 del, 1202, 1206, 1207, 1242 del, 1243 del, 1244 del, 1272/1 del, 1272/2, 1274 del, 1275 del, 1277 del, 1280/1 del, 1280/2, 1281 del, 1282/1 del, 1282/2, 1283 del, 1288 del, 1290 del, 1291, 1293 del, 1294 del, 1295, 1296, 1297 del, 1300 del, 1301, 1302, 1303/2 del, 1312 del, 1314, 1315, 1316, 1318/1, 1318/2, 1321/1 del, 1321/3, 1321/4, 1321/5, 2132/2 del, 2134/1 del, 2134/2 del, 2135/1 del, 2135/2 del, 2152, vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije skladno z oblikovanostjo terena,

– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno na oblikovanost (max. dK+P+M),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

71. člen

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Šegova Vas vključuje naslednje parcele:

Šegova Vas:

– naselje s strnjeno mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo

*143, *144/1, *144/2, *146, *147, *150, *151, *152, *153, *154, *155, *156, *163, *164, *166, *167, *168, *171, *172, *173, *175/1, *175/2, *176, *177, *180, *181, *195, *196, *197, *198, *219, *240, *241, *243, *244, *245, *324, *293, 152, 158, 162, 220, 200, 223, 233, 267, 300, 302, 307, 308, 1247 del, 1249 del, 1251 del, 1253/1 del, 1253/3, 1254 del, 1255/1 del, 1256 del, 1261/2 del, 1263, 1407, 1409 del, 1411 del, 1414 del, 1415 del, 1416 del, 1417 del, 1422, 1488 del, 1500, 1501, 1502/1, 1502/2 del, 1503/1, 1503/2 del, 1504/1, 1504/2 del, 1511/3 del,1514 del, 1516/2, 1518/1 del, 1518/2, 1518/3, 1519/1 del, 1519/2, 1519/3, 1520, 1525/1, 1525/2, 1526 del, 1530/2, 1530/3, 1533/1, 1533/2, 1534/1 del, 1534/2, 1537, 1539, 1541/1 del, 1541/2 del, 1541/3, 1542 del, 1544, 1545/1, 1545/2, 1547/1, 1547/2 del, 1547/3 del, 1548, 1556/1 del, 1556/8, 1556/9, 1556/10, 1556/11, 1556/12, 1556/67 del, 1556/68 del, 1556/86, 1556/88, 1556/93, 1556/95, 1557 del, 1557/14, 1557/15 del, 1558, 1559, 1562 del, 1563 del, 1564 del, 1565 del, 1569, 1570/2, 1571/1, 1571/2, 1572 del, 1573 del, 1957/42 del, 2132 del, 2133 del, 2137/2 del, 2155 vse k. o. Hrib.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačije skladno z oblikovanostjo terena,

– zemljišče naj bo vsaj 1,3 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– za objekte v osrednjem delu je nujno upoštevati spomeniškovarstvene smernice,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno na oblikovanost (max. P+M),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in osi oken in vrat tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov in niso na vizuelno izpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru domačije,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

72. člen

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Travnik z večjimi prostorsko-planskimi celotami, ki vključujejo naslednje parcele:

LP1 – S6 – S1 Travnik:

del naselja s strnjeno mešano gradnjo s centralnimi funkcijami

*78, *82, *99, *103, *105, *106, *260, *264, *158/1, 16, 23, 26/2, 27, 28, 28/2, 30 del, 30, 33, 35, 37, 39, 41, 42, 44, 45, 49, 50, 56/1, 56/2, 56/3, 61, 62/1, 62/2, 64, 66, 68, 69, 71, 71/2, 72, 73, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 86, 87/1, 88, 90, 91, 92, 95, 96, 98, 99, 100, 104, 106, 107, 109, 110, 111, 112, 112/1, 112/2, 113, 114, 115/2 del, 115/3, 117, 118, 119, 120, 121, 123, 125/1, 125/2, 125/4, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134 del, 137, 138, 139, 141, 142 del, 143, 144, 145 del, 148/1, 148/2, 149, 150, 151, 153, 158/2, 158/3, 159/2 del, 161, 163, 167/1 del, 167/2, 170 del, 172 del, 179 del, 180 del, 181 del, 195, 211, 218, 219, 228, 229, 231, 232, 242, 242/1, 242/3, 242/4, 242/6, 242/7, 242/9, 243, 244, 253, 253/2 del, 258, 266, 267, 275 del, 275/1, 275/2, 276 del, 304, 306 del, 307 del, 308 del, 309 del, 310 del, 311 del, 312 del, 313 del, 316 del, 318 del, 319 del, 326/1, 326/2, 327, 328, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 340, 347/1, 348/1, 348/2, 351, 353, 354, 357, 361, 362/1 del, 368 del, 371 del, 372/1 del, 372/2, 376, 378, 384, 1566/1 del, 1567/2, 1567/3, 1568/1, 1568/2, 1568/3, 1569/1, 3349, 3471/2, 1600/33 del, 1600/34 del, 3732 del, 3733 del, 3744 del, 3771/1, 3771/2, 3774 del, 3846, 3847, 3848, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v obcestni prostor s primernim odmikom, zaledna pozidava se oblikuje kot dopolnitev osnovne linije,

– zemljišče naj bo vsaj 1,2 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti s centralnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti se vklopijo v obstoječ sklop objektov, gabariti se prilagodijo velikostnim razmerjem okoliških objektov, so vkopani in so locirani na neizpostavljenih legah,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali vkopani,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S6 – S2 Travnik:

del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*47, *265, 20/2, 21, 24, 24/2, 25/2, 28, 30 del, 46/2, 46/4, 57, 68, 70/2, 115/1, 115/2 del, 116/1, 116/2, 116/3, 142, 145 del, 146, 146/2, 148 del, 153 del, 179 del, 180 del, 181 del, 182, 222, 236, 240, 242/1 del, 242/2, 242/5, 246 del, 248/1, 251, 252, 253, 1600/33 del, 1600/34 del, 3772 del, 3774 del, 3773 del, 3851, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– za obstoječe objekte pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– gospodarski objekti so v zadostnem odmiku od glavne komunikacije in so delno vkopani tako, da vizuelno ne izstopajo,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – S6 – S3 Travnik:

del naselja s strnjeno mešano gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi

*214, *239, 7/43, 22, 23, 24, 25, 53, 55, 58, 60, 133, 134 del, 138, 141, 154, 156, 157 del, 159/1, 159/2 del, 162 del, 170, 175, 230, 243, 250, 274, 275, 1480 del, 1481 del, 1482 del, 1483 del, 1484/ 2 del, 1485/2 del, 1490 del, 1491 del, 1492 del, 1493/2 del, 1495/2 del, 1494 del, 1496 del, 1497 del, 1498 del, 1499 del, 1501/2, 1502 del, 1503 del, 1504 del, 1505 del, 1506 del, 1507 del, 1508 del, 1510 del, 1511 del, 1512 del, 1513 del, 1514 del, 1515/1 del, 1515/2, 1516 del, 1517 del, 1518 del, 1519 del, 1520 del, 1521/1 del, 1522/2 del, 1523/2 del, 1525/2 del, 1526 del, 1527 del, 1528 del, 1529 del, 1530 del, 1535/2, 1537 del, 1538 del, 1539/7 del, 1540 del, 1544 del, 1545 del, 1554, 1555 del, 1562 del, 1563 del, 1564 del, 1570, 1575, 1580 del, 1586/2 del, 1598/18 del, 1598/41, 1598/42, 1598/43, 1598/45, 1598/46, 1598/47, 3762 del, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju so dovoljena samo vzdrževalna dela,

– za obstoječe objekte pa velja:

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti z dopolnilnimi funkcijami naj se oblikovno prilagodijo funkcionalni zasnovi namembnosti v celovit sklop okoliške pozidave,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na osrednjo komunikacijo, vertikalni gabarit je prilagojen okoliški pozidavi (max. dK+P+dP),

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– okna so pokončna in skupaj z vrati tvorijo fasadni ritem,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– gospodarski objekti so praviloma locirani v sklopu domačij vezanih na skupno dvorišče ter usklajeni z gabariti okoliških objektov,

– pomožni objekti so v okviru rastočih gabaritov, prislonjeni na teren ali delno vkopani, strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin.

LP1 – I 2 Travnik 4:

del naselja s proizvodno funkcijami

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– zemljišče naj bo vsaj 1,7 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov (obstoječih in predvidenih) na zemljišču,

– določila veljajo za vse vrste objektov znotraj proizvodnega kompleksa,

– objekti so podolgovati, usmerjeni vzdolžno ali prečno na zasnovo obstoječih objektov, vertikalni gabariti so prilagojeni obstoječi pozidavi,

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri, posamezni deli so lahko pravokotni na osnovno os,

– dozidave in nadzidave so v enakih okvirih,

– pri novogradnjah, prenovitvah in zamenjavah tehnologij je nujno izdelati študijo požarne varnosti za proizvodni kompleks in zagotoviti količino 10 l/s požarne vode.

Območje se nahaja v širšem varstvenem pasu (3) varovanja voda, zato je prepovedana gradnja novih industrijskih obratov. Pri adaptacijah obstoječih objektov oziroma pri gradnji obrtnih objektov je potrebno predhodno pridobiti presojo vplivov na okolje.

LP1 – R1 Travnik 5:

del ob naselju z rekreacijskimi funkcijami

*18, 8/1, 8/7, 8/8 del, 8/9, 8/10, 8/11, 8/13, 8/14, 8/15, 8/16, 1332, vse k. o. Travnik.

Znotraj ureditvenega območja veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– v območju je dovoljena obstoječa raba,

– pred novimi posegi je potrebno izdelati na podlagi krajinskih in naravovarstvenih smernic programske zasnove za novo namensko rabo – športni park ter ureditveni načrt.

73. člen

KS Draga

– naselje sestavljeno iz domačij s pretežno kmečko zazidavo

Prostor, ki je opredeljen kot ureditveno območje naselja Črni Potok je sestavljeno iz večih delov – skupin, ki vključujejo naslednje parcele:

Črni Potok 1:

*27, *28, *29, *30, *31, *32, *33, *34/2, *35, *36, 34/1, 131, 543, 544, 545, 547, 561/2, 571, 575, 576, 577, 578, 582, 583 del, 610 del, 613, 614, 615, 617, 618 del, 634, 641, 2833/1 del, 2835/8 del, 2839/4 del, vse k. o. Trava.

Črni Potok 2:

421 del, 424 del, 425 del, 426 del, 583 del, 593 del, 2833/1 del, vse k. o. Trava.

Črni Potok 3:

*24, 25, 26, 376 del, 377/2 del, 377/3, 384 del, 387 del, 388, 389/1, 389/2, 390del, 391 del, 414, 415/1 del, 448 del, 449, 452, 453, 2835/4 del, 2839/1 del, vse k. o. Trava.

Črni Potok 4:

22, 403/1 del, 403/2 del, 2835/3 del, vse k. o. Trava.

Črni Potok 5:

20, 23, 23/2, 445 del, 446 del, 450 del, 472 del, 473 del, 485/2 del, 485/3 del, 487, 488/1, 488/2, 489 del, 489/3 del, 490 del, 491 del, 492 del, 518 del, 519 del, 520, 521, 522, 523 del, 524 del, 2835/5 del, vse k. o. Trava.

Znotraj delov ureditvenih območij veljajo naslednja podrobna merila in pogoji:

– objekti se locirajo v okviru domačij, skladno z razgibanim reliefom,

– zemljišče naj bo vsaj 1,5 krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na zemljišču,

– objekti so podolgovati v razmerju 1:2 ali več, z maksimalnim vertikalnim gabaritom P + P in max. kolenčnim zidom 60 cm, kjer je pritličje na padajočem terenu delno vkopano,

– strehe so simetrične dvokapnice v vzdolžni smeri,

– ritem okenskih in vratnih odprtin naj bo podan z večjimi osmi,

– zunanja stopnišča naj bodo pod napuščem,

– v enakih okvirih so dozidave in nadzidave,

– gospodarski in pomožni objekti so na zaledni strani, gabariti teh objektov se prilagajajo okoliški pozidavi,

– strehe naj bodo enotno oblikovane ali kot podaljški obstoječih strešin,

– rezervoar za vodo mora v vsakem trenutku zagotavljati najmanj 30 m2 požarne vode.