Na podlagi 4. točke
218. člena
zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 110/02) ter 16. člena
statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 1. izredni
seji dne 30. 12. 2003 sprejel |
O D L O K |
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Hodoš |
1. člen |
Za uporabo stavbnega
zemljišča se na celotnem območju Občine Hodoš plačuje nadomestilo (v
nadaljnjem besedilu: nadomestilo), s katerim se zagotavljajo sredstva za
gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje omrežja komunalnih objektov in
naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo. |
2. člen |
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidane in nezazidane
površine, ki so s prostorskimi akti za območje Občine Hodoš določene za
širitev naselij in je možnost priključka najmanj z vodovodnim in
električnim omrežjem, ter možnost dostopa z lokalne ceste ali javne
poti. |
3. člen |
Zazidano stavbno
zemljišče je zemljiška parcela, na kateri je zgrajen objekt. Za zazidana
stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na
katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z
gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba nima določene
gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče
šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna
stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5 preostali del površine takšne
zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
|
Nadomestilo za
uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske
oziroma poslovne površine stavbe in nepokritih površin: |
– za uporabno
tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob,
predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih
zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali
posebnem objektu, |
– za uporabno
površino poslovnega prostora se šteje tlorisna površina poslovnega
prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim
prostorom, |
– nepokrite površine
so: nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno. |
4. člen |
Nezazidano stavbno
zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim izvedbenim aktom
namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška parcela, za katero je
že izdano predpisano dovoljenje (lokacijsko oziroma enotno gradbeno
dovoljenje, priglasitev del oziroma lokacijska informacija) in se še ni
začelo z gradnjo objektov. |
Nezazidana stavbna
zemljišča so zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom
določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih
stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na
njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave. |
5. člen |
Pri določanju višine
nadomestila se uporabljajo naslednja merila: |
– opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti, napravami in možnost
priključitve na te objekte ter naprave, |
– lega stavbnega
zemljišča, |
– namembnost uporabe
stavbnega zemljišča, |
– izjemna ugodnost v
zvezi z ustvarjanjem dohodka. |
6. člen |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami ali možnost
priključitve na komunalne objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi
točkami, razen kmetijske dejavnosti: |
– električno omrežje
– 10 točk, |
– vodovod brez
hidrantne mreže – 10 točk, |
– telefonsko
naročniško omrežje – 15 točk, |
– vodovod s hidrantno
mrežo – 15 točk, |
– kanalizacija – 15
točk, |
– javna cesta z
asfaltiranim cestiščem – 20 točk, |
– javne parkirne
prostore – 20 točk |
– javno cesto v
makadamski izvedbi – 10 točk. |
Zgoraj navedene točke
(kanalizacija) za zavezance, ki so na podlagi pogodbe sofinancirali
kanalizacijo v naselju Hodoš, se ne računa k skupnemu številu točk.
Ravno tako zavezanci, ki so podpisniki pogodbe za sofinanciranje
izgradnje novega vodovodnega omrežja od leta 2004 naprej, se ne šteje
višina točke za vodovodno omrežje. Upošteva se samo priključek na
obstoječo zgradbo |
7. člen |
Stavbna zemljišča se
glede na lego razdelijo na dve območji: |
1. območje zajema
naselje Hodoš |
2.
območje zajema naselje Krplivnik in Domaföld |
8. člen |
Glede na namembnost
uporabe so stavbna zemljišča razvrščena: |
– na stavbna
zemljišča za stanovanjske namene in počitniške objekte |
– na stavbna
zemljišča za proizvodne namene gospodarske dejavnosti, |
– na stavbna
zemljišča za poslovne namene (trgovska, poštna, turistična, železniška,
gostinska dejavnosti…), |
– na stavbna
zemljišča za družbene dejavnosti. |
– za stavbna
zemljišča kmetijske dejavnosti, sem spadajo: hlevi, shrambe za krmo in
slamo, garaže, strojne lope, stolpni in ležeči silosi, nepokrita
skladišča, farme… razen kleti in podstrešja. |
9. člen |
Glede na lego in
namembnost uporabe se za m2 zazidano stavbno zemljišče določijo točke po
naslednji tabeli: |
---------------------------------------------------------------------------- |
Lega
zemljišča Za Za Za Za Za |
stanovanjske proizvodne poslovne družbene kmetijske |
namene namene namene dejavnosti dejavnosti |
---------------------------------------------------------------------------- |
1.
območja 170 220 220 150 80 |
2.
območja 160 200 200 140 70 |
---------------------------------------------------------------------------- |
Glede na lego in
namembnost uporabe se za m2 nezazidano stavbno zemljišče določijo točke
po naslednji tabeli: |
---------------------------------------------------------------------------- |
Lega
zemljišča Za Za Za Za Za |
stanovanjske proizvodne poslovne družbene kmetijske |
namene namen namene dejavnosti dejavnosti |
---------------------------------------------------------------------------- |
1.
območja 30 90 100 45 30 |
2.
območja 25 75 80 35 25 |
---------------------------------------------------------------------------- |
10. člen |
Pri določanju višine
nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se uporabijo
merila kot so določena v 5., 6., 7., 8. in 9. členu tega odloka. |
11. člen |
Točke iz 6. člena se
ne prištevajo za del nezazidanih gradbenih zemljišč, na katerem je že
zgrajena stavba in je kot funkcionalno zemljišče obstoječi zgradbi, ter
za parcele, kjer ni možno zaradi velikosti parcele izvesti ločeno
gradnjo objekta. |
12. člen |
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča mora plačati lastnik ali neposredni
uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, lastnik ali najemnik
stanovanja oziroma poslovnega prostora. |
13. člen |
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
– za zemljišča, ki so
določena z zakonom, |
– za objekte in
gradbene parcele v lasti Občine Hodoš, |
– za objekte, ki jih
uporabljajo verske skupnosti za verski obred, |
– za objekte in javne
infrastrukture, |
– za nezazidana
stavbna zemljišča, na katerem poteka visokonapetostni daljnovod,
(varnostni pas v širini 14 m). |
Na obrazloženo
zahtevo zavezanca se lahko delno ali v celoti oprosti plačila
nadomestila, če zavezanec prejema socialno pomoč. |
Zahtevek za
oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri Občinski upravi
občine Hodoš. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru,
ko zavezanec še ni prejel odločbe davčne uprave, posreduje občinski
upravi skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe davčne uprave pa
je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi.
|
Zahtevku za
oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi, oziroma se že odobrena
oprostitev ukine, če se v postopku ugotavljanja stanja ugotovi:
|
– da kljub izkazanemu
nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in drugih oseb,
ki živijo z zavezancem v isti stanovanjski hiši, |
– da z zavezancem
živijo osebe, ki pridobivajo dohodke. |
O oprostitvi plačila
nadomestila iz tega odloka odloča občinski svet. Na podlagi tega izda
občinska uprava odločbo, zoper odločbo občinske uprave pa lahko
zavezanec vloži pritožbo na župana. Odločitev župana je dokončna. |
14. člen |
Odločbo o nadomestilu
za uporabo stavbnega zemljišča izda zavezancu pristojna Davčna uprava
Republike Slovenije. |
Glede postopka za
odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, prisilne izterjave, dopisa zaradi neizterljivosti, zastaranja
in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga
zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o
davčni službi in zakona o davčnem postopku. |
Plačilo nadomestila
zavezanci plačujejo štirikrat letno. |
15. člen |
Zavezancu za plačilo
nadomestila po tem odloku se višino nadomestila določi z upoštevanjem
metode točkovanja, določene s tem odlokom in ob upoštevanju vrednosti
točke za določitev višine nadomestila. |
Višina nadomestila za
m2 stavbnega zemljišča se določi na podlagi skupnega števila točk glede
na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo
komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2
stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke. |
16. člen |
Vrednost točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine
Hodoš določi s sklepom občinski svet do konca leta za naslednje
koledarsko leto. |
17. člen |
Administrativna in
ostala opravila v zvezi s pobiranjem in izterjavo nadomestila opravlja
pristojna davčna služba, navedena v 14. členu tega odloka, ki vodi tudi
evidenco zavezancev. |
Nadomestilo se
zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje
Občinska uprava občine Hodoš. Za izračun nadomestila se uporabljajo
podatki iz uradnih evidenc in podatki, ki so jih občinski upravi
sporočili zavezanci. Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča so dolžni v roku 30 dni po zahtevi, občinski upravi
sporočiti potrebne podatke za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o
spremembah. |
18. člen |
Zavezancem za plačilo
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki podatkov občinski upravi
ne sporočijo, se odmeri nadomestilo od 200 m2 za stanovanja v
individualnih stanovanjskih hišah, od 100 m2 za stanovanja v tri- ali
večstanovanjskih hišah in od 500 m2 za površine, ki se namenjajo za
poslovno dejavnost. Če občinska uprava oceni, da se poslovna dejavnost
opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči,
se nadomestilo lahko odmeri od celotne površine parcele oziroma parcel,
ki jih zavezanec uporablja. |
19. člen |
Z denarno kaznijo
200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki jih zavezanec za
plačilo nadomestila, če: |
– prijavi nepravilne
osnove za odmero nadomestila, |
– v določenem roku ne
sporoči podatkov o dejstvih, ki so osnova za določitev nadomestila,
kakor tudi podatkov o spremembi. |
Z denarno kaznijo
40.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prvega in drugega odstavka tega člena. |
Z denarno kaznijo
25.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega in
drugega odstavka tega člena. |
20. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč na območju Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 23/01). |
21. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2004 dalje. |
Št. 692/03 |
Hodoš, dne 31.
decembra 2003. |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l. r |