Na
podlagi 32., 34. in 36. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12– ZUJF in 14/15 –
ZUUJFO), 4. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini
Borovnica (Naš časopis, januar 1997) ter 16. člena
Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08) je Občinski svet
Občine Borovnica na 9. seji dne 21. 12. 2015 sprejel |
|
O D L O
K |
o
sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni
službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine
Borovnica |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet
odloka) |
(1) Ta
odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve sodelovanja
pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih služb
določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih
gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije. |
(2) Izvajanje gospodarskih javnih služb iz prejšnjega odstavka se v
Občini Borovnica zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja
storitev javnih služb iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo
in optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki
(RCERO) kot infrastrukture predmetnih javnih služb, doseganja skupnih
ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z
Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja
stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu, zagotavlja s
horizontalnim sodelovanjem občin z območja osrednje/zahodne Slovenije
ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju
nalog, potrebnih za izvajanje javnih služb. Podlaga za horizontalno
sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javnih
služb, so Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, podpisan dne 21. 12.
2015, Pogodba o pristopu občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer k
skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki
Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 12. 4. 2013. |
(3) Za
naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri zagotavljanju
izvajanja gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka izvajal
koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Občina Borovnica
koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. |
(4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom
Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let neposredno
družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju:
koncesionar), skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve
koncesije gospodarske javne službe. |
|
2. člen |
(pojmi
in izrazi v odloku) |
(1) V
tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma
dvojini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov; |
–
»koncedent«: je Občina Borovnica; |
–
»občinski svet«: je Občinski svet Občine Borovnica; |
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih
javnih služb iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi
ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe,
čeprav Direktiva o koncesijah tako koncesijo izključuje iz
osebne/stvarne veljavnosti direktive; |
– »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; |
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; |
– »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo,
mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali
sestava odpadkov; |
– »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti ravnanja z odpadki. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB |
|
3. člen |
(vsebina
javnih služb) |
Vsebino
in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena,
določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok Mestne občine Ljubljana za
gospodarski javni službi iz 1. člena. |
|
4. člen |
(ločeni
računovodski izkazi) |
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v
skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. |
|
5. člen |
(območje
izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) |
(1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se
zagotavljata za celotno območje Občine Borovnica. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. |
(3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
|
6. člen |
(objekti
in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb) |
Objekti
in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, so Regijski center za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO),
vključno z odlagališčem z objekti, napravami in omrežjem za odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji
Barje v Ljubljani, skladno s predpisi o odlagališčih, in drugi objekti
in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v lasti
oziroma v upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic sporazuma iz
drugega odstavka 1. člena. |
|
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA
JAVNIH SLUŽB |
|
7. člen |
(obveznosti koncesionarja) |
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v
javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati
javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki
ter koncesijsko pogodbo; |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti
poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do
konca junija za naslednje leto; |
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo
povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12
ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov
(interventno izvajanje javnih služb); |
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne
službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne
napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva
okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema
obvestila uporabnikov; |
6. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno
s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih
zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine
in druge prispevke v skladu s predpisi; |
7. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno
koncedentu poročati o izvajanju javnih služb ter na podlagi pooblastila
oblikovati cene storitev javnih služb; |
8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
9. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne
organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude
uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javnih služb. |
|
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB |
|
8. člen |
(viri
financiranja) |
(1) Javni službi se financirata: |
– s ceno
storitev javnih služb, |
– iz
sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali
energetske uporabe, |
– iz
okoljske dajatve, |
– iz
proračuna, |
– iz
drugih virov. |
(2) Cena
storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa
metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z obračunom javne
službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredijo s tarifnim
pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme
občinski svet (posamezne občine) v obliki predpisa. |
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje
cen storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun
koncesionarja potrdi cene, določa predpis. |
(4) Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je za občine, ki so članice
Sveta RCERO, po pooblastilu iz tega odloka, pristojni organ za potrditev
cene Svet RCERO. V primeru, da predpis določa (drug) organ lokalne
skupnosti, ki je pristojen za potrditev cene, ima odločitev Sveta RCERO
značaj odklonilnega/pritrdilnega mnenja k odločitvam pristojnega organa,
ki je zanj zavezujoč. Kolikor pristojni organ z odločitvijo Sveta RCERO
ne soglaša, ta odločitev za to občino, ne velja. Posledice odklonitve
potrditve cene oziroma neveljavnosti odločitve Sveta RCERO podrobneje
ureja koncesijska pogodba. |
(5) Pristojni organ mora odločitev sprejeti najkasneje v 30 dneh od
prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja. V primeru izdelave
elaborata, se le-ta občinam posreduje do 20. novembra. |
(6) S
koncesijskimi pogodbami iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami se
podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s
strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni
organ vsake posamezne občine. |
|
9. člen |
(koncesijska dajatev) |
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve. |
|
V. KONCESIJA |
|
10. člen |
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe za vsako izmed občin, koncedentov po tem
odloku. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan vsake občine. |
(3) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
11. člen |
(koncesijska pogodba) |
S
koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
njegova odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in
uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z
uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. |
|
12. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
– izključno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
13. člen |
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let. |
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s
terminskim planom pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga
izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi,
predvidoma pa s prvim dnem naslednjega koledarskega leta od dneva
pričetka rednega obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pričetka
koncesijskega razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki
sporazumno uskladita. |
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
(4) Ne
glede na določbo prvega odstavka tega člena o trajanju koncesije, lahko
pogodbeni stranki koncesijsko razmerje avtomatično podaljšata po desetih
letih. Eno leto pred potekom obdobja koncendent pisno obvesti
koncesionarja o podaljšanju koncesije za nadaljnjih 5 let. Koncesionar
mora odločitev o podaljšanju sprejeti v roku 0,5 leta od prejema pobude
o podaljšanju. |
|
14. člen |
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je
veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok. |
|
15. člen |
(razmerje do podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VI. NADZOR |
|
16. člen |
(nadzor
nad izvajanjem javnih služb) |
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma
služba občinske uprave Mestne občine Ljubljana. Nadzor lahko zajema vse
okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in
strokovnost izvajanja javnih služb. |
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z
izvajanjem javnih služb pooblasti pristojno strokovno službo, zavod
oziroma drugo institucijo. |
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
17. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
Nadzor
nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki
je na območju Mestne občine Ljubljana pristojen za vodenje postopkov o
ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno
pristojnost po samem zakonu. |
|
18. člen |
(finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja
finančna revizija Koncedent ima pravico, da najame zunanjega revizorja
za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav, ki so predmet koncesije
ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v
kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo
nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega
nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok
nenapovedanega nadzora. |
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
19. člen |
(izvajanje javnih služb) |
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet
koncesije, na način, kot je določen v zakonu, ki ureja varstvo okolja,
podzakonskih predpisih in odloku o dejavnosti Mestne občine Ljubljana za
gospodarski javni službi iz 1. člena in drugih predpisih ter splošnih
aktih, izdanih po javnem pooblastilu. |
(2) Uporabniku storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov, razen obdelave biorazgradljivih komunalnih odpadkov, in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo, kolikor ni tudi sam
izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in
odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, za
račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh
podeljenih nalog obračuna upravičene stroške. |
(3) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec
javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu
računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo
upravičenih stroškov. |
(4) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja
računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise
terjatev in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O
spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače
določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata
in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena
postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih
računov. |
|
20. člen |
(obveščanje o statusnih spremembah) |
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve
koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v
tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. |
(2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v
koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana,
d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni
poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni
prenesen na osebo zasebnega prava. |
|
21. člen |
(obveščanje koncedenta) |
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: |
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke
in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih
služb; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti; |
– v vseh
primerih višje sile. |
|
22. člen |
(odgovornost koncesionarja) |
(1) Za
izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb. |
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz
naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z
najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo
– zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb
povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini,
uporabnikom ali tretjim osebam). |
|
23. člen |
(dolžnosti in pravice koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– da
zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom,
predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– da
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev gospodarskih javnih služb; |
– da
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarskih javnih
služb na območju občine; |
– pisno
obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Pravice koncedenta so zlasti: |
– nadzor
nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor; |
– druge
pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
24. člen |
(pristojnosti župana in občinske uprave) |
(1) Če
ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po
tem odloku organ krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za
gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. |
(2) O
pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja
in uporabnikov odloča krajevno pristojni župan. |
|
25. člen |
(pravice
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do
trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, |
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih
služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
26. člen |
(dolžnosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javnih služb, |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih
služb. |
|
VIII. PRENOS KONCESIJE |
|
27. člen |
(oblika) |
(1) Akt
o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena le ob soglasju koncendenta. Novi koncesionar sklene s
koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
28. člen |
(načini
prenehanja koncesijskega razmerja) |
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– s
prenehanjem koncesionarja, |
– z
odvzemom koncesije, |
– z
odkupom koncesije. |
(2) Koncesijsko razmerje lahko preneha za vsako občino posebej ali vse
občine. |
|
29. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z
enostranskim razdrtjem, |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Ne
glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
(potek
roka koncesije) |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
31. člen |
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha v naslednjih primerih: |
– z
uvedbo postopka zaradi insolventnosti ali drugega postopka prisilnega
prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju; |
– če je
bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije; |
– če je
po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije; |
– če
koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja
škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam; |
– če se
z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremostljivih okoliščin. |
(4) Ob
razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je
koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane
neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi
standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali
jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. |
|
32. člen |
(odstop
od koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je
to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno. |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
33. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja, drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje
opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
34. člen |
(prenehanje koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
35. člen |
(odvzem
koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne
začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s
koncesijsko pogodbo, |
– če je
v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali
kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino, kolikor so za to izpolnjeni
pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
36. člen |
(odkup
koncesije) |
Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet občine, ki mora hkrati
tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti
tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali
druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej. |
|
X. VIŠJA
SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
37. člen |
(višja
sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v
celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti
potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi
oblasti (npr. tehnični ali zakonodajni), pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih
pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico
zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivih in nepremostljivih
okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za
civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za
zaščito, reševanje in pomoč v občini. |
|
38. člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirani javni službi iz koncesijske pogodbe. |
|
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
39. člen |
(uporaba
prava) |
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
40. člen |
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
(odločba
o izbiri koncesionarja) |
Ta odlok
je skladno s prvim odstavkom 37. člena Zakona o gospodarskih javnih
službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10
– ZUKN in 51/11 – ORZGJS40) individualni akt o izbiri koncesionarja. Z
uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje, ki se začne
izvrševati v roku iz drugega odstavka 13. člena tega odloka. |
|
42. člen |
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvi tega odloka pošljejo
koncedenti koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s
Sporazumom o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov in tem odlokom. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO. |
(2) Do
sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot podlaga za
izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih
odpadkov štejejo Pogodba o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra
za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana, z dne 21. 6. 2006 in
Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju
nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO
Ljubljana, z dne 15. 12. 2009, Pogodba o pristopu občin Gorenja vas -
Poljane in Žiri k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem centru za
ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana, z dne 20. 12. 2011,
Pogodba o pristopu Občine Idrija k skupnemu ravnanju z odpadki v
Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana, z
dne 28. 10. 2013 in Pogodba o pristopu Občine Cerkno k skupnemu ravnanju
z odpadki v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO
Ljubljana, z dne 27. 3. 2014, ki veljajo skupaj s tem odlokom in
sporazumom. |
(3) V
primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi
veljajo neposredno predpisi. |
(4) S
koncesijskimi pogodbami, sklenjenimi na podlagi tega odloka, se v
posameznih občinah nadomestijo obstoječe koncesijske pogodbe, ki urejajo
izvajanje gospodarskih javnih služb, ki sta predmet tega odloka, kar
uredita občina kot koncedent in dosedanji koncesionar. |
(5) Do
sklenitve posamezne koncesijske pogodbe iz prvega odstavka tega člena
ostajajo obstoječe koncesijske pogodbe iz četrtega odstavka tega člena v
veljavi. |
|
43. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Občina
objavi ta odlok v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati
naslednji dan po objavi. |
|
Št.
354-0038/2012-18 |
Borovnica, dne 21. decembra 2015 |
|
Župan |
Občine Borovnica |
Bojan Čebela l.r. |
|