Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20
– ZIUOOPE) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 5. redni seji
dne 25. aprila 2023 sprejel |
|
S T A T U T |
Mestne občine Murska Sobota |
|
1. člen |
|
(vsebina statuta) |
|
Ta
statut ureja: |
1 |
Status mestne občine, ustanovitev ožjih
delov mestne občine in njihov status ter uresničevanje lokalne
samouprave v mestni občini; |
2 |
Naloge mestne občine in njenih ožjih delov; |
3 |
Organizacijo mestne občine: |
3.2 |
Mestni svet, |
3.3 |
Župana, |
3.4 |
Nadzorni odbor mestne občine, |
3.5 |
Druge organe mestne občine; |
4 |
Ožje dele mestne občine; |
5 |
Neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v mestni občini: |
5.1 |
Zbor občanov, |
5.2 |
Referendum o splošnem aktu mestne občine, |
5.3 |
Svetovalni referendum, |
5.5 |
Ljudsko iniciativo; |
6 |
Občinske javne službe; |
7 |
Sodelovanje mestne občine z drugimi
občinami; |
8 |
Premoženje in financiranje mestne občine; |
9 |
Splošne in posamične akte mestne občine in
druge določbe, pomembne za delovanje mestne občine. |
V
tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v
moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralno za ženski in moški
spol. |
|
1. STATUS MESTNE OBČINE, USTANOVITEV
OŽJIH DELOV MESTNE OBČINE IN NJIHOV STATUS TER URESNIČEVANJE LOKALNE
SAMOUPRAVE V MESTNI OBČINI |
|
2. člen |
|
(območje, ime in sedež mestne občine) |
|
(1) Mestna
občina Murska Sobota (v nadaljevanju: mestna občina) je samoupravna
lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota,
Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica. |
(2) Sedež mestne občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2. |
(3) Mestna
občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Mestno občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
(7)
V mestni občini živi avtohtono naseljena romska skupnost. Položaj in
pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
|
3. člen |
|
(naloge mestne občine) |
|
(1) Mestna
občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi mestne občine. |
(2) Če zakon tako določa, lahko mestna občina opravlja posamezne naloge
iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti
mora država mestni občini zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
(uradno glasilo mestne občine) |
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi mestni svet. |
|
5. člen |
|
(uresničevanje lokalne samouprave) |
|
(1) Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah
iz občinske pristojnosti preko župana in mestnega sveta ter neposredno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri
oblikovanju razvojnih načrtov mestne občine, proračunov in drugih
splošnih aktov mestne občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v
javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava
o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot 30 dni. |
(3) Na podlagi odločitve organov mestne občine se v posamezne oblike
odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v mestni
občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
|
(grb, zastava in praznik mestne občine) |
|
(1) Mestna
občina ima svoj grb, zastavo in praznik. |
(2) Mestna občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem
krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Murska Sobota, v zunanjem
krogu na spodnji polovici pa naziv organa mestne občine – Mestni svet;
Župan; Nadzorni odbor; Mestna uprava, Občinska volilna komisija. V
sredini žiga je grb mestne občine. |
(3) Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave mestne občine podrobneje
določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. |
(4) Praznik mestne občine je 16. julij. |
(5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje mestna
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
7. člen |
|
(ožji deli mestne občine) |
|
(1) Na
območju mestne občine so kot ožji deli mestne občine ustanovljene mestne
četrti in krajevne skupnosti, in sicer: |
1. Mestna četrt Center Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
– Mladinska ulica – neparne številke od 1 do 3 in parne številke od 2 do
18, Sodna ulica, Gregorčičeva ulica, Arhitekta Novaka ulica, Slovenska
ulica, Cvetkova ulica, Partizanska ulica, Ulica ob Progi, Naselje Jožeta
Kerenčiča, Zelena ulica, Staneta Rozmana ulica, Trg kulture, Trg Zmage,
Trubarjev drevored, Kardoševa ulica, Štefana Kovača ulica – parne
številke od 2 do 30 in neparne od 1 do 21, Grajska ulica – neparne
številke od 1 do 13, Lendavska ulica – parne številke od 2 do 42,
Cankarjeva ulica – parne številke od 2 do 54, Stara ulica, Mojsterska
ulica, Vrtna ulica, Kocljeva ulica, Zvezna ulica, Slomškova ulica, Ulica
Nikole Tesla in Ozka ulica. |
2. Mestna četrt Ledava Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
– Plese, Poljska ulica, Industrijska ulica, Panonska ulica – neparne
številke od 1–3, Klavniška ulica, Noršinska ulica, Obrtna ulica,
Markišavska ulica, Ledavsko naselje, Grajska ulica – parne številke od 2
do 26, Kopališka ulica – parne številke od 2 dalje, Lendavska ulica –
neparne številke od 1 dalje in parne številke od 44 do 64. |
3. Mestna četrt Park Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
– Cankarjeva ulica – parne številke od 56 do 86, Tišinska ulica – vse
parne številke, Kopališka ulica – neparne številke od 1 do 43, Štefana
Kovača ulica – parne številke od 32 dalje in neparne številke od 23
dalje, Naselje Ljudske pravice, Miklošičeva ulica, Bevkova ulica, Ulica
Ob Kanalu, Prešernova ulica, Mikloš Kuzmiča ulica, Štefan Kuzmiča ulica,
Kopitarjeva ulica, Prežihova ulica, Aškerčeva ulica, Šolsko naselje,
Šercerjevo naselje, Grofovsko, Temlinova ulica, Vrazova ulica, Severjeva
ulica, Borovnjakova ulica, Ciril Metodova ulica, Razlagova ulica in
Vrbišče. |
4. Mestna četrt Partizan Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih
ulic: |
– Cankarjeva ulica neparne številke od 1 do 73a, Tomšičeva neparne
številke od 1 do 29, Juša Kramarja ulica parne številke od 6 do 28 in
neparne od 1 do 29, Panonska ulica – vse parne številke, Mala Nova
ulica, Finžgarjevo naselje, Čopova ulica, Vegova ulica, Bakovska ulica,
Ivana Regenta ulica, Trstenjakova ulica neparne od 11 do 75 in parne od
2 do 66, Sončna ulica, Mladinska ulica – neparne številke od 5 do 47 in
parne številke od 20 do 62, Rožno naselje, Ivanocijevo naselje, Daneta
Šumenjaka ulica, Oton Župančiča ulica, Žitna ulica, Južna ulica, Štefana
Kuharja ulica, Talanyijeva ulica, Mirna ulica, Dijaška ulica, Polje,
Vrtnarska ulica, Zofke Kvedrove ulica, Slave Klavore ulica, Vinka Megle
ulica in Müzge. |
5. Mestna četrt Turopolje Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih
ulic: |
– Juša Kramarja ulica parne številke od 2 do 4, Tomšičeva ulica parne
številke od 2 do 60, Trstenjakova ulica, neparne številke od 1 do 9 in
2/a, Cankarjeva ulica – neparne številke od 75 do 117, Tišinska ulica
neparne št. od 1 do 31, Cvetna ulica, Generala Maistra ulica, Kajuhova
ulica, Prvomajska ulica, Prekmurske čete ulica, Kroška ulica, Zorana
Velnarja ulica, Matije Gubca ulica, Jakobovo naselje, Kološeva ulica,
ulica Jožefa Benka, ulica Miška Baranje in ulica Jožefa Grleca. |
6. Krajevna skupnost Bakovci, ki obsega naselje Bakovci. |
7. Krajevna skupnost Černelavci, ki obsega naselje Černelavci. |
8. Krajevna skupnost Kupšinci, ki obsega naselje Kupšinci. |
9. Krajevna skupnost Polana, ki obsega naselje Polana. |
10. Krajevna skupnost Pušča, ki obsega naselje Pušča. |
11. Krajevna skupnost Veščica, ki obsega naselje Veščica. |
12. Krajevna skupnost Krog, ki obsega naselje Krog. |
13. Krajevna skupnost Markišavci, ki obsega naselje Markišavci. |
14. Krajevna skupnost Nemčavci, ki obsega naselje Nemčavci. |
15. Krajevna skupnost Rakičan, ki obsega naselje Rakičan. |
16. Krajevna skupnost Satahovci, ki obsega naselje Satahovci. |
(2) S tem statutom so določene naloge mestne občine, ki jih na svojem
območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo mestne četrti
in krajevne skupnosti. |
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko
spremeni njihovo območje s spremembo statuta mestne občine. Pobudo za
ustanovitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti ali za spremembo
njihovih območij lahko da zbor krajanov ali deset odstotkov prebivalcev
dela mestne občine. Statut se spremeni po prej na referendumu
ugotovljeni volji prebivalcev mestne četrti in krajevne skupnosti o
imenu in območju nove mestne četrti in krajevne skupnosti. Sprememba ali
ukinitev mestne četrti in krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem
proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih
volitvah izvoljen nov mestni svet. |
(4) Ta statut določa pravni status mestnih četrti in krajevnih
skupnosti, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov,
njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter
stvarno premoženje posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti. |
|
8. člen |
|
(status mestnih četrti in krajevnih
skupnosti) |
|
(1) Mestna
četrt in krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog,
ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Mestna četrt in
krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
(2) Mestna četrt in krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem
imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene mestna četrt in
krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis
mestne občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri
pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene mestna
četrt in krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Mestna četrt in krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z
vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Mestna občina
odgovarja za obveznosti mestne četrti in krajevne skupnosti subsidiarno. |
(4) Mestno četrt in krajevno skupnost zastopa predsednik sveta mestne
četrti in krajevne skupnosti. |
|
9. člen |
|
(naloge, prenesene v izvajanje mestnih
četrti in krajevnih skupnosti) |
|
Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz
pristojnosti mestne občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne četrti
in krajevne skupnosti, in so z odlokom prenesene v izvajanje njihovim
svetom. |
|
2. NALOGE MESTNE OBČINE IN NJENIH OŽJIH
DELOV |
|
10. člen |
|
(naloge mestne občine) |
|
Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge splošne akte mestne občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun mestne občine, |
– organizira mestno upravo, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj mestne občine in v skladu z
zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– ustanavlja lokalne javne službe, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveni zavod ter
zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
mestne občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti mestne
občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v mestni občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste in druge javne prometne površine, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– ureja promet v mestni občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z Gasilsko zvezo mestne občine in štabom za civilno zaščito
ter spremlja njuno delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v mestni občini tako, da: |
– sprejema ustrezne splošne akte, |
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
mestne občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
11. člen |
|
(naloge mestnih četrti in krajevnih
skupnosti) |
|
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz
pristojnosti mestne občine, ki se nanašajo na prebivalce mestne četrti
in krajevne skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti praviloma
samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč, če ni z odlokom določeno drugače, |
– skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom
določeno drugače, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem mestne občine, ki
jim je dano v uporabo, |
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb
mestne občine, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem področju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator mestna občina. |
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z
odlokom. |
|
3. ORGANIZACIJA MESTNE OBČINE |
|
3.1 Skupne določbe |
|
12. člen |
|
(organi mestne občine) |
|
(1) Organi
mestne občine so: |
– mestni svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor. |
(2) Mestna občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti mestne občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov
ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Mestna občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov mestne občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in
poslovnikom mestnega sveta. |
(5) Člani mestnega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
(6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana mestnega
sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne
volitve ureja zakon. |
|
13. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov mestne občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
mestne občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik mestnega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
(2) Javnost dela občinskih organov mestne občine se praviloma zagotavlja
z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij
javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani mestne občine
ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja
občanov pri pripravi splošnih aktov mestne občine, z uradnim
objavljanjem splošnih aktov mestne občine, z objavljanjem sklicev sej
mestnega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem
navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti
dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik. |
|
14. člen |
|
(neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v mestni občini) |
|
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z
ljudsko iniciativo. |
|
15. člen |
|
(mestna uprava) |
|
(1) Mestna
občina ima mestno upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti mestne občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne
naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
(2) Mestno upravo na predlog župana ustanovi mestni svet z odlokom, s
katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. |
(3) Posamezne naloge mestne uprave lahko opravlja organ skupne občinske
uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil mestni svet s posebnim
odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje,
vodenje in organizacija. |
(4) Mestna uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za vse občinske organe. |
(5) Mestno upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
3.2 Mestni svet |
|
16. člen |
|
(mestni svet) |
|
(1) Mestni
svet Mestne občine Murska Sobota šteje 26 članov, od katerih je en član
predstavnik romske skupnosti. |
(2) Volitve članov mestnega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki
ureja lokalne volitve. |
|
17. člen |
|
(konstituiranje mestnega sveta) |
|
(1) Mestni svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta.
Konstituiranje mestnega sveta določata zakon in poslovnik mestnega
sveta. |
(2) S konstituiranjem novoizvoljenega mestnega sveta preneha mandat
prejšnjim članom mestnega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo
v odborih in komisijah mestnega sveta. |
(3) Če je bil član mestnega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim
odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik mestne občine
imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega
ustanoviteljica je mestna občina, mu to članstvo preneha v skladu z
ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. |
|
18. člen |
|
(nezdružljivost funkcije člana mestnega
sveta) |
|
(1) Nezdružljivost
funkcije člana mestnega sveta z drugimi funkcijami in delom določa
zakon. |
(2) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana mestnega
sveta. |
|
19. člen |
|
(pristojnosti mestnega sveta) |
|
(1) Mestni
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti mestne
občine, sprejema statut mestnega sveta, poslovnik mestnega sveta, odloke
in druge predpise mestne občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejema letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem in program
razpolaganja s kapitalskimi naložbami, |
– daje obvezno razlago odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema
mestni svet, |
– ustanavlja organe mestne uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– odloča o prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev
mestnega sveta, |
– potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta, |
– določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je le-ta
razrešen, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, če s tem statutom ni
drugače določeno, |
– predpisuje lokalne dajatve v skladu z zakonom, |
– sprejema sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, |
– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij, javnih zavodov in javnih
skladov, katerih ustanoviteljica je, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za
opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
mestni svet, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– v
skladu z zakonom ustanavlja gospodarske družbe in druge pravne osebe kot
oblike javno-zasebnega partnerstva, |
– opravlja imenovanja ulic in naselij ter določa območja naselij, |
– razpisuje referendum, |
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin ter člane drugih organov mestne občine ustanovljenih na podlagi
zakona, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred
požari, |
– potrjuje nujne začasne ukrepe župana, |
– sprejema odločitev o uvedbi samoprispevka, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut. |
|
20. člen |
|
(seje mestnega sveta) |
|
(1) Mestni
svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje mestnega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom. |
(3) Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika mestnega sveta po programu dela mestnega sveta ter glede
na potrebe odločanja na mestnem svetu. |
(4) Podžupan ali drugi član mestnega sveta lahko opravi sklic seje na
podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan,
sklic seje mestnega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan
ali je nujen. |
(5) Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan. Podžupan in
najstarejši član mestnega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v
skladu s tem statutom sklicatelja. |
(6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju
sej zagotavlja mestna uprava. |
(7) Sklicevanje, vodenje sej mestnega sveta, določanje dnevnega reda in
njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo mestnega sveta
podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta. |
|
21. člen |
|
(pravice člana mestnega sveta) |
|
(1) Član
mestnega sveta ima pravico udeleževati se sej mestnega sveta in odločati
o vseh zadevah iz pristojnosti mestnega sveta. |
(2) Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana. |
(3) Župan mora predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka
dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku mestnega sveta. |
(4) Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in
mestni upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana
do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor mestne uprave odgovorita na eni od
naslednjih sej mestnega sveta. |
|
22. člen |
|
(odločanje mestnega sveta) |
|
(1) Mestni
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov,
odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
mestni svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom
mestnega sveta, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
23. člen |
|
(izvrševanje odločitev mestnega sveta) |
|
(1) Za izvrševanje odločitev mestnega sveta je odgovoren župan. |
(2) Župan usmerja in nadzoruje delo mestne uprave glede izvrševanja
odločitev mestnega sveta. |
(3) Mestno upravo vodi direktor mestne uprave. |
(4) Mestnemu svetu se na vsaki redni seji poroča o izvrševanju njegovih
odločitev. |
|
24. člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja) |
|
(1) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne
občine Murska Sobota ima predsednika in osem članov, ki jih izmed svojih
članov imenuje mestni svet praviloma na svoji prvi seji. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno
telo mestnega sveta, pristojno za pripravo odločitev mestnega sveta, ki
se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,
potrditev mandatov nadomestnih članov mestnega sveta, odločanje o
morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter
druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega
odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov,
imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij mestnega sveta,
imenovanja in razrešitve predstavnikov mestne občine v organih pravnih
oseb javnega prava, ki jih je mestna občina ustanovila. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga
mestnemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške
skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov
mestnega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov mestne četrti
in krajevne skupnosti in jih izvršuje. |
(4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih
razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v
zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom
mestnega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
25. člen |
|
(stalna delovna telesa mestnega sveta) |
|
(1) Stalna
delovna telesa mestnega sveta so: |
1. Odbor za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe; |
2. Odbor za družbene dejavnosti; |
3. Odbor za proračun in finance; |
4. Odbor za urbanizem in urejanje prostora; |
5. Odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno
sodelovanje; |
6. Komisija za statutarna in pravna vprašanja; |
7. Komisija za nagrade in priznanja in |
8. Komisija za romska vprašanja. |
(2) Odbori in komisije iz prejšnjega odstavka štejejo sedem članov.
Člane odborov in komisij imenuje mestni svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Delovno področje
posameznega delovnega telesa mestnega sveta se določi s poslovnikom
mestnega sveta. |
|
26. člen |
|
(pristojnosti komisij in odborov
mestnega sveta) |
|
(1) Komisije
in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega
s poslovnikom mestnega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti
mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v
sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na
predlog župana. |
(3) Komisije in odbori mestnega sveta, vsak na svojem področju dela, so
dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih
predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi
občine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
(4) Podrobneje določa način dela komisij in odborov mestnega sveta
poslovnik mestnega sveta. |
|
27. člen |
|
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi
njihovo sestavo in naloge. |
|
3.3 Župan |
|
28. člen |
|
(pristojnosti župana) |
|
(1) Župan
predstavlja in zastopa mestno občino, predstavlja mestni svet, ga
sklicuje in vodi seje mestnega sveta, v kolikor za vodenje ni pooblastil
podžupana oziroma člana mestnega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun mestne občine in zaključni
račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem mestne občine pod
določeni vrednostjo in načrt ravnanja s premičnim premoženjem mestne
občine, |
– potrjuje investicijsko dokumentacijo, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov mestne občine in drugih odločitev
mestnega sveta, |
– predlaga ustanovitev organov mestne uprave in organov skupne občinske
uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo
mestne uprave, |
– določa sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi, odloča o
imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega
razmerja zaposlenih v mestni upravi in odloča o drugih pravicah in
obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in vodjo organa skupne
občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo mestne uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov, |
– daje soglasje k poklicnemu opravljanju funkcije podžupana in o tem
obvesti mestni svet, |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanju zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper posamične akte mestne
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
29. člen |
|
(objave splošnih aktov) |
|
(1) Župan
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov mestne občine
v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
(2) Objavo splošnih aktov, razen proračuna mestne občine, zaključnega
računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj
po sprejemu, opravi župan najprej po poteku 15 dni po sprejemu. |
(3) Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali
nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem
najpozneje v osmih dneh po sprejemu pisno obvestiti mestni svet, navesti
razloge za zadržanje in predlagati mestnemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji redni seji. |
(4) Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni
akt objaviti. |
|
30. člen |
|
(podžupan) |
|
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima mestna občina najmanj enega in
največ tri podžupane, eden od podžupanov lahko funkcijo podžupana
opravlja poklicno. Enega podžupana imenuje župan izmed članov mestnega
sveta najpozneje v 45 dneh po konstitutivni mestnega sveta, preostala
dva pa lahko imenuje kadarkoli v času svojega mandata. |
(2) Na prvi seji mestnega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o
tem mestni svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal
podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga. |
(3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka,
podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti
ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
(4) V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja
mandata župana, podžupan nima pravice glasovati za odločitve mestnega
sveta. |
|
31. člen |
|
(komisije in drugi strokovni organi
mestne občine) |
|
(1) Župan
imenuje komisije in druge strokovne organe mestne občine, če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
3.4 Nadzorni odbor mestne občine |
|
32. člen |
|
(nadzorni odbor mestne občine) |
|
(1) Nadzorni
odbor mestne občine je najvišji organ nadzora javne porabe v mestni
občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter
ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega
proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
|
33. člen |
|
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
(2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora mestne občine predlaga
mestnemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na
podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani,
njihove organizacije in politične stranke v mestni občini. |
|
34. člen |
|
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora mestne občine najpozneje v 30 dneh po imenovanju
članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji
navzočih večina članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
35. člen |
|
(delovanje nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter
organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
(3) Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga
sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega
odbora je splošni akt občine in začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
(4) Nadzorni odbor za seje praviloma uporablja prostore občine, nadzore
pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
36. člen |
|
(program dela nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorni
odbor na začetku vsakega koledarskega leta samostojno določa in sprejme
svoj program dela, ki ga lahko med letom spremeni in dopolni. Z letnim
programom dela in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni
odbor seznaniti mestni svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa
dela, lahko nadzorni odbor obravnava zadeve, ki jih s sklepom predlaga
mestni svet ali župan. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti
nadzor, ki ni vključen v program dela, mora najprej dopolniti program
dela. |
(3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim
določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana
nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
(4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega
programa dela in sprejme poročilo. |
(5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor
mestni svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena
nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen
član nadzornega odbora se mora udeležiti seje mestnega sveta, ko
obravnava njegova poročila. |
|
37. člen |
|
(predmet nadzora) |
|
(1) Nadzorni
odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
(2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s
katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih
uporabnikov občinskega proračuna. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora
pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe. |
|
38. člen |
|
(izločitev člana nadzornega odbora) |
|
(1) Član
nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru,
če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali
videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku
nadzornega odbora pisno. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če
je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti
pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na
katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni
odbor z večino glasov vseh članov. |
|
39. člen |
|
(osnutek poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Za
posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s
sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik
pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje nadzornemu odboru.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o
nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. |
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Po podanih
izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
(4) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru. |
|
40. člen |
|
(odzivno poročilo) |
|
(1) Nadzorovana
oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila o nadzoru
odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). |
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako
posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo
kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi,
jih priloži odzivnemu poročilu. |
|
41. člen |
|
(vsebina poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Po
preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno
poročilo nadzornega odbora mestne občine se objavi v katalogu informacij
javnega značaja na spletni strani mestne občine. |
(2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z
zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
mestne občine, ki ga izda pristojni minister. |
(3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki
je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
(4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru. |
(5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(6) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
(7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
(8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
(9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in
uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma
predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. |
|
42. člen |
|
(postopanje nadzornega odbora) |
|
(1) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju mestne občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega
odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. O prijavi je dolžan obvestiti tudi mestni svet in župana. |
|
43. člen |
|
(obravnava poročila nadzornega odbora) |
|
(1) Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
(2) Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
44. člen |
|
(javnost dela nadzornega odbora) |
|
(1) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
45. člen |
|
(strokovna in administrativna pomoč za
delo nadzornega odbora) |
|
(1) Strokovno
in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
mestna uprava. |
(2) Mestna uprava nudi pomoč pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in
odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju
izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
(3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in
mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni
svet. |
|
46. člen |
|
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela
nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
47. člen |
|
(plačilo za opravljanje dela članov
nadzornega odbora) |
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z aktom mestnega sveta – pravilnikom o plačah
občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta
ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov,
ki ga je sprejel mestni svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
|
3.5 Drugi organi občine |
|
48. člen |
|
(drugi organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
49. člen |
|
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
(1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnika Civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne
poveljnike in štabe Civilne zaščite imenuje župan. |
(3) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
4. OŽJI DELI OBČINE |
|
50. člen |
|
(sodelovanje pri opravljanju nalog
občine) |
|
(1) Mestne
četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
mestni občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na
območju mestne občine na področju javne infrastrukture na svojem območju
ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
delo s področja javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in
vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem
sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.), |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu mestne občine, |
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija),
pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ mestne občine s problemi in potrebami
prebivalcev mestne četrti in krajevne skupnosti na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
mestne občine, ki je skupnostim dano za opravljanje njihovih nalog |
– in
drugih zadevah, v skladu z odloki mestne občine. |
(2) Naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se
prenesejo v izvajanju sveta ožjega dela mestne občine se podrobneje
določijo z odlokom. |
|
51. člen |
|
(svet mestne četrti in krajevne
skupnosti) |
|
(1) Organ
mestne četrti in krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju mestne četrti in krajevne skupnosti.
Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti štejejo naslednje
število članov: |
– Svet Mestne četrti Center sedem članov, |
– Svet Mestne četrti Ledava sedem članov, |
– Svet Mestne četrti Park sedem članov, |
– Svet Mestne četrti Partizan sedem članov, |
– Svet Mestne četrti Turopolje sedem članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Bakovci sedem članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Černelavci sedem članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Krog sedem članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Kupšinci pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Markišavci pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Nemčavci pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Polana pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Pušča pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Rakičan sedem članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Satahovci pet članov, |
– Svet Krajevne skupnosti Veščica pet članov. |
(3) Volitve članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti se na
podlagi razpisa župana opravijo hkrati z volitvami članov mestnega
sveta. |
(4) Funkcija člana sveta mestne četrti in krajevne skupnosti je
nepoklicna. |
|
52. člen |
|
(sklic prve seje sveta mestne četrti in
krajevne skupnosti) |
|
(1) Prvo
sejo sveta mestne četrti in krajevne skupnosti skliče župan najkasneje
20 dni po izvolitvi članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti,
sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta. |
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. |
(3) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za konstituiranje mestnega sveta. |
|
53. člen |
|
(predsednik in podpredsednik sveta
mestne četrti in krajevne skupnosti) |
|
(1) Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
(2) Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti predstavlja in
zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge,
določene s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta. |
(3) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti na predlog predsednika
izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
54. člen |
|
(seje sveta mestne četrti in krajevne
skupnosti) |
|
(1) Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na
seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih
članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti in
krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti skliče svet
najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet mestne četrti in krajevne skupnosti, če to
zahteva župan, najmanj polovica članov mestnega sveta ali najmanj
tretjina članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti. |
(4) Za delovanje sveta mestne četrti in krajevne skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik mestnega sveta. |
|
55. člen |
|
(naloge sveta mestne četrti in krajevne
skupnosti) |
|
(1) Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje mestne četrti in krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter
oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s skupnim premoženjem mestne četrti in krajevne skupnosti. |
(2) Mnenja in stališča ter pobude iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo
na predloge splošnih aktov mestne občine, mora predlagatelj v postopku
priprave predloga za obravnavo na mestnem svetu obravnavati in mestnemu
svetu o tem pisno poročati. |
(3) Svet mestne četrti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne četrti in krajevne
skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo
določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
(4) Odločitve sveta mestne četrti in krajevne skupnosti izvršuje župan
in mestna uprava. |
|
56. člen |
|
(svet predsednikov svetov mestnih četrti
in krajevnih skupnosti) |
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov mestne četrti in krajevne skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
57. člen |
|
(sredstva za delovanje mestne četrti in
krajevne skupnosti) |
|
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju
neposrednih uporabnikov občinskega proračuna. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
mestne četrti in krajevne skupnosti lahko mestna občina pridobiva
sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij,
zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena
sredstva je mestna občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zagotovi mestna
občina. |
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
mestnih četrti in krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja
mestna uprava. |
|
58. člen |
|
(premoženje mestnih četrti in krajevne
skupnosti) |
|
(1) Mestne
četrti in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Mestne četrti in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem
gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti
se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem
države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določbe zakona, ki ureja
javne finance, določbe zakona, ki ureja financiranje neposrednih
uporabnikov občinskega proračuna in določbe tega statuta. |
(3) Če mestna četrt in krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji
preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na mestno občino. |
|
59. člen |
|
(financiranje mestne četrti in krajevne
skupnosti) |
|
(1) Delovanje
mestne četrti in krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna
s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje mestne četrti
in krajevne skupnosti se določijo z odlokom. |
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in odhodki mestne četrti in krajevne skupnosti morajo biti
zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikujejo in mestnemu svetu predlagajo njihovi sveti. |
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na
predlog župana mestni svet. |
(6) Mestna občina ne prevzema finančnih obveznosti mestne četrti in
krajevne skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
(7) Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti in krajevne skupnosti
je odgovoren predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti.
Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske
račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan. |
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajevne skupnosti
se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe
in določbe odloka o proračunu občine. |
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem mestne četrti in krajevne skupnosti
opravlja nadzorni odbor mestne občine. |
|
60. člen |
|
(razpustitev sveta mestne četrti in
krajevne skupnosti) |
|
(1) Mestni
svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov
sveta mestne četrti in krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne
četrti in krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti in krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če
se po najmanj trikratnem sklicu svet mestne četrti in krajevne skupnosti
ne sestane, |
– če
ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če
se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo
nenamensko. |
(2) Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestne četrti in
krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet mestne četrti in krajevne
skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta
oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog
mestne četrti in krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
5. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V MESTNI OBČINI |
|
5.1 Zbor občanov |
|
61. člen |
|
(zbor občanov) |
|
(1) Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja mestne občine,
njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
mestne občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
mestne občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega
okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom mestne
občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
62. člen |
|
(sklic zbora občanov) |
|
(1) Zbor občanov skliče župan za vso mestno občino ali za njen posamezen
del na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta mestne
četrti in krajevne skupnosti. |
(2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in
na spletni strani mestne občine. |
|
63. člen |
|
(zahteva občanov za sklic zbora) |
|
(1) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom
mestne občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
mestni občini. Zbor občanov za del mestne občine pa na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev tega dela. |
(2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
64. člen |
|
(vodenje zbora občanov) |
|
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov
volivcev z območja mestne občine, za katero je zbor sklican. Odločitev
zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev,
ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec mestne uprave, ki ga določi direktor mestne uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor mestne uprave seznani mestni svet in župana ter
ga na krajevno običajen način objavi. |
|
5.2 Referendum o splošnem aktu mestne
občine |
|
65. člen |
|
(referendum o splošnem aktu mestne
občine) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
mestne občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in
zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta. |
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut mestne
občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti
najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini. |
(4) Naknadni referendum o splošnem aktu mestne občine ureja zakon. |
|
5.3 Svetovalni referendum |
|
66. člen |
|
(svetovalni referendum) |
|
(1) Mestni
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno občino ali za njen
del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona, ki
ureja referendum o splošnem aktu mestne občine in zakonom, ki ureja
referendum in ljudsko iniciativo. |
|
5.4 Drugi referendumi |
|
67. člen |
|
(referendum o samoprispevku in drugih
vprašanjih) |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami
zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5.5 Ljudska iniciativa |
|
68. člen |
|
(ljudska iniciativa) |
|
(1) Najmanj
pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu
volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis
referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s
pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestne občine
ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
69. člen |
|
(sredstva za neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v mestni občini) |
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini
na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
6. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
70. člen |
|
(občinske javne službe) |
|
(1) Mestna
občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom
lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da
jih zagotavlja mestna občina. |
(2) Mestna občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali
so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali
ekoloških funkcij mestne občine. |
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi mestna občina z odlokom v
skladu z zakonom. |
|
71. člen |
|
(izvajalci javnih služb) |
|
(1) Režijski
obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z
zakonom. |
(2) Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in
občinskim odlokom podeli koncesijo. |
|
7. SODELOVANJE MESTNE OBČINE Z DRUGIMI
OBČINAMI |
|
72. člen |
|
(medobčinsko sodelovanje) |
|
(1) Zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti lahko mestna
občina javno službo ustanovi z drugimi občinami. Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, občinski
sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
(2) Mestna občina lahko z drugimi občinami ustanovi enega ali več
organov skupne občinske uprave. |
(3) Mestna občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter
z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
73. člen |
|
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
Za
namen uresničevanja ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev
občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne
osebe javnega prava, ki jih je mestna občina ustanovila skupaj z drugimi
občinami, občinski sveti občin ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga
sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic določi
njegove naloge, organizacijo dela, način sprejemanja odločitev,
financiranje in delitev stroškov med občinami. |
|
8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE
OBČINE |
|
74. člen |
|
(premoženje mestne občine) |
|
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem mestne občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem. |
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje mestnega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki bi povzročili
nesorazmerne obveznosti glede na koristi brezplačne pridobitve. |
|
75. člen |
|
(prihodki mestne občine) |
|
(1) Mestna
občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Mestna občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do
sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz
državnega proračuna. |
|
76. člen |
|
(proračun mestne občine) |
|
(1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki mestne občine so zajeti v
proračunu mestne občine, ki ga sprejme mestni svet po postopku,
določenem v poslovniku mestnega sveta. |
(2) Mestni svet mora sprejeti proračun mestne občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna mestne občine mestnemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. V postopku priprave
proračuna lahko določi višino sredstev, namenjeno financiranju
projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih izvede
župan posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna mestnemu
svetu v sprejem. |
(4) Proračun mestne občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov ter obrazložitve. |
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
77. člen |
|
(izvrševanje proračuna mestne občine) |
|
(1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
mestne občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna mestne občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne
delavce mestne uprave. |
(5) Župan v mesecu juliju poroča mestnemu svetu o izvrševanju proračuna
za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa
zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
78. člen |
|
(odlok o proračunu mestne občine) |
|
(1) Proračun
mestne občine sprejme mestni svet z odlokom. |
(2) Odlok o proračunu mestne občine določa ukrepe za zagotavljanje
likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje
izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja
ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni
možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme mestni
svet z odlokom. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna mestne občine pred začetkom leta,
na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve
proračuna sprejme mestni svet z odlokom. |
|
79. člen |
|
(začasno financiranje) |
|
(1) Če
proračun mestne občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se
nanaša, se financiranje mestne občine začasno nadaljuje na podlagi
zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
mestnega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
80. člen |
|
(uporaba sredstev proračuna) |
|
Sredstva proračuna mestne občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v
višini, določeni s proračunom. |
|
81. člen |
|
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu mestne občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervacijo. |
|
82. člen |
|
(zaključni račun proračuna) |
|
(1) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna mestnemu svetu
v sprejem do 15. aprila tekočega leta. |
(2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti
ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
83. člen |
|
(zadolževanje mestne občine) |
|
Mestna občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
mestni svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
84. člen |
|
(zadolževanje javnih podjetij in javnih
zavodov) |
|
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi mestni svet. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih
zavodov, katerih ustanoviteljica je mestna občina, odloča na predlog
župana mestni svet. |
|
85. člen |
|
(finančno poslovanje mestne občine) |
|
(1) Finančno
poslovanje mestne občine izvršuje finančna služba v okviru mestne
uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
86. člen |
|
(javno naročanje) |
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
mestne občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE
OBČINE |
|
9.1 Splošni akti mestne občine |
|
87. člen |
|
(splošni akti mestne občine) |
|
(1) Splošni
akti mestne občine so statut, poslovnik mestnega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
(2) Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja mestne občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov mestne občine ureja poslovnik
mestnega sveta. |
|
88. člen |
|
(statut mestne občine) |
|
(1) Statut
je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme mestni svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom
mestnega sveta za sprejem odloka. |
|
89. člen |
|
(poslovnik mestnega sveta) |
|
(1) S
poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela mestnega
sveta in delovnih teles mestnega sveta pri izvrševanju nalog iz
pristojnosti mestnega sveta, zagotavljanje javnosti dela mestnega sveta,
uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta, postopki
sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov
pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve,
pomembne za delo mestnega sveta. |
(2) Poslovnik mestnega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti
mestnih četrti in krajevnih skupnosti. |
|
90. člen |
|
(odlok mestne občine) |
|
(1) Z
odlokom ureja mestna občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega
dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih
služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
(2) Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti,
kadar je tako določeno z zakonom. |
|
91. člen |
|
(pravilnik) |
|
S
pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
9.2 Posamični akti mestne občine |
|
92. člen |
|
(posamični akti mestne občine) |
|
(1) Posamični
akti mestne občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča mestna občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
93. člen |
|
(odločanje o pritožbah zoper posamične
akte mestne občine) |
|
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
94. člen |
|
(pooblastila v upravnih zadevah) |
|
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom
in predpisi izdanimi na podlagi zakona. |
|
95. člen |
|
(obveščenost o upravnih postopkih) |
|
(1) Župan
mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je mestna občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov mestne občine. Ta organ mora občino pisno
obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
(2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi mestne občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
10. VARSTVO MESTNE OBČINE, PRAVIC
POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
96. člen |
|
Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice mestne občine. |
|
97. člen |
|
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako
lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
98. člen |
|
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
mestne občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je mestna
občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni
organ odloča na podlagi predpisov mestne občine. Ta organ mora občino
pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
99. člen |
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
100. člen |
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine.
Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
101. člen |
|
Določbi prve in četrte točke 25. člena stopita v veljavo z naslednjim
mandatnim obdobjem, do tedaj so v veljavi še določbe prve in četrte
alineje 27. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06, 137/06, 23/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/10, 39/15, 69/17). |
|
102. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06, 137/06,
23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15, 69/17), razen določbe
prve in četrte alineje 27. člena, ki veljajo do pričetka naslednjega
mandatnega obdobja. |
|
103. člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0003/2023-2(130) |
Murska Sobota, dne
25. aprila 2023 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Damjan Anželj |