|
Na
podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 17. redni seji dne 18. 10. 2017 sprejel |
|
|
|
P O S L
O V N I K |
|
Občinskega sveta Občine Grosuplje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
|
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju člani), postopke odločanja ter druga
vprašanja, pomembna za delo sveta. |
|
2. člen
|
|
V
poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki,
so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
3. člen
|
|
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta. |
|
Za delo
svetov krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega
poslovnika. |
|
4. člen
|
|
Občinski
svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
|
|
5. člen
|
|
Delo
sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan.
|
|
Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, ter v primerih, ko je upravičeno
pričakovati, da bi prisotnost javnosti bistveno otežila ali onemogočila
normalno delo občinskega sveta, pri čemer morajo biti za izključitev
javnosti v zapisniku navedeni razlogi. |
|
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega
sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
6. člen
|
|
Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
Redno
sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic redne ali izredne seje. |
|
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
7. člen
|
|
Svet
predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
8. člen
|
|
Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom.
|
|
Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
Žig
občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
9. člen
|
|
Občinski
svet se konstituira po volitvah na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
|
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev
župana. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik
volilne komisije. |
|
Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih
so bili izvoljeni svetniki. |
|
Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
|
– poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana; |
|
– imenovanje tričlanske mandatne komisije za pregled prispelih pritožb
in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve o
izvolitvi župana; |
|
– potrditev mandatov članom občinskega sveta; |
|
– ugotovitev o izvolitvi župana; |
|
– imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
|
Če je
bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi
njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni
red prve seje s sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata
člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in
potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta. |
|
10. člen
|
|
Prvo
sejo novoizvoljenega sveta do potrditve mandata izvoljenemu županu vodi
najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog
najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
Na prvi
seji svet izmed navzočih izvoljenih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in župana. Člane komisije predlaga
predsedujoči, lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
Mandatna
komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta,
predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za
člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
|
Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
11. člen
|
|
Mandate
članom občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije, potem
ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
|
Član
občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati tudi ne sme vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
|
|
12. člen
|
|
Ko se
svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
S
prenehanjem mandata članom občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem
odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
|
|
Mandat
članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta,
traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega
podjetja, skladov in drugih organizacij. |
|
13. člen
|
|
Po
ugotovitvi izvolitve župana župan slovesno priseže. Ob slovesni prisegi
župan nosi župansko verigo. V kolikor je izvoljen novi župan, mu
župansko verigo pred slovesno prisego preda dotedanji župan.
|
|
Slovesna
prisega se glasi: |
|
»Prisegam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno,
spoštoval pravni red Republike Slovenije in Občine Grosuplje, spoštoval
interese in potrebe lokalne skupnosti in z vsemi močmi deloval za
blaginjo Občine Grosuplje in njenih občank in občanov.«. |
|
14. člen
|
|
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov Komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV
OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
15. člen
|
|
Pravice
in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
|
Član
občinskega sveta se ima pravico skupaj z drugimi člani občinskega sveta
povezati v svetniško skupino, v njej enakopravno sodelovati in iz nje
izstopiti. Član občinskega sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
|
|
Člani
občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
Član
občinskega sveta ima pravico: |
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov njegovih sej; |
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
Član
občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot
osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
|
|
Član
občinskega sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim
aktom občinskega sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije. |
|
16. člen
|
|
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico
sestavljati le eno svetniško skupino. Svetnik ima pravico izstopiti iz
svetniške skupine in postati član druge svetniške skupine. |
|
Svetniško skupino sestavljata najmanj dva člana občinskega sveta.
Svetniška skupina v osmih dneh po konstituiranju sveta pisno obvesti
župana o vodji svetniške skupine. |
|
Če
svetnik ni član nobene svetniške skupine, dobi status samostojnega
svetnika. Samostojni svetnik je tudi svetnik, ki pripada listi z enim
izvoljenim svetnikom. Samostojni svetniki lahko ustanovijo skupino
samostojnih svetnikov, vendar le eno v teku enega mandata sveta.
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega
sveta
17. člen
|
|
Član
občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za
delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev
s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to
posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Zahtevana pojasnila je potrebno dati svetnikom najkasneje do naslednje
seje občinskega sveta. |
|
Član
občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave
postaviti vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti.
|
|
18. člen
|
|
Član
občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
|
Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to
opozori in članu občinskega sveta predlaga, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni. |
|
Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan in direktor občinske uprave
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske
uprave oziroma druga uradna oseba odgovori na naslednji seji.
|
|
Župan
ali direktor občinske uprave oziroma druga uradna oseba lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorijo pisno, pisno morajo odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem ali
na samo sejo, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen
|
|
Če član
občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Dodatno pojasnilo se poda na
sami seji, v kolikor to ni mogoče, pa na prvi naslednji seji. Če tudi po
tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Udeleževanje sej sveta in delovnih
teles
20. člen
|
|
Član
občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles,
katerih član je. |
|
Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
|
Članu
sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, sejnina ne pripada.
|
|
Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in
udeležba na seji
21. člen
|
|
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
|
Redne
seje sveta sklicuje župan glede na potrebe odločanja na svetu in na
zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta, sklicati pa jih mora najmanj
štirikrat letno. |
|
Župan lahko skliče sejo na daljavo s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije v primeru naravne ali druge
hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja
izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za
zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi
sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati. Seja poteka v skladu
z določbami poslovnika občinskega sveta, razen določb, ki se nanašajo na
način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles
občinskega sveta in na sodelovanje javnosti. Člani občinskega sveta so v
prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje
informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in
slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani občinskega sveta
glasujejo z osebnim izrekanjem. |
|
Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
Če
dnevni red ni izčrpan, se skliče nadaljevanje redne seje. |
|
22. člen
|
|
Sklic
seje sestavlja predlog dnevnega reda in gradivo, ki naj bi ga svet
obravnaval. |
|
Vabilo
za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. |
|
Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. Posamezno gradivo se izjemoma pošlje tudi kasneje ali
posreduje na sami seji občinskega sveta, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. Gradivo za posamezno točko
dnevnega reda pripravi ustrezna občinska strokovna služba. Vsebovati
mora spremni obrazec h gradivu z osnovnimi karakteristikami
obravnavanega gradiva, podatke o predlagatelju in mora biti sestavljeno
iz: uvodne obrazložitve, v kateri je opisana ocena stanja in razlogi za
sprejem, cilji, ki se želijo doseči, ter morebitna finančna sredstva,
potrebna za uveljavitev predloga. |
|
Vabilo
za sejo občinskega sveta se pošlje županu, članom občinskega sveta,
krajevnim skupnostim, in predstavnikom medijev. Vabilo in gradivo za
posamezno sejo občinskega sveta se objavi na spletni strani Občine
Grosuplje. |
|
Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan. |
|
Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje
potrebna. |
|
Vabila
na sejo občinskega sveta se skupaj z gradivi pošljejo prejemnikom po
elektronski pošti, na pisno zahtevo prejemnika pa lahko tudi po pošti v
fizični obliki na papirju. Prejemniku gradiva se le-to pošlje po pošti
tudi, kadar ta nima možnosti pošiljanja po elektronski pošti.
|
|
23. člen
|
|
Izredna
seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
Izredno
sejo občinskega sveta skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo ene
četrtine članov občinskega sveta. |
|
V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi. Izredna seja na zahtevo ene četrtine članov sveta mora biti v
15 dneh po vložitvi zahteve. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali
člani sveta, ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisno obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru sejo lahko vodi član sveta, ki ga določijo
člani sveta, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
Vabilo
za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti poslano članom
občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo v skladu s prejšnjim
členom poslovnika in objavljeno na spletni strani občine. |
|
Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
|
|
24. člen
|
|
Dopisna
seja se opravi, kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena in
ni pogojev za sklic redne ali izredne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve, ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisno sejo občinskega sveta lahko skliče le župan, kadar je
potrebno sprejeti neko odločitev ali zavzeti določeno stališče in bi
bilo sklicevanje redne seje časovno neizvedljivo. |
|
Dopisna
seja se izvede na podlagi v fizični ali elektronski obliki poslanega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme,
ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski
pošti ali preko SMS sporočil. Sklic dopisne seje mora vsebovati točen
datum izvedbe dopisne seje in čas trajanja seje oziroma čas, do katerega
mora biti seja zaključena. Prejemnike se na dopisno sejo dodatno opozori
preko telefonskega sporočanja. |
|
Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je prejem potrdila več kot polovica. Šteje se, da so prejem
potrdili člani, ki so glasovali. |
|
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep
glasovala večina svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas. Če predlog
sklepa ni sprejet, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti
na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
O
dopisni seji odgovorna oseba občinske uprave napiše zapisnik, ki mora
poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še gradivo in
predloge sklepov, o katerih se je glasovalo, vzroke za sklic seje in
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Zapisnik se posreduje
članom sveta v potrditev na prvi naslednji redni seji sveta.
|
|
25. člen
|
|
Slavnostno sejo skliče župan. |
|
26. člen
|
|
Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
Dnevni
red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta ali svetniška skupina. |
|
V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
|
Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
|
Svet ne
more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo v skladu s tem poslovnikom, oziroma h katerim ni
dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. Župan se je
dolžan opredeliti do gradiva, če ga je prejel vsaj 7 dni pred sklicem
seje, sicer se zadeva uvrsti na dnevni red. |
|
27. člen
|
|
Sejo
občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu predsedujoči). |
|
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
28. člen
|
|
Delo in
dokumentacija sta javna, razen če svet obravnava zadevo zaupne narave.
|
|
Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov, predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah občinskega sveta in z objavo slikovnega
zapisa oziroma posnetkov sej na občinski spletni strani. |
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z
vabilom po elektronski pošti. |
|
Občan,
ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
Župan
ali član občinskega sveta predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre
sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
če to terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, ki v skladu z zakonom
niso informacije javnega značaja. |
|
Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost, oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje
29. člen
|
|
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta
mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
Pred
začetkom seje sveta župan preveri sklepčnost z uporabo glasovalne
naprave, lahko pa tudi z dvigom kartonov ali rok. |
|
Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen. |
|
Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
30. člen
|
|
Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
|
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nazadnje o predlogih za spremembo vrstnega reda točk
dnevnega reda. |
|
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne z dnevnega reda
vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
Predlog
za umik točke z dnevnega reda z obrazložitvijo mora svetnik ali
svetniška skupina poslati županu najmanj 3 dni pred sejo sveta.
|
|
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
Župan
lahko do glasovanja o predlogu dnevnega reda spremeni vrstni red točk
dnevnega reda. O tem svet ne razpravlja in ne glasuje. |
|
Razprava
o posameznem predlogu za umik, razširitev ali spremembo vrstnega reda
točk dnevnega reda lahko traja največ eno minuto. Replika na razpravo ni
možna. |
|
Obrazložitev glasu o dnevnem redu je možna le pred glasovanjem o
predlogu dnevnega reda v celoti in lahko traja največ eno minuto.
|
|
Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik, za razširitev oziroma spremembo
vrstnega reda dnevnega reda potrdi svet dnevni red v celoti.
|
|
V
primeru zavrnitve dnevnega reda iz prejšnjega odstavka svet glasuje o
posameznih točkah predlaganega dnevnega reda, ob upoštevanju sprejetih
sprememb predloga dnevnega reda. |
|
Če
nobena izmed predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja konča.
|
|
31. člen
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po vrstnem redu sprejetega
dnevnega reda. |
|
Med sejo
župan, z večino glasov navzočih članov, spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno, ali pozneje. Med sejo lahko svet
največ dvakrat spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda. |
|
Župan
prav tako lahko prekine obravnavo posamezne točke dnevnega reda in jo
nadaljuje po izčrpanju dnevnega reda seje ali pred začetkom naslednje
seje občinskega sveta. |
|
V teku
obravnave posamezne točke dnevnega reda se lahko občinski svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da odločanje o tej točki
dnevnega reda prenese na kasneje ali na konec seje, oziroma če odločanje
o tej zadevi do konca seje ni izvedljivo, se odločanje prenese na prvo
naslednjo sejo sveta. |
|
V
primeru, da seja ni dokončana, v tem času pa so nastali nujni razlogi za
sprejem določene odločitve, lahko občinski svet izjemoma z večino
opredeljenih glasov vseh članov na začetku nadaljevalne seje sklene, da
dopolni že sprejeti dnevni red in nanj uvrsti dodatno točko.
|
|
32. člen
|
|
V prvi
točki dnevnega reda odloča svet o potrditvi zapisnika prejšnje seje,
morebitne izredne seje ali dopisne seje in o poročilu o izvršitvi
sklepov prejšnje seje. |
|
Član
občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva,
da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. V primeru obširnejših
pripomb ali če gre za pripombe k besedilom posameznih členov splošnega
akta, jih je potrebno podati v pisni obliki. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
|
Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
|
Svet na
izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
33. člen
|
|
Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata vsaka največ po pet minut. |
|
Potem
dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet
minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
največ enega odgovora (replike) na razpravo vsakega drugega
razpravljavca, kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če
meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno
interpretirana. Replika mora biti konkretna in se mora omejiti samo na
potrebno pojasnilo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo
trajati največ tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če
predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne. |
|
Svet
lahko na obrazložen predlog sprejme odločitev o spremembi omejitev časa
razprave. Odločitev o spremembi omejitev časa razprave svet sprejme pred
začetkom razprave. |
|
34. člen
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen
|
|
Članu
občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor ne sme
trajati več kot 2 minuti. |
|
Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
|
36. člen
|
|
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih in pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
lahko župan odredi največ 30 minut odmora ali pa sejo konča. Če
sklepčnosti ni možno zagotoviti tudi po odmoru, župan sejo konča.
|
|
37. člen
|
|
Seje
občinskega sveta se sklicujejo najprej ob 16.30 uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznika ali
skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen
|
|
Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji
39. člen
|
|
Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
40. člen
|
|
Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
|
– opomin, |
|
– odvzem
besede, |
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen
|
|
Opomin
se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil
besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na
seji. |
|
Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
Član
občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s
seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
|
|
42. člen
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen
|
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje
44. člen
|
|
Svet je
sklepčen in lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi s pomočjo
glasovalne naprave, lahko pa tudi z dvigom kartonov ali rok ali
poimenskim klicanjem članov sveta. Navzočnost se lahko ugotavlja tudi
med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost,
ali ga na to opozorijo člani sveta. Navzočnost članov sveta se na
začetku seje ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
|
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni dvorani. |
|
Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
45. člen
|
|
Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon in statut določata drugačno večino. Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem, oziroma če je »ZA« odločitev
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
|
|
46. člen
|
|
Občinski
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
Tajno se
glasuje, če tako določa predpis ali če tako sklene občinski svet z
večino opredeljenih glasov navzočih članov pred odločanjem o posamezni
zadevi oziroma vprašanju na obrazložen predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
|
47. člen
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
Član
občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
|
|
H
glasovanju predsedujoči pozove člane občinskega sveta tako, da jih
najprej pozove, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve in
nato še »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen
|
|
Člani
občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. |
|
49. člen
|
|
Javno
glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, dvigom glasovalnih
kartonov, dvigom rok ali javnim posamičnim glasovanjem. |
|
Javno
glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave.
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem pozove svetnike, da potrdijo
prisotnost s pritiskom tipke na glasovalni napravi. Po preveritvi
prisotnosti predsedujoči pozove svetnike h glasovanju. Svetniki
pritisnejo tipko »ZA« ali tipko »PROTI«. |
|
Če se
pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se
na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi. |
|
Z
dvigovanjem kartona ali rok se glasuje, kadar glasovalna naprava ne
deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. |
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
|
|
Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
50. člen
|
|
Tajno se
glasuje z glasovnicami ali na drug primeren način. |
|
Če svet
odloča s tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna enaka
večina, kot če bi o istem vprašanju odločal z javnim glasovanjem.
|
|
Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija. Predsednika in
dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
|
|
Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
|
|
Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. Ob izteku tega
časa predsedujoči konča glasovanje. |
|
Komisija
vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član
je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za
glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na levi strani, »PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
Ko član
občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
51. člen
|
|
Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
– število oddanih glasovnic, |
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. |
|
O
ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
52. člen
|
|
Če član
občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
|
|
Javnega
poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta
53. člen
|
|
O vsaki
seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
Zapisnik
obsega podatke o delu na seji, podatke o navzočnosti članov občinskega
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
občinskega sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljalcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti. |
|
Za
zapisnik seje občinskega sveta skrbi za to odgovorna oseba občinske
uprave. |
|
Na vsaki
redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki
prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega
sveta. Kadar pogoji zaradi prehitrega sklica naslednje seje ne omogočajo
priprave zapisnika, se ta obravnava na prvi naslednji seji sveta, pri
čemer je potrebno navesti razloge za zamudo. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in za to
odgovorna oseba občinske uprave, ki je vodila zapisnik. |
|
Potrjeni
zapisnik seje sveta se trajno hrani kot dokumentarno gradivo v spisu
seje. |
|
Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine. Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
54. člen
|
|
Celoten
potek seje občinskega sveta se snema zvočno in slikovno s tonsko ali
avdio-video snemalno napravo. |
|
Seja
sveta se snema in objavlja na občinski spletni strani z namenom
obveščanja javnosti o delu, transparentnosti delovanja, zagotavljanjem
nadzora javnosti nad delovanjem sveta ter za namen priprave zapisnika.
|
|
Zvočno
in slikovno snemanje sej sveta lahko izvaja le občinska uprava oziroma
za to pooblaščeni zunanji sodelavec. Snemanje, predvajanje in
objavljanje javnih sej sveta je dovoljeno medijem v skladu z zakonom.
|
|
Posnetki
javnih sej sveta so javno dostopni preko spletne strani občine. Posnetki
javnih sej se objavijo na spletni strani občine in so dostopni javnosti
največ eno leto po konstituiranju novega občinskega sveta. V primeru, da
je seja zaprta za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke
dnevnega reda, ker to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z
zakonom niso informacije javnega značaja, se nejavna seja ali nejavni
del seje lahko snema zgolj za namen priprave zapisnika, takšen posnetek
pa ni javno dostopen. |
|
Posnetek
seje se hrani kot arhivsko gradivo v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom
in gradivom seje. |
|
Član
občinskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
55. člen
|
|
Ravnanje
z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet
na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot
trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
Arhiviranje in roke hranjenja dokumentarnega gradiva določa zakon, ki
ureja pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen
|
|
Član
občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se
hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
|
|
V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno tehnična
opravila za svet
57. člen
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja
občinska uprava. |
|
Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe občinskega sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
Za
zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbijo za
to odgovorne osebe občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta
58. člen
|
|
Občinski
svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika,
podpredsednika in pet članov. |
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta,
drugih občinskih organov, ki jih imenuje občinski svet, in kandidate za
člane predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov ter drugih
organov, ki jih imenuje občinski svet; |
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta;
|
|
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev,
članov občinskih organov in delovnih teles ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev; |
|
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije;
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za dobitnike priznanj občine;
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
|
|
Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet
praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa
na prvi naslednji seji. |
|
59. člen
|
|
Občinski
svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
60. člen
|
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so
naslednji komisije in odbori: |
|
– Statutarno-pravna komisija, |
|
– Komisija za vloge, pritožbe, peticije in poravnave, |
|
– Odbor
za družbene dejavnosti, |
|
– Odbor
za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, |
|
– Odbor
za gospodarstvo in turizem, |
|
– Odbor
za mednarodno sodelovanje, |
|
– Odbor
za kmetijstvo. |
|
61. člen
|
|
Odbor za
družbene dejavnosti ima predsednika, podpredsednika in sedem članov
(predsednik, podpredsednik in najmanj 3 člani morajo biti člani
občinskega sveta, ostali so lahko zunanji člani). |
|
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
Predlog
mora biti odboru posredovan najmanj 8 dni pred sklicem redne seje
občinskega sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma
pa tudi na dan, ko je sklicana seja občinskega sveta. Svoje stališče
mora odbor pisno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na
seji občinskega sveta. |
|
Odbor za
družbene dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih
služb družbenih dejavnosti. |
|
62. člen
|
|
Odbor za
gospodarstvo in turizem ima predsednika, podpredsednika in sedem članov
(predsednik, podpredsednik in najmanj 3 člani morajo biti člani
občinskega sveta, ostali so lahko zunanji člani). |
|
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva,
gostinstva in turizma) in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
Predlog
mora biti odboru posredovan najmanj 8 dni pred sklicem redne seje
občinskega sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma
pa tudi na dan, ko je sklicana seja občinskega sveta. Svoje stališče
mora odbor pisno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na
seji občinskega sveta. |
|
Odbor za
gospodarstvo in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
|
|
63. člen
|
|
Odbor za
kmetijstvo ima predsednika, podpredsednika in pet članov (predsednik,
podpredsednik in najmanj 2 člana morajo biti člani občinskega sveta,
ostali so lahko zunanji člani). |
|
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju kmetijstva (kmetijske politike, kmetijskega gospodarstva,
kmetijskih panog in zemljišč), ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
|
Predlog
mora biti odboru posredovan najmanj 8 dni pred sklicem redne seje
občinskega sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma
pa tudi na dan, ko je sklicana seja občinskega sveta. Svoje mnenje mora
odbor pisno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na seji
občinskega sveta. |
|
Odbor za
kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
64. člen
|
|
Odbor za
prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo ima predsednika,
podpredsednika in sedem članov (predsednik, podpredsednik in najmanj 3
člani morajo biti člani občinskega sveta, ostali so lahko zunanji
člani). |
|
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine ter varstvom okolja, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
Predlog
mora biti odboru posredovan najmanj 8 dni pred sklicem redne seje
občinskega sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma
pa tudi na dan, ko je sklicana seja občinskega sveta. Svoje stališče
mora odbor pisno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na
seji občinskega sveta. |
|
Odbor za
prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo lahko predlaga občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
65. člen
|
|
Odbor za
mednarodno sodelovanje ima predsednika, podpredsednika in tri člane
(predsednik, podpredsednik in en član morajo biti člani občinskega
sveta, ostali so lahko zunanji člani). |
|
Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju mednarodnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi drugih držav
ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
Predlog
mora biti odboru posredovan najmanj 8 dni pred sklicem redne seje
občinskega sveta. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan
pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, izjemoma
pa tudi na dan, ko je sklicana seja občinskega sveta. Svoje stališče
mora odbor pisno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga na
seji občinskega sveta. |
|
Odbor za
mednarodno sodelovanje lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
|
|
66. člen
|
|
Statutarno pravna komisija ima predsednika, podpredsednika in pet članov
(predsednik, podpredsednik in najmanj 2 člana morajo biti člani
občinskega sveta, ostali so lahko zunanji člani). |
|
Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in
njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
|
Komisija
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve
statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, Statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
67. člen
|
|
Komisija
za vloge, pritožbe, peticije in poravnave ima tri člane – predsednika in
dva člana, od katerih je lahko en član zunanji član. Komisija nima
podpredsednika. |
|
Komisija
obravnava vloge, prošnje, pritožbe, spore in predloge, s katerimi občani
ali organizacije opozarjajo na določene družbene in posamične probleme,
ter opozarja pristojne organe na nepravilnosti. |
|
68. člen
|
|
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
69. člen
|
|
Člane
odborov in komisij imenuje in razrešuje občinski svet na predlog
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. |
|
Predsednike in podpredsednike odborov in komisij imenuje občinski svet
izmed svojih članov. |
|
Prvo
sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa, ki ga je ob
imenovanju delovnega telesa sveta imenoval svet. |
|
Članstvo
v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
70. člen
|
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
|
|
71. člen
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. Predsednika delovnega telesa v
primeru zadržanosti oziroma odsotnosti nadomešča podpredsednik ali član
delovnega telesa, ki je občinski svetnik, po pooblastilu predsednika.
|
|
Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo zadev z delovnega področja
delovnega telesa, ki so predložene svetu z dnevnim redom v obravnavo, za
obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta ali na zahtevo
župana. Sejo lahko skliče tudi predsednik delovnega telesa na lastno
pobudo za obravnavo določene problematike s področja dela delovnega
telesa. |
|
Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
Delovno
telo dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah. Delovno telo lahko
veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve, mnenja, stališča in
predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
Sklic
izredne seje delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne seje
sveta. |
|
Seje
delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo
sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva
mnenje delovnega telesa. |
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
Delovna
telesa morajo poslati svoja stališča pristojnemu javnemu uslužbencu, ki
opravlja administrativno-tehnična opravila za občinski svet, najkasneje
tri ure pred sejo sveta. |
|
Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
72. člen
|
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni župan, direktor občinske uprave,
vodje uradov in lahko tudi javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
73. člen
|
|
Občinski
svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
|
– odloke, |
|
– odredbe, |
|
– pravilnike, |
|
– navodila, |
|
– sklepe. |
|
Občinski
svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom, statutom občine in drugimi
predpisi. |
|
74. člen
|
|
Župan
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem
poslovniku določeno, da jih predlaga župan. |
|
Komisije
in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
Najmanj
pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo
ali razveljavitev splošnega akta. |
|
75. člen
|
|
Akte, ki
jih sprejme občinski svet, podpiše župan. |
|
Izvirnik
odloka oziroma drugega akta sveta je besedilo, ki je bilo sprejeto na
seji sveta. |
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se ožigosa in trajno shrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
Če se po
objavi sprejetega odloka ali drugega akta sveta v izvirnem besedilu
ugotovijo napake redakcijske narave, župan objavi popravek sprejetega
akta. |
|
2. Sodelovanje javnosti pri pripravi
splošnih aktov občine
76. člen
|
|
Zaradi
večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve
občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti z območja
občine v pripravo splošnih aktov občine je potrebno predloge splošnih
aktov objaviti na spletni strani občine najpozneje 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo izvedena obravnava. |
|
Zainteresirani iz prejšnjega odstavka tega člena lahko najkasneje v treh
dneh od objave predlogov splošnih aktov, ki se sprejemajo na seji,
županu podajo pisne pripombe in predloge na predlog splošnega akta.
Predlagatelj predloga splošnega akta, ki se sprejema na seji, se na seji
sveta pri obravnavi predloga splošnega akta opredeli do pravočasno
vloženih pripomb in predlogov. |
|
Zainteresirani iz prvega odstavka tega člena lahko na predlog splošnih
aktov, ki se sprejemajo na dveh sejah, pet dni pred sejo, na kateri se
opravi prva obravnava, županu podajo pisne pripombe in predloge.
Predlagatelj predloga splošnega akta, ki se sprejema na dveh sejah, se v
gradivu za drugo obravnavo predloga splošnega akta pisno opredeli do
pravočasno vloženih pripomb in predlogov. |
|
Pravočasno prispele pisne pripombe iz drugega in tretjega odstavka tega
člena župan pošlje predlagatelju splošnega akta, kadar predlagatelj ni
župan. |
|
Za
sodelovanje javnosti pri obravnavi proračuna občine ter prostorskih
aktov in drugih planov razvoja občine se uporabljajo določila tega
poslovnika, ki urejajo sprejem proračuna in prostorskih aktov.
|
|
Določila
tega člena se ne uporabljajo pri pripravi splošnih aktov za obravnavo na
izredni seji. |
|
3. Postopek za sprejem odloka
77. člen
|
|
Svet
praviloma razpravlja in odloča o predlogu odloka praviloma na dveh
obravnavah. |
|
V
dvofaznem postopku se akt v prvi fazi obravnava kot osnutek in v drugi
fazi kot predlog. V enofaznem postopku se akt obravnava kot predlog.
|
|
78. člen
|
|
Predlagano besedilo odloka mora vsebovati uvod, pravno podlago, naslov
odloka, besedilo členov in obrazložitev. Glede na vsebino odloka mora
biti predlaganemu besedilu odloka priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
|
Če je
predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega
sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni
red. |
|
79. člen
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predlaganega besedila odloka na sejah občinskega sveta. |
|
80. člen
|
|
Župan
pošlje predlagano besedilo odloka članom občinskega sveta 7 dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
|
|
Na seji
sveta se za obravnavo predloga odloka priložijo stališča delovnih teles,
v katere pristojnost spada obravnavani odlok, in mnenje župana, če ni
bil predlagatelj. |
|
81. člen
|
|
V prvi
obravnavi predlaganega besedila odloka, v kateri se razpravlja o
razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter
temeljnih rešitvah predlaganega odloka, se sprejema osnutek odloka.
|
|
Po
končani obravnavi svet z večino glasov navzočih članov sprejme pripombe
in predloge oziroma osnutek odloka s pripombami. |
|
Če
občinski svet meni, da predlagani odlok ni primeren za nadaljnjo
obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predlaganega
odloka, o čemer odloči svet s sklepom. |
|
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predlaganega odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave, oziroma jih utemeljeno zavrniti.
|
|
Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno
upoštevati tudi pripombe in predloge javnosti ali jih utemeljeno
zavrniti. |
|
82. člen
|
|
V drugi
obravnavi predlaganega besedila odloka, v kateri se razpravlja po
vrstnem redu o vsakem členu predlaganega odloka, se sprejema predlog
odloka. |
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predlaganega odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
Če na
predlagani odlok v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb
in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu
osnutka odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog
predlagatelja sprejme predlagani odlok na isti seji, in sicer odloča
najprej o morebitni spremembi ali dopolnitvi, nato o osnutku odloka s
sprejetimi spremembami, nato o prekvalifikaciji osnutka v predlog in
nazadnje še o predlogu. |
|
83. člen
|
|
V drugi
obravnavi predlaganega odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predlaganega odloka v obliki amandmajev.
|
|
Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar sam ni predlagatelj odloka, in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
Amandma
z obrazložitvijo mora biti predložen županu v pisni obliki ali po
elektronski pošti najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo
občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma v
pisni obliki najmanj ena polovica članov občinskega sveta ali župan.
Delovno telo lahko vloži amandma najkasneje en dan pred sejo sveta.
|
|
Če
amandma ni predložen v pisni obliki in je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne da v razpravo in odločanje. |
|
Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se predlog odloka obravnava. |
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. O umiku amandmaja, ki je
nepreklicen, se ne glasuje. |
|
84. člen
|
|
Amandma,
člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega
sveta glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
O vsakem
amandmaju se praviloma glasuje posebej, lahko pa se občinski svet na
predlog župana z večino opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da
se o amandmajih glasuje v paketu. |
|
85. člen
|
|
Svet
sprejema statut, svoj poslovnik, proračun, pravilnike ter odloke, razen
odlokov iz naslednjega odstavka tega člena, po dvostopenjskem postopku.
|
|
Svet
sprejema po enostopenjskem postopku rebalans proračuna, zaključni račun
proračuna občine, načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine,
prostorske akte, spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločbe
ustavnega sodišča, odlok o prenehanju veljavnosti posameznih določb
odloka ali posameznih odlokov, intervencijske akte, odlok na podlagi
izida glasovanja občanov na referendumu, odredbe ter druge splošne in
posamične akte in obvezne razlage splošnih aktov. |
|
Ne glede
na določila tega člena pa lahko predlagatelj akt, ki se obravnava po
enostopenjskem postopku, predloži v obravnavo po dvostopenjskem
postopku. |
|
Pravilniki se praviloma sprejemajo v dveh obravnavah po postopku, ki je
s tem poslovnikom predpisan za sprejem odloka, lahko pa se obravnavi
tudi združita, kadar v prvi obravnavi ni podanih bistvenih vsebinskih
pripomb. Spremembe in dopolnitve pravilnika, ki se nanašajo le na
uskladitev z zakonom ali za ureditev stanja, ki že velja, se sprejemajo
le v eni obravnavi kot predlog. |
|
86. člen
|
|
Statut
občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem
postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
Proračun
občine in prostorske akte sprejema svet po postopku, določenim s tem
poslovnikom. |
|
O
predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
87. člen
|
|
Občinski
svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
V
primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
|
4. Hitri postopek za sprejem odlokov
88. člen
|
|
Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče ali če bi zaradi
sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive
posledice, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po
hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
|
Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. Po hitrem postopku svet obravnava odlok kot predlog.
|
|
Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
Amandma
lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
|
Predlog
za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej pisno obrazložen.
V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge za sprejem odloka po
hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil
obravnavan in sprejet po tem postopku. |
|
Če
občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za redni
postopek in prvo obravnavo predlaganega besedila odloka. |
|
Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
5. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
89. člen
|
|
Občinski
svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
|
– manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov; |
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom; |
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom ali drugimi predpisi
države ali občine; |
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov; |
|
– prečiščena besedila aktov. |
|
Svet
lahko sprejme po skrajšanem postopku tudi akt, če k osnutku akta ni bilo
večjih pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve njegovega
besedila. Svet v tem primeru na predlog predlagatelja odloči, da po
končani obravnavi osnutka akta preide na obravnavo in dokončno odločanje
o predlogu akta še na isti seji, razen če je obravnavan osnutek odloka,
ki je po svoji naravi splošni akt, ali plan razvoja občine, za katerega
ni bil že predhodno izveden postopek seznanitve javnosti. |
|
V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
|
|
Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
90. člen
|
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
Na
svetovnem spletu se objavijo: |
|
– prečiščena besedila statuta, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in
drugih predpisov občine; |
|
– programi, strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki
se nanašajo na delo občinskega sveta; |
|
– predlogi predpisov, programov, strategij in drugih podobnih
dokumentov; |
|
– sklici
sej občinskega sveta z gradivi za obravnavo; |
|
– zapisniki; |
|
– sprejeti sklepi; |
|
– druge
informacije javnega značaja v skladu z zakonom. |
|
6. Postopek za sprejem proračuna
91. člen
|
|
Osnutek
proračuna občine za naslednji dve proračunski leti mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna
državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan osnutek
proračuna najkasneje v 60 dneh po konstituiranju sveta. |
|
V letu,
ki je določen za izvedbo lokalnih volitev in se konča mandatno obdobje
župana in občinskega sveta, župan predloži občinskemu svetu proračun le
za naslednje proračunsko leto. |
|
Župan
pošlje vsem članom občinskega sveta najkasneje 7 dni pred sejo
občinskega sveta osnutek proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na
kateri bo predlagani proračun predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
|
Na seji
občinskega sveta župan predstavi osnutek proračuna. Predstavitev
občinskega proračuna obsega: |
|
– temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna,
|
|
– opis
načrtovanih politik občine, |
|
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
– predstavitev načrta razvojnih programov, |
|
– predstavitev nabav, načrta delovnih mest in razpolaganja z nepremičnim
premoženjem. |
|
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
Po
predstavitvi proračuna opravi občinski svet splošno razpravo v primeru,
da so predlagani proračun pred predstavitvijo na seji sveta že
obravnavali pristojni odbori občinskega sveta. Župan da besedo
predsednikom odborov, ki so obravnavali osnutek proračuna in se do njega
opredelili, nakar sledi splošna razprava o osnutku proračuna, v kateri
se lahko dajo pripombe in predlogi na osnutek proračuna. |
|
Če
osnutka proračuna pred samo predstavitvijo na seji sveta še niso
obravnavali odbori, se splošna razprava opravi na prvi naslednji seji
sveta, lahko pa občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sklene, da se splošna razprava opravi brez stališč pristojnih
odborov takoj po predstavitvi. |
|
92. člen
|
|
Občinski
svet po končani splošni razpravi sklene, da sprejme osnutek proračuna
občine z vsemi pripombami in predlogi, opravi 10-dnevno javno razpravo,
v kateri se podajajo predlogi in pripombe, ter tako nadaljuje postopek
sprejemanja predloga proračuna občine v skladu s statutom in poslovnikom
občinskega sveta ali da osnutek proračuna občine ne sprejme.
|
|
Če
občinski svet ne sprejme osnutka proračuna, mora župan v roku 14 dni
pripraviti nov osnutek proračuna in sklicati sejo občinskega sveta, na
kateri se ponovno opravi splošna razprava. Župan uvodoma na seji
predstavi, v čem so spremembe novega osnutka glede na prvotno predlagani
osnutek. |
|
93. člen
|
|
V 10
dneh po opravljeni splošni razpravi v občinskem svetu in sprejetju
osnutka proračuna s pripombami, lahko člani občinskega sveta k
predlaganemu proračunu predložijo županu pisne pripombe in predloge.
Pripombe in predloge lahko podajo tudi posamezniki in krajevne
skupnosti. |
|
V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlagani proračun, tako
da se predlagani proračun objavi na spletnih straneh Občine Grosuplje in
zainteresirani javnosti zagotovi dostop do proračuna v prostorih občine.
|
|
V času
javne razprave obravnavajo predlagani proračun delovna telesa sveta, če
ga niso obravnavala pred splošno predstavitvijo v občinskem svetu.
Predsedniki delovnih teles lahko zahtevajo, da župan in predstavniki
občinske uprave na njihovih sejah predstavijo predlagani proračun
občine. |
|
Pisne
pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. Pisne
pripombe in predlogi se lahko pošljejo po elektronski pošti.
|
|
Vsak
predlagatelj predloga oziroma pripombe mora v fazi predloga upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
94. člen
|
|
Župan se
najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi opredeli do
vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna
občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in
odločalo o sprejetju proračuna. |
|
Na
vabilu za sklic seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno
vlagati amandmaje na predlog proračuna. |
|
95. člen
|
|
Na
predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena predložijo županu.
Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja.
Predlagatelj amandmaja mora natančno navesti, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. Če predlagatelj ne
pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma
umakne iz razprave in odločanja. Predlagatelj amandmaja tudi ne more
predlagati znižanja postavke, na kateri je že sprejeta obveznost občine.
|
|
Amandma
z utemeljeno obrazložitvijo lahko vloži župan tudi na sami seji.
|
|
96. člen
|
|
Pred
začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih
predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske
uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. |
|
V uvodni
obrazložitvi predloga proračuna župan poda mnenje o amandmajih in
pojasni, katere pripombe v fazi osnutka proračuna in iz javne razprave
je upošteval in jih vključil v predlog proračuna in katere ni upošteval,
ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. Nadalje župan pojasni, katere
amandmaje, ki so bili podani v roku, je sprejel, in katere je možno
upoštevati. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb je sestavni del
gradiva predloga proračuna. |
|
Po
obrazložitvi župana lahko predlagatelj umakne svoj predlog amandmaja ali
dopolni svoj amandma. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede
razprava o amandmajih. |
|
Župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in se izjavi o tem ali bo vložil
amandma, na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
|
97. člen
|
|
Občinski
svet najprej glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, in šele nato
o drugih amandmajih. |
|
Občinski
svet glasuje tudi najprej o amandmaju župana na amandma, če pa ta ni
sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
Glasovanje se izvede praviloma o vsakem amandmaju posebej, lahko pa tudi
v paketu, če občinski svet tako odloči z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
Po
glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti in
bodo vključeni v proračun občine, ter ali je proračun medsebojno
usklajen po delih in glede prihodkov, odhodkov ter je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. |
|
Če je
proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem kot celoti. Občinski
proračun z vsemi sestavnimi deli je sprejet, če zanj glasuje večina
opredeljenih navzočih članov občinskega sveta. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
|
98. člen
|
|
Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in določi rok, v katerem
se pripravi predlog za uskladitev. |
|
Če župan
ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora
zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih odločbah, ali da
bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih
dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba občine
prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev. |
|
Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
Občinski
svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje
občinski svet o proračunu v celoti in o sprejemu odloka o proračunu
občine. |
|
Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
99. člen
|
|
Če
proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov osnutek proračuna. Nov osnutek proračuna občine občinski
svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
Kadar na
predlagani proračun ni podanih bistvenih pripomb in amandmajev, lahko
občinski svet sprejme proračun na isti seji, tako da najprej sprejme
osnutek proračuna z morebitnimi pripombami, ga prekvalificira v predlog
in glasuje o proračunu kot celoti. |
|
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece.
|
|
Če tudi
v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem
financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek. |
|
100. člen
|
|
Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
Predlagani rebalans proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
|
Rebalans
proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za obravnavo in sprejem predloga proračuna, in ga sprejme na
isti seji v eni obravnavi. |
|
101. člen
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu v
obravnavo do 15. aprila tekočega leta oziroma v skladu s predpisi, ki
urejajo javne finance. |
|
Občinski
svet ga sprejme z večino opredeljenih glasov navzočih članov v eni
obravnavi. |
|
7. Postopek za sprejem prostorskih aktov
102. člen
|
|
Postopek
za sprejem prostorskih aktov se začne s sklepom priprave prostorskega
akta, ki ga izda župan. |
|
Župan
sprejme sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi in ga objavi v
uradnem glasilu. |
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo odloka oziroma predlog odloka. |
|
Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
|
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
Sprejem
prostorskih aktov podrobneje določa zakon, ki ureja prostorsko
načrtovanje. |
|
8. Postopek za sprejem obvezne razlage
103. člen
|
|
Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. Zahteva se pošlje županu, kadar sam ni
predlagatelj. |
|
Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago ter predlog besedila obvezne razlage.
|
|
Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
Občinski
svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka, praviloma na prvi naslednji seji.
|
|
Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem
glasilu občine. |
|
9. Postopek za sprejem prečiščenega
besedila
104. člen
|
|
Če bi
bil posamezen občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
Uradno
prečiščeno besedilo se pripravi tudi po sprejetju sprememb in dopolnitev
odloka, ki spreminjajo ali dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih
členov, v kolikor se ne sprejema nov splošni akt. |
|
Uradno
prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejme občinski svet po
skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi po vsaki spremembi in dopolnitvi
statuta oziroma poslovnika. |
|
Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako odloči občinski
svet. |
|
O
uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez razprave.
|
|
Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu RS, lahko pa tudi v
uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
10. Postopek za sprejem statuta,
poslovnika in njunih sprememb ter dopolnitev
105. člen
|
|
Statut
in poslovnik ter njune spremembe in dopolnitve se sprejemajo le po
dvostopenjskem postopku. |
|
Za
sprejem statuta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev je potrebna
dvotretjinska večina vseh članov občinskega sveta. |
|
Za
sprejem poslovnika oziroma njegovih sprememb in dopolnitev je potrebna
dvotretjinska večina navzočih članov občinskega sveta. |
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
106. člen
|
|
Volitve
in imenovanja, za katera je po zakonu ali statutu občine pristojen
občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je svet sklepčen in je zanj glasovala
večina opredeljenih navzočih članov, razen če zakon določa drugačno
večino. |
|
Če se o
kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno, se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno
glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti
navzočih članov sveta, da je svet sklepčen. |
|
107. člen
|
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta
lahko glasuje največ za enega kandidata. Če se tajno glasuje o več
kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko
kandidatov, kolikor je kandidatnih mest. |
|
Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata oziroma kandidatov, za katerega oziroma katere glasuje.
|
|
108. člen
|
|
Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
Če se
glasuje »ZA« ali »PROTI« listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
109. člen
|
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
|
|
Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
110. člen
|
|
Če
kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles
občinskega sveta
111. člen
|
|
Člane,
predsednika in podpredsednika delovnih teles sveta imenuje svet na
podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, z večino glasov navzočih članov sveta.
|
|
Listo
kandidatov za imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja predlaga župan na podlagi predlogov političnih strank oziroma
list, zastopanih v svetu, oziroma samostojnih svetnikov in upoštevaje
volilni rezultat posameznih političnih strank oziroma list, zastopanih v
svetu. |
|
Listo
kandidatov za ostala delovna telesa sveta predlaga Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov političnih strank,
zastopanih v svetu, oziroma samostojnih svetnikov. |
|
Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje članov sveta v druge
organe
112. člen
|
|
Postopek
za imenovanje članov v druge organe, ki jih imenuje svet, vodi Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Imenovani člani imajo dolžnost zastopati interese občine ter se v
posameznih zadevah posvetovati z županom in vodjo pristojnega urada
občinske uprave. |
|
3. Prenehanje mandata funkcionarju
113. člen
|
|
Razlogi
za predčasno prenehanje mandata so določeni z zakonom. O takem razlogu
mora svetnik obvestiti župana, župan pa o svojem odstopu občinski svet
in občinsko volilni komisijo. Župan mora obvestiti o odstopu člana
občinskega sveta svet in občinsko volilno komisijo v osmih dneh od
prejema pisne odstopne izjave. |
|
Svet
sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata na prvi naslednji seji
sveta po prejemu pisnega obvestila. |
|
Svetniku, županu in podžupanu kot svetniku preneha mandat z dnem, ko
svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Ugotovitveni
sklep svet posreduje občinski volilni komisiji. |
|
Postopki
za nadomestitev svetnika in izvolitev novega župana ali imenovanje
podžupana se lahko začno po preteku zakonsko določenih rokov.
|
|
114. člen
|
|
Občinska
volilna komisija po prejemu ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata
svetnika ugotovi, na koga je prešel mandat, izda potrdilo o izvolitvi in
o tem obvesti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
občinski svet. |
|
Svet na
prvi naslednji seji na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja odloča o potrditvi mandata. |
|
Postopek
za izvolitev novega župana določa zakon. |
|
4. Postopek za razrešitev
115. člen
|
|
Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal
za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ene četrtine članov
sveta. Predlog se vloži pri Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, v kolikor ta ni predlagatelj. |
|
Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešitev, ki se morajo nanašati na delo ali dejanja osebe v
postopku, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. Če
predlog ne vsebuje obrazložitve, ga komisija vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
|
Predlog
za razrešitev se vroči tudi osebi, na katero se razrešitev nanaša,
najmanj sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo razrešitev obravnavana,
z obrazložitvijo razlogov za razrešitev. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico, da se pisno do seje sveta ali na sami seji pri
obravnavi točke ustno opredeli do razrešitve. |
|
Če je
župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za
njihovo imenovanje. |
|
5. Odstop članov občinskega sveta,
članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
116. člen
|
|
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi
odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
|
|
Pravico
odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Član
občinskega sveta, ki želi odstopiti, poda pisno odstopno izjavo županu.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko je podal pisno odstopno
izjavo županu. Župan o odstopu obvesti občinski svet in občinsko volilno
komisijo v roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave, katera izpelje
postopek imenovanja novega člana občinskega sveta. |
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali delovnem
telesu občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega
kandidata. Funkcija preneha z dnem, ko svet sprejme sklep o prenehanju
mandata. |
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM
SVETOM
117. člen
|
|
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
|
Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
118. člen
|
|
Župan
skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave, o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
|
Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki
ga bo možno izvršiti. Občinski svet mora o predlogu novega sklepa
odločati na prvi redni seji sveta. |
|
Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA
119. člen
|
|
Delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
Javnost
dela se zagotavlja z objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in
gradivi, obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z zagotavljanjem
sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim
objavljanjem splošnih aktov občine, z obvestili za javnost, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta in delovnih teles ter na druge načine, ki jih
določata statut občine in ta poslovnik. |
|
Javnost
dela se zagotavlja tudi s snemanjem in objavo posnetkov sej sveta na
spletni strani občine. |
|
Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in
občinske uprave. |
|
Občinski
svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
|
120. člen
|
|
Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja je na spletni strani občine na
voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta,
obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o
delu občinskih organov. |
|
Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
Svetnik
javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki so
zaupne narave. |
|
IX. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM
STANJU
121. člen
|
|
V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
X. RAZLAGA POSLOVNIKA
122. člen
|
|
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
Izven
seje sveta daje razlago poslovnika občinska uprava in Statutarno-pravna
komisija, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. |
|
Vsak
član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je
dala Statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE
123. člen
|
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta
Občine Grosuplje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/10.
|
|
124. člen
|
|
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
007-2/2017 |
|
Grosuplje, dne 18. oktobra 2017 |
|
|
|
Župan |
Občine Grosuplje |
dr. Peter Verlič
l.r. |
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Grosuplje
)Uradni list Republike Slovenije, št. 173/2020) vsebujejo naslednjo
prehodno in končno določbo: |
|
|
|
2. člen |
|
Te spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta začnejo veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|