Na podlagi 62. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 –
ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1; ZLS), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 - skl. US, 49/06 - ZMetD, 66/06
- odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12,
92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 - GZ, 68/17 in
21/18 – ZNOrg; ZVO-1), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in
57/11-ORZGJS40; ZGJS), 3. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14
- odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US in 27/17 – Zpro; ZP-1),
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
(Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in 16. člena
Statuta Občine Trnovska vas
(Uradni vestnik Občine Trnovska vas, 4/17) je Občinski svet Občine
Trnovska vas na svoji 31. redni seji, dne 19. 6. 2018, sprejel |
|
O d l o k |
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Trnovska
vas
|
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(uporaba izrazov) |
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(javna služba) |
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Trnovska
vas (v nadaljevanju: občina). |
|
3. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: |
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po
vrstah in številu izvajalcev, |
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska
razporeditev, |
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, |
4. pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, |
5. standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in
naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter
del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, |
6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, |
7. nadzor nad izvajanjem javne službe, |
8. kazenske določbe. |
|
4. člen |
(uporaba predpisov) |
Za
vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega
odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni
predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati
predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega
odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je
določeno s tem odlokom. |
|
5.
člen |
(opredelitev izrazov) |
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1.
komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalne odpadne vode so
lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
2.
padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih
padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo; |
3.
industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji,
obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku
ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijske odpadne vode so lahko
tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
4.
komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne
odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z
industrijsko ali padavinsko vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja
njeno onesnaženost; |
5.
mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna
naprava z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE; |
6.
obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna
naprava za katero velja da je: |
-
bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v
času gradnje in od takrat tudi obratuje, |
-
bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali
gradbeno dovoljenje, |
-
bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega
soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za
obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti
okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti
gradbenega dovoljenja; |
7.
nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik, brez prekatov,
namenjen zbiranju komunalne odpadne vode; |
8.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica za katero velja
da je: |
-
bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v
času gradnje in od takrat tudi obratuje, |
-
bilo pred 18. 12. 2015 za objekt, ki je priključen na obstoječo
nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je
vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne
odpadne vode v nepretočni greznici |
-
bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev prisojnega
soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za
njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja; |
9.
pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno
čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda
pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno
čiščenje komunalne odpadne vode; |
10.
obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica, ki je
bila zgrajena in je obratovala pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki
so veljali v času gradnje; |
11.
kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v
katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za
preprečevanje nezaželenih vonjav; |
12.
populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; |
13.
obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred
njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali
sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne
čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; |
14.
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do
nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine
določena način in obseg izvajanja javne službe; |
15.
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske
gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra
po predpisih o graditvi objektov; |
16.
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave
kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so
tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod
javnimi površinami; |
17.
interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču
uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z
omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču,
ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja; |
18.
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od
mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega
jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so
priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno
kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot
sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen
pod javnimi površinami; |
19.
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z
njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne
odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje
industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju
takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni
napravi; |
20.
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem
kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; |
21.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture; |
22.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca
zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije; |
23.
uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali
zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se
odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo
odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. |
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je
določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi
podlagi. |
|
II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe |
|
6.
člen |
(oblika zagotavljanja javne službe) |
Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe
brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je
v 100 % javni lasti. |
|
III. Vrste in obseg storitev javne službe |
|
7. člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1)
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja
v stavbah zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko
odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih
površin. |
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske
odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne
službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
Izvajalec javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru
prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo
javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture. |
(3)
Obveznosti izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, so: |
-
upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne
kanalizacije za odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih
vod ter objektov čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod, |
-
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin, |
-
prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri
uporabniku storitev ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
-
prevzem blata in gošč iz premičnih suhih stranišč, |
-
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne
čistilne naprave. |
(4)
Obveznosti izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so: |
-
omogočiti redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo
njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, |
-
prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri
uporabniku storitev in njegovo obdelavo enkrat na tri leta, |
-
preglede malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50
PE, |
(5)
Obveznosti izvajalca javne službe so še: |
-
izdelava programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske
vode, |
-
izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja
javne službe, |
-
izdelava načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob, |
-
izdelava, mnenj v skladu z veljavno zakonodajo, |
-
vodenje vseh evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno
zakonodajo, |
- v
sodelovanju z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti
javne službe, |
- v sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z
objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. |
(6) Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe
obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti
prevzem pri za to pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz
komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe
izdelati načrt ravnanja z blatom in zagotoviti predelavo in
odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če
namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz čistilnih naprav za
rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s
predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla. |
|
8. člen |
(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode) |
(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki
so določene v soglasju za kanalski priključek. |
(2) Količina
in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni
list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), oziroma v skladu z uredbami za
posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno
emitirano snov.
|
(3) Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni
minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki
veljajo v Evropski uniji. |
|
9. člen |
(merilno mesto) |
(1) Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je
zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz
komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno
mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. |
(2) Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo
merilnega mesta. |
(3) Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila,
dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja
merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritve količine odpadne vode. |
|
10. člen |
(obratovalni monitoring) |
(1) Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun
kanalščine in čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni
izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način
merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne
vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške
meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
|
(2) O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je
uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora
redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih
vod. |
|
11. člen |
(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah
kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega
značaja. |
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in
škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
(3) Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo
količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno
kanalizacijo. |
|
12. člen |
(odpadne vode iz kmetijske dejavnosti) |
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik
dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko.
Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno
kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
13.
člen |
(objekti ki prekomerno onesnažujejo okolje) |
Za
objekte, ki imajo neustrezne obstoječe greznice, se mora izvesti
vodotesne nepretočne greznice na praznjenje, pretočne greznice v skladu
z veljavnimi standardi, male čistilne naprave ali se priključiti na
javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v
Republiki Sloveniji. |
|
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe |
|
1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne
službe |
|
14. člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) |
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v aglomeraciji, ki se mora opremiti z
javno kanalizacijo, se mora praviloma v javno kanalizacijo tudi
odvajati. Izjema so primeri kjer bi priključitev objektov na javno
kanalizacijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške
opremljanja s MKČN ali bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla
dolžino 100 m. Na območjih kjer javne kanalizacije še ni, se komunalna
odpadna voda odvaja neposredno v MKČN, izvedeno v skladu z veljavnimi
standardi. |
(2) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer še
ni javne kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če
upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo
storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne
odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi. |
(3)
Lastni objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave,
ustrezne in nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi,
imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne
kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora
uporabnik na lastne stroške greznico ali malo čistilno napravo
odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti
kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji. |
(4)
Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je dovoljeno, če
še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode, določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17). |
(5) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu
naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v
javno kanalizacijo. |
(6) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja (aglomeracije), ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za
prečrpavanje. |
|
15. člen |
(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano
odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) |
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni
predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je
skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se
lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: |
- odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti
v mali komunalni čistilni napravi (izvedeni v skladu z ustreznimi
standardi), ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in
upravljanju lastnikov stavb, ali |
- se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno
praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. |
|
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju
ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
|
16. člen |
(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo) |
Javna
kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti
priključena na ustrezno čistilno napravo. |
|
17. člen |
(priključitev na javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se
mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to
dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je
priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu
posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na |
javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema
obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3) Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav
ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca
javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu.
Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po
potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali
odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v
skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod
določi upravljavec v soglasju. |
(4) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne
vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v
toplotnih črpalkah. |
|
18. člen |
(priključek na javno kanalizacijo) |
(1) Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt
posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim
priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo
izvesti revizijski jašek. Izjemoma se z soglasjem upravljavca dovoli
izvedba več priključkov iz enega objekta. |
(2)
Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov,
ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja
popolno tesnost. |
(3)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode
iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z
internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti
opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz
kanalizacijskega priključka v interno črpališče. |
|
19. člen |
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo) |
(1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na
kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge
izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo
kanalizacijskega priključka. |
(2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik
priložiti: |
1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno
kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, |
2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na
javno kanalizacijo, |
3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost
objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, |
4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi
potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri
gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, |
5. dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek,
oziroma vse obveznosti do lastnika infrastrukture. |
|
20. člen |
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) |
(1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede
le v revizijski jašek. |
(2) Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika.
Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora
izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do
priključka. |
(3) Pred pričetkom izvedbe predstavnik izvajalca javne službe, skupaj z
uporabnikom dogovorita traso, materiale in način izvedbe
kanalizacijskega priključka. |
(4)
Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko
uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna
dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne
službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega
priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in
registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati
pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku občini
na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne
službe. |
(5) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni
dovoljena, če: |
- pisna vloga iz drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna, |
- je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega
odvajanja odpadnih vod, |
- odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko
očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z
veljavnimi predpisi. |
(6)
Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti
izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik
podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z
tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu
ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti. |
|
3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu
naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo |
|
21. člen |
(praznjenje nepretočnih greznic) |
(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo. |
(2) Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne
greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo. |
(3)
Stroške praznjenja, odvoza in prevzema vsebine nepretočnih
greznic iz prvega odstavka tega člena in
čiščenja komunalne odpadne vode iz drugega odstavka tega člena, zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži
izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz
MKČN ter pregledov NKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o
oblikovanju cen storitev javne službe. |
|
22. člen |
(prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z
javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic
izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi
se vršijo po naročilu. |
(2)
Vsebino obstoječih pretočnih greznic izvajalec javne službe odvaža
izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
|
(3)
Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi
drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno
pri izvajalcu javne službe. |
(4) Stroške
praznjenja, odvoza in prevzema grezničnih gošč iz pretočnih
greznic iz prvega odstavka tega člena in
čiščenja vsebine greznic iz drugega odstavka tega člena, zaračuna
izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži
izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz
MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o
oblikovanju cen storitev javne službe. |
|
23. člen |
(prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav) |
(1)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem
presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. |
(2) Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora
izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po
predpisih o ravnanju z odpadki. |
(3) Stroške prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski
svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih
gošč, blata iz MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme
Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe. |
|
24. člen |
(redni odvoz grezničnih gošč in blata iz MKČN v okviru javne službe) |
(1) Po sprejetju Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe
prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz
pretočnih greznic in blata iz MKČN, mora izvajalec javne službe na
območju celotne občine pri objektih ki niso priključeni na javno
kanalizacijo, zagotavljati reden prevzem in obdelavo celotne količine
odpadnih vod iz nepretočnih greznic, grezničnih gošč iz pretočnih
(obstoječih) greznic, ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav
(MKČN) najmanj enkrat na tri leta. Prav tako mora za vse MKČN manjše od
50 PE, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, prvo
koledarsko leto po izvedbi prvih meritev in po tem na vsake tri leta
izvesti pregled MKČN in v okviru tega oceniti ali MKČN obratuje v skladu
s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode.
|
(2) Maksimalna količina vsebine greznice, ki se odpelje pri rednem
odvozu greznic je 5 m3. Gošče se črpajo iz prvega najgostejšega prekata.
V primeru želja uporabnikov po pogostejšem odvozu vsebine greznic in
presežnega blata iz MKČN kot enkrat v tri letnem obdobju, se storitve
izvedejo po veljavnem ceniku izvajanja javne službe na dan izvedbe,
račun pa se stranki pošlje po izvedbi storitve. |
(3) Dela se morajo izvajati po naprej predvidenem planu odvozov na
posameznih območjih. O planu odvoza bodo vse stranke obveščene vsaj dva
tedna pred predvidenim dnem odvoza, na željo strank bo po predhodni
uskladitvi možna sprememba termina odvoza. Če pri obveščeni stranki na
dan predvidenega termina ne bo možno izprazniti greznice, se bo na licu
mesta pustilo obvestilo, storitev pa se bo smatrala kot opravljena. |
(4) Objekti kmetijskega gospodarstva so izvzeti iz rednega odvoza
grezničnih gošč, če gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne
greznice oziroma blata (tudi grezničnih gošč) v skladu z Uredbo o
uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (Uradni list
RS št 62/08). V njej je v zadnji alineji 8. člena navedeno, da se blata
iz greznic, nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, lahko
uporabi v kmetijstvu kot gnojilo, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu
in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma
gnojnico, ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v
kmetijstvu. |
(5) V primeru, da se uporabnik želi priključiti na sistem javne
kanalizacije, pa se praznjenje greznice ob njegovem objektu, po planu
rednih odvozov v tri letnem obdobju še ni izvedlo, se mu praznjenje v
okviru izvajanja redne storitve izvede takrat ko se uporabnik odloči za
izvedbo kanalizacijskega priključka. |
|
25. člen |
(prevzem in obdelava gošč iz kemičnih stranišč) |
(1)
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem
in obdelavo gošč iz kemičnih stranišč. |
(2)
Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec
javne službe lastniku kemičnega stranišča oz.
uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika
izvajalca javne službe na dan opravljene storitve. |
|
4. Monitoring za male komunalne čistilne naprave |
|
26. člen |
(monitoring za male komunalne čistilne naprave) |
(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz
naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih
vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali
izvedbo pregleda MKČN. |
(2) Izvajalec javne službe mora za vsako MKČN, ki je sestavni del
javnega kanalizacijskega omrežja na območju izvajanja javne službe,
zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring. Izvajalec javne
službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z
veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring
odpadnih vod. |
(3)
Izvajalec javne službe mora vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
ki ni sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, pregledati enkrat
na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko
leto po izvedbi prvih meritev, ter o vsakem pregledu izda poročilo.
|
(4) Stroški izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa MKČN, ki
so sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja so del izvajanja
storitev obvezne javne gospodarske službe. |
(5) Stroške izvedbe rednih pregledov MKČN, ki niso sestavni del javnega
kanalizacijskega omrežja je strošek upravljavca naprave, vse dokler
občinski svet ne sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne
službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz
pretočnih greznic in blata iz MKČN. |
|
5. Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode |
|
27. člen |
(odklop priključka z javne kanalizacije) |
(1) Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog
uporabnika le v primeru rušenja priključnega objekta. |
(2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da
se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. |
(3) Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v
pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. |
|
28. člen |
(trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno
kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil državnih predpisov in
tega odloka. |
(2) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti
za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne
komunalne in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne
vode po kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo
pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni
če: |
- z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni
vodovod, |
- stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža
zdravje uporabnikov, |
- odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno
obratovanje javne kanalizacije, |
- kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza
zahtevam veljavne zakonodaje, |
- če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo
določeni s tem odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni
izveden skladno z soglasjem upravljavca, |
- če uporabnik ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu
opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik, |
(3) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in
padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati
vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali
virov, pridobljenih na podlagi koncesije. |
(4) Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega
člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. |
(5) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in
stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo, ter vse morebitne
stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno
priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je
dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi
njegovega ravnanja. |
(6) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in
stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo, se določijo na
podlagi veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan
nastalih stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena
ugotovi izvajalec javne službe. |
|
29. člen |
(začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) |
(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne
komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del
na objektih in napravah javne kanalizacije, za |
čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne
kanalizacije. |
(2) O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz
prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike
obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen
način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. |
(3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure
obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. |
|
30. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru
višje sile) |
(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in
izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov
in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode
prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh
primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo,
ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico
zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja
odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. |
(2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka
postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. |
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne
in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti
preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
|
|
6. Evidence |
31. člen |
(evidence) |
Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo
veljavni predpisi in državna zakonodaja. |
|
7. Javna obvestila in naznanila |
|
32. člen |
(javna obvestila in naznanila) |
(1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in
upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih
javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o: |
- komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta
komunalna odpadna voda in blato, |
- rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih
greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, |
- načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe,
predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in |
- drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih
pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. |
(2) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe
upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno
kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: |
- na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in
peskolove ter lovilce olj na njih in |
- čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje
padavinske vode. |
|
8. Pogoji izvajanja javne službe |
|
33. člen |
(javna pooblastila, upravni postopki) |
(1) Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče
dokumente: |
- smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
- mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
- projektne pogoje k idejni zasnovi, |
- soglasja k projektnim rešitvam, |
- soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih
objektov na javno kanalizacijo, |
- soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo, |
- soglasja k spremembam priključkov |
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti
izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom
iz upravnega postopka. |
(3) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov
in naprav javne kanalizacije. |
|
34. člen |
(prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) |
(1) Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v
evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v
upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
- gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v
postopku potrebno pridobiti, |
- projekt izvedenih del, |
- elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne
infrastrukture (GJI), |
- zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, |
- poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s
predloženim video posnetkom, |
- zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
- uporabno dovoljenje, |
- garancijske izjave, |
-
potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne
kanalizacije v zemljiško knjigo, |
- oceno vrednosti predanega objekta, |
- objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo
(črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti
vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo,
morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik
o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco
osnovnih sredstev in njihove vrednosti. |
(2) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega
soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za
konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega
odstavka tega člena. |
|
35. člen |
(izvedba javne kanalizacije) |
(1) Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora
graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: |
- padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
- zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih
kanalov, |
- je padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v
peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. |
(2) Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200
mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije
se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni
manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega
kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi
umirjevalne ali kaskadne jaške. |
(3) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali
betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala
do 2 ‰ ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko
podlago in z upoštevanjem vzgonov. |
(4) Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji
pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih
površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti
minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj
250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali
na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin. |
(5) Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije,
črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter
drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja
odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih
natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih
investitor in izvajalec dolžna upoštevati. |
|
36. člen |
(preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov) |
(1) Preizkus tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema
opravi usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino.
|
(2) Preizkus tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in
standardi. Za gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se
upoštevajo določila standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike,
zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503.
Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati
smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST
EN 1091. |
(3) V primeru, da stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v
prejšnjem odstavku, se preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan
preizkušanja. |
(4) Preizkus tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi
po zasipu in utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo
zaključne plasti cestišča. |
|
37. člen |
(izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom) |
(1) Izveden pregled kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran
digitalni zapis na ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom,
ki je sestavljeno iz osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak
pregledani del kanalizacije posebej. |
(2) V protokolih so podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim
prikazom pregledanega cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse
ugotovitve v zvezi s kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z
standardom SIST EN 13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti
priložena tudi fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še: |
- ime naročnika, investitorja in izvajalca del, |
- datum opravljanja pregleda, |
- naziv objekta, ulica, naselje, |
- oznake jaškov, odsekov, |
- značilnosti pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika, |
- ime in priimek operaterja pregleda, |
- identifikacijska številka protokola. |
(3) Na digitalnem mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi
posnetki pregledane kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj
naslednji podatki: |
- ime pregledanega objekta, |
- oznake pregledanega odseka (J1 do J2), |
- datum opravljanja pregleda, |
- tekoči čas ob pregledu kanalizacije, |
- smer snemanja, |
- hitrost snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min, |
- trenutni padec (niveleta) dna kanalizacije. |
|
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi |
|
38. člen |
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem
uporabnikom na območju občine. |
|
39. člen |
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe) |
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
- zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično
dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, |
- redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami
ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del
interne kanalizacije, |
- redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate
na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje
industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega
monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, |
- pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni
kanalizaciji, |
- redno plačevati odpadno vodo, |
- odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni
dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno,
hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
- odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij,
določenih s predpisi, |
- dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine
in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, |
- dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev
odvajanja odpadne in padavinske vode, |
- če naprava za pred čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo
izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne
naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili
doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja, |
- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova,
lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje
in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov, |
- dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre
za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali
ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega
vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, |
- upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode, |
- pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu
javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu
predati dokumentacijo o ustreznosti. |
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode
drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
|
40.
člen |
(obveznosti upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno
kanalizacijo padavinske vode) |
Požiralnike in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna
voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest,
ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri
upravljavcu kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov,
katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj
enkrat letno čistiti peskolove odtokov iz streh. |
|
41. člen |
(prepovedi) |
(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno
vodo, ki bi lahko: |
- povzročila požar ali nevarnost eksplozije, |
- povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave,
opremo in ogrožale zdravje ljudi, |
- povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje
sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
- stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako
škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, |
- povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, |
- povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
- zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, |
- povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, |
- vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in
katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. |
(2) V
javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne
krpe, folije, vrečke in drugih plastični izdelki, papirnate brisače,
tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki,
palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz
gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv),
ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive
snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve,
nafta ali bencin za čiščenje). |
(3) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije
škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu
javne službe poravnati stroške za odpravo škode. |
|
42. člen |
(obveznosti izvajalcev del) |
(1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah,
ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje,
med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno. |
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje,
toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del
na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko
omrežje in naprave nepoškodovane. |
(4) Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način
sanacije se dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom.
|
(5) Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na
trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike
dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije. |
|
VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe |
|
43. člen |
(obveznosti izvajalca javne službe) |
Izvajalec javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju
komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje
obveznosti: |
- da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav
in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko
uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, |
-
pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje
drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak, |
- izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka, |
- pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne
vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
- da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih
naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje, |
- da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji,
navedenimi v tem odloku, |
- skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in
čiščenju odplak, |
- da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred
zasipom, |
- da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri
uporabnikih ob gradnji in po izvedbi, |
- obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja
ali neposredno, |
- skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode
uporabnikov, |
- na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15), izvaja vse
naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba. |
|
VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in
naprav, potrebnih za izvajaje javne službe |
|
44. člen |
(objekti javne infrastrukture) |
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina
občine so primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z
njimi povezane tehnološke naprave, kot so: |
- kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne
odpadne in padavinske vode, |
- črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, |
- razbremenilniki visokih vod, |
- zadrževalni in pretočni bazeni, |
- drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne
kanalizacije, |
- čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod.
|
|
45.
člen |
(objekti in naprave v lasti uporabnika) |
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v
lasti uporabnika so: |
-
interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije
do vključno prvega priključnega jaška na javno
kanalizacijo ali do meje z javno površino, |
- začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male
komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas
do priključitve na javno kanalizacijo, |
- interna kanalizacija v objektu, |
- naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod,
peskolovi in lovilci olj), |
- vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v
javno kanalizacijo, |
- merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na
vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav, |
- vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne
izteka v javno kanalizacijo. |
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik
na lastne stroške. |
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega
člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in
padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje. |
|
VIII. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja |
|
46. člen |
(viri financiranja storitev) |
(1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: |
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje
odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj), |
- iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, |
- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. |
(2) Reden odvoz in čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih
komunalnih čistilnih naprav, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso
navezani na sistem javne kanalizacije po potrditvi Elaborata o
oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod
iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN. |
(3) Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so
dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na
to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
|
(4) Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati
vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do
javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se
v čiščenje pripelje s cisternami. |
|
47. člen |
(viri financiranja infrastrukture) |
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: |
- iz plačil uporabnikov storitev javne službe, |
- iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov
občanov, |
- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine, |
- sredstva državnega proračuna in državnih skladov. |
|
IX. Cene storitev javne službe |
|
48. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili
veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe
predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev. |
|
49. člen |
(merjenje količin odpadnih voda) |
(1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
- na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju
uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno
vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje; |
- na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem
vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov
dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik
objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih vod stanje na vodomeru; |
- uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo
v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni
plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo
ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene.
Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno
obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo; |
-
uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje
živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno
kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za
enako količino porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. |
- kjer ni meritve porabljene vode, na podlagi števila oseb, ki imajo
stalno prebivališče v posameznem objektu, pri tem da je letna količina
odvedene odpadne vode za eno osebo 50 m3. |
(2) Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega
omrežja. |
(3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo
meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko
omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z
lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o
odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode. |
(4) Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v
okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega
razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni
mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne
vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni
mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
50. člen |
(cena odvajanja odpadnih vod – kanalščina) |
(1) Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja.
Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih
voda uporabnika, na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži
z veljavno ceno odvajanja m3 odplak in pri industrijskih
odpadnih vodah še s faktorjem onesnaženosti. |
Formula (1) za določitev cene kanalščine je: |
|
(1)
|
|
ck
– cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina
(EUR/mes); |
Q
– količina odpadne vode (m3/mes); |
Fk
– faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine
(brez dimenzij); |
ck1
– cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun
kanalščine (Fk) ima vrednost 1,25 za tiste
industrijske odpadne vode, ki imajo faktor onesnaženosti za čiščenje
industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F > 1,99). |
(3) Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
51. člen |
(cena čiščenja odpadnih vod) |
(1) Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s
čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje
odpadnih voda. |
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine
odpadnih voda na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja
onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne
cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za
določitev cene je: |
|
(2)
|
|
cč
– cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes); |
Q
– količina odpadne vode (m3/mes); |
F
– faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez
dimenzij); |
cč1
– cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do
vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v
5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po
kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa
v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
Faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F)
ima sledeče vrednosti faktorja f |
F
= 1 pri 0 < f = 1 |
F
= 2 pri 1 < f < 2 |
F
= 5 pri 2 < f < 5 |
F
=10 pri 5 < f < 10 |
F
= f pri f > 10 |
|
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja
enačba (3): |
(3)
|
|
f1
= faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna
s pomočjo enačbe (4): |
(4) |
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: |
A – količina usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l); |
BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); |
KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l). |
|
f2
= faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna
s pomočjo enačbe (5): |
(5) |
|
ci = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); |
MVKi
– v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna
vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna
vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). |
Pri izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri
katerih je koncentracija snovi ci večja od
predpisane mejne vrednosti - MVKi . |
(2) Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja
onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu
odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15). Analize in vzorčenje
izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec
čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave. |
(3) Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak
način se izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode
pripeljane na čiščenje v cisternah. |
|
52. člen |
(obračun odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda) |
(1) Stroške
odvajanja v javno kanalizacijo in čiščenja padavinske odpadne vode se
zaračunava le za zasebne utrjene površine večje od 100 m2
tlorisne površine. |
(2) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se
določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se
vode odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin
na območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se
ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
oziroma na podlagi meritve izvajalca. |
(3) Cena
odvajanja in čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka
ceni odvajanja odpadnih voda uporabnika iz 49. člena in ceni čiščenja
odpadne vode iz 50. člena tega odloka. |
(4) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom
obračunava mesečno. |
|
53. člen |
(obračun drugih storitev izvajalca javne službe) |
(1) V ceni odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno
praznjenje, odvoz in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso
navezani na javno kanalizacijo. |
(2) V ceni odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je
vključeno praznjenje, odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in
izdelava poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni
del javnega kanalizacijskega omrežja. |
(3) Če cena odvoza blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je
izvajalec javne službe upravičen uporabnikom obračunati izdelavo
poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni del
javnega kanalizacijskega omrežja. |
(4) Obračuni se izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih
storitvah. Cene se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije
ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih
služb varstva okolja. |
|
54. člen |
(plačila storitev) |
(1) Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe
odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa
izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je
narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko
je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in
čiščenja odpadnih vod isti. |
(2) V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem
roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora
določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po
izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično
zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. |
(3) V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno
vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun
izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam
opravi razdelitev na posamezne porabnike. |
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po
katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem
pisno obvestijo izvajalca javne službe. |
|
X. Nadzor nad izvajan jem javne službe |
|
55. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski
inšpekcijski organ. |
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ
izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti
izvrševanje določb tega odloka. |
|
XI. Kazenske določbe |
56. člen |
(prekrški) |
(1) Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in
samostojni podjetnik posameznik, če: |
- se ne priključi na javno kanalizacijo, |
- uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca
javne službe, |
- pred gradnjo priključka na
kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in
ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo
izvajalcu javne službe, |
- naveže priključek na javno
kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,
|
- ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, |
-
ravna v nasprotju z določili 13., 39., 40 in
41. člena, |
- ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo
del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma
drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje
odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
(2) Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. |
(3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje
fizična oseba. |
|
XII. Prehodne in končne določbe |
|
57.
člen |
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne
vire za potrebe gospodinjstva (nastajajo komunalne odpadne vode odvedene
v javno kanalizacijo), na katerih nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo
vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Dokler
vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo, ki prebiva v objektu,
obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne odpadne
vode na mesec. Enak način obračuna se uporablja tudi v primeru, ko je
objekt priključen na javni sistem vodo oskrbe in uporablja vodo delno iz
lastnega vira in delno iz javnega sistema vodo oskrbe, mesečna poraba
vode iz javnega vodovoda pa je manjša od 2 m3 na mesec, na
vsakega prebivalca s stalnim prebivališčem v takšnem objektu.
|
|
58.
člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 1/01 in Uradni
list RS, št. 61/04). |
|
59. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. |
|
Številka: 354 2/2018-1o |
Datum: 19. 6. 2018 |
|
|
Alojz BENKO, |
župan Občine Trnovska vas |
|