Na podlagi 58. in 61.
člena
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89) v zvezi s 56. členom
zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97), ter 3. in 25. člena
zakona o prekrških
(Uradni list SRS, št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91,
13/93 in 66/93) ter 15. člena
statuta Občine Cerkvenjak
(Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 8.
redni seji dne 13. 10. 1999 sprejel |
O D L O K |
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
I. SPLOŠNO DOLOČILO |
1. člen |
V Občini Cerkvenjak
se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok,
plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju:
nadomestilo). |
Vsa sredstva zbrana
iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Cerkvenjak
in se namensko uporabljajo za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč
ter investicije v komunalno infrastrukturo na območju Občine Cerkvenjak. |
II.
OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
2. člen |
Glede na gostoto
javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi
sredstvi in splošno opremljenost s komunalno infrastrukturo, se območje
Občine Cerkvenjak razdeli na: |
I. območje
|
– stavbna zemljišča v
ureditvenem območju naselja Cerkvenjak; |
II.
območje |
– ostala stavbna
zemljišča na območju Občine Cerkvenjak, ki so opremljena z vodovodom, in
električnim omrežjem. |
3. člen |
Meje območij iz
prejšnjega člena, na katerih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje
nadomestilo, so razvidna iz grafičnih kart v merilu 1:5000 iz
kartografskega dela prostorskih sestavin prostorskega plana Občine
Cerkvenjak in so sestavni del tega odloka ter so občanom na vpogled pri
Občinski upravi občine Cerkvenjak. |
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA |
4. člen |
Nadomestilo za
uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske
oziroma poslovne površine stavbe. |
Stanovanjska površina
je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje,
kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista
tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. |
Poslovna površina je
čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so
funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
Za poslovne površine
se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča,
delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere
se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah, za
katere se plačuje najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi, odprti
bazeni in kopališča, peskokopi, glinokopi, površine na katerih so
zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije,
telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine dejavnosti ob avtocesti,
odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje
poslovnih dejavnosti. |
5. člen |
Za določitev višine
nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
1. opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter
dejanske možnosti priključitve na te objekte in naprave in uporabe
le-teh, |
2. lega stavbnega
zemljišča, |
3. namembnost oziroma
vrsta dejavnosti, |
4. druge poslovne
površine, |
5. izjemne ugodnosti
lokacije v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in poslovnih
dejavnostih, ter obremenjevanje okolja infrastrukture, |
6. druga stavbna
zemljišča, |
7. opuščenost in
dotrajanost objekta, |
8. nezazidana stavbna
zemljišča, |
9. uporaba javnih
površin. |
6. člen |
Opremljenost
stavbnega zemljišča |
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in
skupne rabe ter dejanske možnosti priključitve na te naprave se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
-------------------------------------------------------- |
Opis
opremljenosti Število točk |
-------------------------------------------------------- |
1. CESTE |
a) cesta v
makadamski izvedbi 5 |
b) cesta v
asfaltni izvedbi 10 |
c) cesta z
vsaj enim hodnikom za pešce 15 |
2. PARKIRIŠČA |
urejena
parkirišča 20 |
3.
KANALIZACIJA 15 |
4. JAVNI VODOVOD |
a) z
upravljalcem v skladu z zakonom 10 |
b) brez
upravljalca v skladu z zakonom 30 |
5. ELEKTRIČNO
OMREŽJE |
a) v zračni
izvedbi 10 |
b) v
zemeljski izvedbi 15 |
6. TELEFONSKO
OMREŽJE 10 |
7. JAVNA
RAZSVETLJAVA 15 |
-------------------------------------------------------- |
Stavbna zemljišča, ki
niso opremljena oziroma nimajo možnosti priključitve na vsaj vodovodno
in električno omrežje se ne točkujejo po tem odloku. |
Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost: |
– priključka na javno
cesto, vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko omrežje ter
druge objekte individualne komunalne opreme, če je omrežje na katerega
se je možno priključiti oddaljeno od meje zemljišča največ 100 m in
obstaja tudi dejanska možnost priključitve, |
– uporabe objektov in
naprav skupne rabe, če je objekt oddaljen od meje stavbnega zemljišča
največ 250 m, |
– priključka na
telefonsko omrežje, če je objekt dejansko priključen na telefonsko
omrežje. |
Javni vodovodni
sistem je sistem, iz katerega se oskrbuje najmanj pet gospodinjstev ali
dvajset ljudi. Za sistem z upravljalcem v skladu z zakonom se smatra
vodovodni sistem za katerega je organizirana obvezna gospodarska javna
služba oziroma so se pričeli izvajati postopki za organizacijo le-te v
skladu z zakonom. Za sistem brez upravljalca v skladu z zakonom pa se
smatra javni vodovodni sistem, katerega upravljanje ni organizirano v
skladu z zakonom. |
7. člen |
Lega in namembnost
oziroma vrsta dejavnosti |
Glede na lego in
namembnost oziroma vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z
naslednjim številom točk: |
8. člen |
Druge
poslovne površine |
Nepokrita skladišča, interna parkirišča,
delavnice na prostem in javna parkirišča trajnejšega značaja, za katere
se plačuje parkirnina ali najemnina, kampi, teniška igrišča, hipodromi,
odprti bazeni in kopališča, so po tem odloku poslovne površine in se jih
točkuje po vrsti rabe, oziroma namembnosti, kot to določa 7. člen tega
odloka. |
Stavbna zemljišča po tem členu se točkujejo
od celotne površine stavbnega zemljišča, in sicer z 1/3 točk določenih
glede na komunalno opremljenost, lego in namen, oziroma vrsto
dejavnosti, določenih na podlagi 6., 7. in 10. člena tega odloka. |
9. člen |
Izjemne ugodnosti v gospodarskih in
poslovnih dejavnostih |
V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se
pri uporabi stavbnega zemljišča v I. in II. območju upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi s možnostjo pridobivanja dohodka, v nekaterih
gospodarskih in poslovnih dejavnostih. K točkam glede na opremljenost z
komunalno infrastrukturo in možnost priključitve nanjo, ter glede na
namembnost in lego zemljišča se prištejejo dodatne točke za vrednotenje
nadomestila pri naslednjih dejavnostih: |
------------------------------------------------------------------------- |
Dejavnost po šifri iz SKDŠtevilo dodatnih točk |
------------------------------------------------------------------------- |
a) E/40.1 Proizvodnja in distribucija električne energije,
1000 |
b) G Posredništvo
1800 |
c) I/64 Poštne in telekomunikacijske storitve
1800 |
d) J Finančno posredništvo
1800 |
e) H Gostinstvo, kmečki turizmi, vinotoči
200 |
------------------------------------------------------------------------- |
10. člen |
Druga
stavbna zemljišča |
Peskokopi, glinokopi, površine na katerih so
zgrajeni daljnovodi za proizvodnjo in distribucijo električne energije,
telekomunikacijska omrežja, avtocesta, površine dejavnosti ob avtocesti,
odlagališča odpadkov se točkujejo ne glede na njihovo lego in komunalno
opremljenost po naslednji tabeli: |
------------------------------------------------------------------------- |
Dejavnost Število
točk |
------------------------------------------------------------------------- |
a) Peskokopi, kamnolomi in glinokopi
300 |
b) Odlagališča odpadkov
6000 |
c) Visokonapetostni daljnovodi
3000 |
d) Primarno električno in telekomunikacijsko omrežje
1000 |
e) Avtocesta
400 |
f) Površine za dejavnosti ob avtocesti
1500 |
g) Radijske bazne postaje za potrebe mobilne telefonije
3000 |
------------------------------------------------------------------------- |
Površine peskokopov, kamnolomov in
glinokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje
rudnin. Površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za
izkoriščanja rudnin. |
Površino odlagališča predstavlja celotno
funkcionalno zemljišče odlagališča. |
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi
so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za
normalno rabo, kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.
|
Površine za normalno rabo objektov in
stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske
storitve v naseljih se določijo v površini 10 m2 po stebru ter 100 m2 za
transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjene za priključevanje
posameznih objektov. Površine, na katerih so zgrajeni nadzemni (v zračni
izvedbi) telekomunikacijski ali električni vodi, se obračunajo tako, da
en dolžinski meter kabla predstavlja 3 m2 površine. |
Površine, v katerih so zgrajeni podzemni
telekomunikacijski ali električni kabli se obračunajo tako, da en
dolžinski meter kabla predstavlja 1m2 površine. |
Površino avtoceste predstavlja celotno
funkcionalno zemljišče avtoceste. Površine za dejavnosti ob avtocesti pa
predstavljajo vse površine, ki so ob avtocesti namenjene za dejavnost
ali parkiranje. |
Površine za radijske bazne postaje za
potrebe mobilne telefonije so površine, na katerih so postavljeni
predmetni objekti in površine, ki so potrebne za normalno rabo in
vzdrževanje teh objektov in naprav, kar znaša 40 m2 . |
11. člen |
Zazidana zemljišča iz prejšnjega člena tega
odloka se točkujejo ne glede na lego in brez upoštevanja točk za
komunalno opremo iz 6. člena tega odloka. |
12. člen |
Opuščenost in dotrajanost objekta |
Vsi opuščeni in dotrajani objekti na
stavbnih zemljiščih se ovrednotijo s dodatnim številom točk, in sicer: |
– na I. območju z
dodatnimi 100 točkami |
– na II. območju z
dodatnimi 50 točkami |
Kriteriji za zapuščen objekt so:
|
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali
poslovne dejavnosti), |
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
|
– nevzdrževan zunanji videz objektu
pripadajočega stavbnega zemljišča, |
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje
gradbenega dovoljenja. |
Objekti na stavbnih zemljiščih iz prejšnjega
odstavka se ovrednotijo z dodatnim številom točk, če se ugotovita
najmanj dva kriterija za stanje objekta, katerih obstoj ugotavlja
Občinska uprava občine Cerkvenjak. Objektom iz tega člena se število
dodatnih točk vsako leto poveča za 20%. |
13. člen |
Nezazidana stavbna zemljišča |
Za nezazidano stavbno zemljišče po tem
odloku se šteje zemljišče, ki je po prostorskem aktu določeno za gradnjo
oziroma, za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. |
14. člen |
Nezazidano stavbno zemljišče se točkuje s 1
točk določenih glede na njegovo lego in namen oziroma vrsto dejavnosti
na podlagi 7. in 10. člena tega odloka. |
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se
točkuje celotna površina stavbnih zemljišč namenjena za gradnjo, ne
točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu tega odloka. |
15. člen |
Uporaba javnih površin |
Za uporabo javnih površin se plačuje
nadomestilo za namene določene v tabeli glede na območje z naslednjim
številom točk: |
------------------------------------------------------------------ |
Vrsta dejavnostiObmočje |
I. območje II. območje |
------------------------------------------------------------------ |
1. Točilnice na prostem 2000 1500 |
2. Kioski 75 50 |
3. Gostinski vrtovi 100 75 |
4. Stojnice 2000 1500 |
5. Druge dejavnosti ali prireditve, |
s katerimi se ustvarja dohodek 200 150 |
------------------------------------------------------------------ |
Nadomestilo za uporabo javnih površin se
določi tako, da se številu točk iz prejšnjega odstavka prišteje število
točk za komunalno opremo iz 6. člena tega odloka, ta vsota pa se pomnoži
s številom m2 površine, ki je bila uporabljena. |
Za površino, ki je bila uporabljena se šteje
površina, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Površino določi
upravljalec javne površine oziroma občinski upravni organ ob izdaji
soglasja za uporabo javne površine. |
IV.
ODMERA NADOMESTILA |
16. člen |
Letna višina nadomestila se določi tako, da
se dobljeno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino
zavezančevega objekta, oziroma s površino zavezančevega nezazidanega
stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
|
Višina nadomestila za uporabo javnih površin
za namene iz 15. člena tega odloka, se določi tako, da se dobljeno
število točk pomnoži s številom dni uporabe in z vrednostjo točke za
izračun nadomestila. |
17. člen |
Vrednost točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerkvenjak določi do konca
leta za prihodnje leto s sklepom Občinski svet občine Cerkvenjak. |
18. člen |
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni
podatki in evidence. |
Zavezanci so dolžni sporočiti občinski
upravi spremembo vrste dejavnosti ali spremembo poslovne ali
stanovanjske površine. Zavezanci so dolžni na poziv občinske uprave v
roku 15 dni posredovati vse ostale podatke in obvestila, ki so potrebni
za odmero nadomestila. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in
verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo. |
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila
po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega
naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena. |
19. člen |
Postopek za odmero nadomestila uvede po
uradni dolžnosti na podlagi zakona Davčni urad Maribor – izpostava
Lenart. Nadomestilo se zavezancu odmeri v obliki odločbe. |
Glede postopka za odmero in pobiranje ter
vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave,
odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v
predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. |
20. člen |
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu
pristojni organ za tekoče leto. Nadomestilo se odmeri od letne osnove in
se plačuje v enkratnem znesku. Davčni urad odloči o plačilu nadomestila
v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih v skladu z določili zakona
o davčnem postopku. |
21. člen |
Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov
in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri
nadomestilo za 200 m2 za stanovanjske površine in površine za kmetijsko
dejavnost, 100 m2 za površine za počitniško dejavnost, ter 500 m2 za
poslovno in gospodarsko dejavnost. |
V.
ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA |
22. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe (imetnik
pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma
poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). |
Odločba o odmeri nadomestila se praviloma
izda večinskemu lastniku, oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v
istem deležu. |
VI.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
23. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
zavezanci ne plačujejo v primerih, določenih v prvem odstavku 59. člena
zakona o stavbnih zemljiščih. |
Zavezanci so lahko oproščeni plačila
nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih: |
– na zahtevo zavezanca, v primerih,
določenih v drugem odstavku 59. člena prej navedenega zakona,
|
– če zavezanec prejema stalno socialno
pomoč, |
– zaradi elementarnih in drugih nezgod,
|
– če bi plačilo spravilo v nevarnost nujno
preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. |
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in
poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni
zavodi Občine Cerkvenjak s področja družbenih dejavnosti, ter društva in
druge neprofitne organizacije v Občini Cerkvenjak. |
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte,
ki imajo status kulturnega spomenika ali predstavljajo kulturno ali
zgodovinsko dediščino opredeljeno z občinskim odlokom ali z predpisom
države oziroma pristojnega ministrstva. |
Zavezanec je lahko tudi v drugih izjemnih
primerih (invalidnost, bolezen v družini druge nesreče) oproščen plačila
nadomestila, če ugotovi da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno
varnost zavezanca in njegove družine. |
Zavezanci so lahko oproščeni plačila
nadomestila delno ali v celoti. |
24. člen |
Postopek oprostitve izvede organ občinske
uprave na vlogo zavezanca, na osnovi katere izda zavezancu ustrezno
odločbo. Zavezanci, ki želijo uveljavljati oprostitev plačila
nadomestila morajo podati vloge do 5. januarja za tekoče leto. Občinska
uprava mora vsako leto opraviti preizkuse vseh oprostitev ter izdati
ustrezne odločbe za zavezance. |
O oprostitvah plačila nadomestila, na
podlagi zahtevka zavezanca, v primerih iz tretje in četrte alinee
drugega odstavka in petega odstavka 23. člena tega odloka odloča
občinska uprava na osnovi kriterijev, ki jih sprejme Občinski svet
občine Cerkvenjak. Na vlogo zavezanca izda občinska uprava, zavezancu
ustrezno odločbo. |
VII.
KAZENSKE DOLOČBE |
25. člen |
Z denarno kaznijo od 20.000 do 360.000 SIT
se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi z
opravljanjem dejavnosti, ki: |
1. ne pošlje DURS ali pristojnemu občinskemu
organu na njihovo zahtevo v roku 15 dni podatkov, ki so potrebni za
izračun nadomestila (18. člen), |
2. prijavi lažne podatke ali prikriva
podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila (18. člen), |
3. ne prijavi vsake spremembe v 30 dneh od
dneva nastanka sprememb (18. člen). |
Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 SIT se
kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba za prekrške iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
26. člen |
Osnova za prvo nastavitev evidenc za
nadomestilo po tem odloku so podatki iz uradnih evidenc, ki se ocenijo
in se vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. Kolikor
občinska uprava ne bo mogla pridobiti podatkov za odmero iz uradnih
evidenc bo pozvala zavezance, da jih posredujejo. |
Če podatki niso pravilni so jih dolžni
zavezanci popraviti in posredovati občinski upravi pri čemer za njihovo
pravilnost odgovarjajo. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih
ali zahtevanih podatkov v roku 15 dni od poziva, se razpoložljivi
podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero, oziroma se jih
obremeni v skladu z 21. členom tega odloka. |
Evidenco vodi Občinska uprava občine
Cerkvenjak. |
27. člen |
Zavezancem za plačilo nadomestila, ki so na
podlagi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS
Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 16/96), istočasno zavezanci za plačilo
krajevnega samoprispevka in ga tudi dejansko plačujejo, se dokler
plačujejo krajevni samoprispevek odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča v skladu z določili tega odloka, zmanjšano za 50%. |
28. člen |
V roku treh mesecev, vendar najkasneje do
20. 12. 1999 določi Občinski svet občine Cerkvenjak vrednost točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak
za leto 2000. |
29. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
po tem odloku se odmeri zavezancem prvič za leto 2000. Organ, ki je
pristojen za izdajo odločb za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča izda odmerne odločbe zavezancem najkasneje do 28. 2. 2000. |
30. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 2000. |
Št. 42306-001/99 |
Cerkvenjak, dne 13. oktobra 1999. |
Župan |
Občine Cerkvenjak |
Jože Kraner l. r. |