Občinski svet Občine Rečica ob Savinji je na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US in
76/14 – Odl. US), 298. člena Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 199/21) ter 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 36/16) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na
3. seji dne 16. 2. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športno letališče Zgornje
Pobrežje |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(pravna podlaga) |
|
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 23/16) Občinski svet Občine Rečica ob Savinji
sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Športno letališče
Zgornje Pobrežje (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 139-2016, ki ga
je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v
Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,
108/09, 57/12, 109/12). |
|
II.
VSEBINA |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: |
– območje OPPN |
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti,
rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– načrt parcelacije |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Rečica ob
Savinji'' |
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem'' |
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'' |
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''. |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz stanja prostora |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek za javnost |
– Hidro-geološko poročilo o možnem ponikanju padavinskih vod na območju
OPPN športnega letališča Zgornje Pobrežje (Geo svet Samo Marinc s.p.,
marec 2018). |
|
III.
OBMOČJE |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja južno od naselja Zgornje Pobrežje.
Opredeljeno je v OPN Rečica ob Savinji in obsega enote urejanja prostora
ZP13, ZP14, ZP15 in ZP18. |
(2) Območje OPPN zajema delno ali v celoti naslednje parcele v k.o.
Zgornje Pobrežje: 41, 42, 43, 44, 45, 96/2, 97, 98, 99, 100, 101, 103,
104, 106/1, 106/2, 107/1, 107/2, 107/3, 108, 109, 110, 112, 113, 114,
115/1, 115/2, 116/1, 116/3, 117/4, 117/5, 117/6, 118, 119, 120/1, 120/2,
121, 122/1, 122/2, 122/3, 132, 135, 136, 174, 175, 178, 179, 182, 183,
245/1, 246/2, 246/3, 246/4, 248/3, 259, 260, 264, 265, 266/1, 266/2,
266/3, 302, 306/1, 306/3, 307/2, 755/1, 755/3, 755/4, 759. |
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem
odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah
iz grafičnega načrta. |
(4) Območje OPPN je veliko 10,68 ha. |
|
IV.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(opis
prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
|
(1) Znotraj območja OPPN se načrtuje podaljšanje vzletišča Pobrežje v
naselju Zgornje Pobrežje, gradnja hangarja za skladiščenje manjših
letal, umestitev spremljajočih stavb za potrebe vzletišča, ureditev
obstoječega obrata za lesarsko dejavnost podjetja Žaga – Tiples z
umestitvijo razstavišča za njihove produkte ter ureditev območja
stanovanjskih stavb. |
(2) Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja (v nadaljevanju: EU).
Posamezne enote urejanja zajemajo več parcel. Znotraj EU/1 je načrtovana
ureditev obstoječega obrata za lesarsko dejavnost podjetja Žaga –
Tiples, pri čemer se predvidi gradnja skladiščne stavbe za spravilo les
ter možnost dograditve potrebnih stavb in infrastrukture znotraj območja
žage. To območje je veliko 1,34 ha. Znotraj EU/2 je predvidena ohranitev
večnamenskega objekta, možnost izgradnje hangarja za letala ter
umestitev razstavišča za produkte podjetja Žaga – Tiples. To območje je
veliko 1,41 ha. Znotraj EU/3 se prvenstveno ohranja obstoječa pozidava.
To območje je veliko 0,58 ha. Območje EU/4 zajema obstoječe vzletišče
Pobrežje, znotraj katerega je možno podaljšanje vzletno pristajalne
steze ter umestitev vozne steze na kmetijskih zemljiščih – travnikih, ki
vodi do hangarja v enoti EU/2. To območje je veliko 7,35 ha. |
(3) Znotraj območja OPPN so poleg tega predvidene ustrezne rešitve
prometa, tudi mirujočega, in ostale gospodarske infrastrukture. |
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. |
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). |
|
V.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(opis
vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Obravnavano območje se nahaja okoli 300 metrov južno od naselja
Zgornje Pobrežje. Območje OPPN je dostopno preko lokalne ceste Zgornje
Pobrežje–Mihaličnik. Na vzletišču trenutno vzleti in pristane okoli 300
letal letno. Zaradi majhne frekvence in manjših tipov letal, tudi po
podaljšanju vzletno pristajalne steze hrup za okoliške stavbe na tem
območju ni moteč dejavnik. Vzletno pristajalna steza kakor tudi vozna
steza do načrtovanega hangarja ostajata v travni izvedbi. Vzletno
pristajalna steza se podaljša zgolj do obstoječe poljske poti oziroma
gozdne ceste na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek, zato njena
prestavitev ni potrebna. |
(2) Območje stanovanjskih stavb ter območje Žage – Tiples se bo
razvijalo znotraj svojih meja in ne bo imelo dodatnih vplivov na
okolico. |
(3) Območje novega hangarja in razstavišča bo umeščeno ob že obstoječo
večnamensko stavbo, kjer je tudi že zagotovljen dovoz. Na območju
razstavišča se umeščajo zgolj posamični manjši objekti, s čimer se bo v
čim večji meri ohranil gozd. |
|
6. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih
objektov, v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije
vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS,
št. 109/11; v nadaljevanju: uredba): |
EU/1 |
– enostanovanjske stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe) |
– druge poslovne stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe), kot so pisarne za
potrebe žage |
– industrijske stavbe (šifra 12510 v prilogi uredbe), kot so žaga in
mizarske delavnice |
– rezervoarji, silosi in skladišča (šifra 12520 v prilogi uredbe), kot
so pokrite skladiščne površine |
– nestanovanjske kmetijske stavbe (šifra 1271 v prilogi Uredbe), kot so
stavbe za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
EU/2 |
– hotelske in podobne gostinske stavbe (šifra 1211 v prilogi uredbe),
kot so penzioni, gostišča, gostilne, restavracije in točilnice |
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (šifra 1212 v
prilogi uredbe), kot so bungalovi |
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z
njimi povezane stavbe (šifra 12410 v prilogi uredbe), kot so letališki
hangar |
– razstavišča (šifra 12302 v prilogi uredbe), kot je razstavišče na
prostem, kjer se razstavljajo lesni produkti žage iz EU/1 |
EU/3 |
– enostanovanjske stavbe (šifra 1110 v prilogi uredbe) |
EU/4 |
– letališke steze in ploščadi (šifra 21301 v prilogi uredbe), kot so
vzletno pristajalne in vozne letališke steze. |
(2) Znotraj vseh enot urejanja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih
objektov (šifra 2 v prilogi Uredbe), ki predstavljajo komunalno
opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso
v nasprotju z namensko rabo območja. |
|
7. člen |
|
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Enote urejanja |
Območje je razdeljeno na štiri enote urejanja. Znotraj vsake od enot
urejanja so v nadaljevanju podani opisi rešitev načrtovanih objektov in
površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. Posamezna
enota urejanja obsega eno ali več parcel. |
(2) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del |
EU/1, EU/2 in EU/3 |
Znotraj te enote je dopustna: |
– gradnja novega objekta, dozidave in nadzidave, |
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več
kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če
obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede
velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– odstranitev objekta in |
– vzdrževanje. |
EU/4 |
Znotraj te enote gradnje stavb niso dopustne. Znotraj celotnega območja
OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov ter vseh
objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot so vodov in
naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja
(padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode),
distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja,
elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja
prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih
elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih
omrežij, je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji. |
(3) Stavbe |
Pomen regulacijskih elementov: |
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši
odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati, |
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste
ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati. |
Skupni pogoji znotraj EU1, EU2, EU3 |
Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad
in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe
(napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4 m, nezahtevni
in enostavni objekti, ki so stavbe pa za najmanj 1,5 m. Ostali
nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 0,5 m. V primeru pisnega soglasja lastnika sosednjega
zemljišča so lahko ti odmiki tudi manjši, vendar za zahtevne in manj
zahtevne objekte ne manj kot 1,5 metra, za nezahtevne in enostavne pa je
moč graditi tudi na rob parcele. |
Strehe so lahko ravne, enokapne v razponu med 5–25° ali dvokapne v
razponu med 25–45°. Glede na sodobne oblikovalske trende je lahko streha
simetrično ali nesimetrično dvokapna, z ali brez čopa. Tri, štiri ali
več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe niso dovoljene. Prav
tako niso dovoljene okenske odprtine ali drugi strešni elementi kot so
strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe. Frčade so
dovoljene izjemoma, če so te tradicionalnih oblik, razporejene osno na
odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Strešna okna,
kolektorji in foto napetostni paneli na objektu so dovoljeni, kolikor ti
ne kazijo podobe objekta. Foto napetostni moduli ne smejo presegati
slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve
strešine. |
Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma
stebri, nadstreški, balkoni, ograje, treba smiselno upoštevati in
posnemati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte. Dopustni so
fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine.
Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in ne
avtohtone. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in
stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne. |
EU/1 |
Znotraj enote urejanja se že nahaja več stavb. Dovoljena je gradnja ene
ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka. Posebej so določene zgolj
okvirne dimenzije skladiščne stavbe za les, katere tlorisne dimenzije
znašajo do cca 20,00 x 30,00 metrov in višine do cca 8,00 metrov.
Maksimalni tlorisni gabariti ostalih stavb niso posebej določeni, vendar
vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati
naslednje faktorje izkoriščenosti znotraj celotne enote: |
Fz (faktor zazidanosti) = 0,8 |
Višine novih stavb naj ne presegajo višine že obstoječih, razen če
tehnologija žage to zahteva. |
EU/2 |
Znotraj enote urejanja se nahaja že obstoječa večnamenska stavba.
Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka.
Posebej so določene zgolj okvirne dimenzije hangarja za letala, katere
tlorisne dimenzije znašajo cca 20,00 x 40,00 metrov in višine cca 9,00
metrov. Določeno je tudi okvirno območje razstavišča, kamor se lahko
umeščajo stavbe, ki so pretežno montažne in začasne izvedbe in vsake
zase ne presega tlorisne velikosti 50 m². Maksimalni tlorisni gabariti
ostalih stavb niso posebej določeni, vendar vključno z nezahtevnimi ter
enostavnimi objekti ne smejo presegati naslednje faktorje izkoriščenosti
znotraj celotne enote: |
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6 |
Višine ostalih stavb naj ne presegajo višine že obstoječih oziroma
višine načrtovanega hangarja. |
EU/3 |
Znotraj enote urejanja se nahajajo že obstoječe stanovanjske stavbe.
Dovoljena je gradnja ene ali več stavb skladno s 6. členom tega odloka.
Maksimalni tlorisni gabariti stavb niso posebej določeni, vendar
vključno z nezahtevnimi ter enostavnimi objekti ne smejo presegati
naslednje faktorje izkoriščenosti znotraj celotne enote: |
Fz (faktor zazidanosti) = 0,6 |
Višine stavb naj ne presegajo višine že obstoječih stavb. |
EU/4 |
Tukaj se v travnati obliki že nahaja vzletišče 054 / Pobrežje – Zg.
Pobrežje, ki ima obratovalno dovoljenje. Trenutno je vzletno pristajalna
steza dolga 330 metrov in široka 15 metrov. S tem odlokom je dovoljeno
njeno podaljšanje proti zahodu za 150 metrov tako, da bo skupna dolžina
znašala 480 m. Varovalni pas znaša 30 metrov. Dovoljena je tudi
označitev vozne steze po obstoječem kmetijskem zemljišču – travniku,
kateremu se ne spreminja raba in ki omogoča zgolj dostop do hangerja v
enoti EU/02. Dovoljene so zgolj talne oznake in označitve stez s
potrebno signalizacijo, ohranja se travna oblika kmetijskih površin.
Steze morajo ostati v travni izvedbi. S tem se tudi ne spreminja
namenska raba območja, saj zemljišča ostajajo v kmetijski rabi. Zaradi
zmanjševanja vidne izpostavljenosti območja se ob vodni površini v smeri
vzhod–zahod priporoča vzpostavitev zelenega pasu, ki bo omejil pogled na
območje in objekte s severa. |
V primeru podaljšanja steze je potrebno pridobiti temu ustrezno
obratovalno dovoljenje. Znotraj te enote gradnje stavb niso dopustne. |
(5) Zunanja ureditev |
EU/1, EU/2, EU/3 |
Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti
z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo
z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5
m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi
terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid
izveden kaskadno. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen. Pri vseh
posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po
končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne
objekte in naprave ter odvečni gradbeni material ter najmanj vzpostaviti
prvotno stanje. |
(6) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
EU/1, EU/2, EU/3 |
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo presegati dimenzij, ki jih
določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. Dopustne so gradnje
naslednjih objektov: garaže, drvarnice, pokritega skladišča za lesna
goriva, savne, fitnesa, zimskega vrta, lope, ute, nadstreška in ograje.
Ograja je lahko do višine 1,5 metra, v primeru posebnih varstvenih
zahtev pa tudi višje. Na parceli namenjeni gradnji oziroma znotraj enote
urejanja se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja
faktorja zazidanosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, se
na parceli gradijo kot posamični objekti, dopustna pa je tudi postavitev
ob objekt. V primeru gradnje več nezahtevnih in enostavnih objektov se
ti gradijo s povezovanjem (združevanje objektov pod enotno streho). Ko z
združevanjem enostavnih objektov, objekt preseže predpisane dimenzije,
ki objekt uvrščajo med nezahtevne in enostavne objekte, se objekt ne
smatra več kot nezahteven oziroma enostaven objekt. Nezahtevne in
enostavne objekte je treba oblikovno uskladiti s stavbo h kateri
pripadajo. |
(7) Geomehanski pogoji in usmeritve |
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno
pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja
ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti
morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti
območja. |
|
VI.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
8. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Ceste |
Dostop do predvidenih ureditev je že omogočen preko obstoječih lokalnih
cest. Te ceste napajajo tudi okoliške stavbe. |
(2) Mirujoči promet |
Za potrebe dejavnosti je za vsako stavbo potrebno zagotoviti zadostno
število parkirnih mest. Vsa parkirna mesta se morajo zagotoviti znotraj
parcele namenjene gradnji. |
|
9. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na električno
omrežje oziroma povečanja priključnih moči. |
|
10. člen |
|
(telekomunikacijska infrastruktura) |
|
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na
telekomunikacijsko infrastrukturo. |
|
11. člen |
|
(meteorna kanalizacija) |
|
V skladu s Hidro-geološkim poročilom o možnem ponikanju padavinskih vod
na območju OPPN športnega letališča Zgornje Pobrežje (Geo svet Samo
Marinc s.p., marec 2018), je ponikanje meteornih vod na območju OPPN
zaradi sestave tal in relativno visoke podtalnice, ki onemogočata
efektivno ponikanje, praktično onemogočeno. Kot navaja to poročilo so
tla pod tanjšo plastjo humusa iz debelejše plasti pliokvartrnih
preperinskih in aluvijalnih nanosov, ki so slabo prepustni (koeficient
prepustnosti od 1 x 10-6 do 2 x 10-9 m/s). Zato se bodo vse meteorne
vode iz območja preko meteornih zadrževalnikov odvajale v obstoječe
meteorne kanale ter nadalje v neimenovan potok. |
|
12. člen |
|
(fekalna kanalizacija) |
|
Na območju obravnavanega OPPN in širše ni obstoječe niti predvidene
fekalne kanalizacije. Fekalne vode iz objektov se speljejo v malo
komunalno čistilno napravo, ki se dimenzionira za vsak objekt posebej
glede na dejavnost in obremenjenost objekta. Male komunalne čistilne
naprave se lahko združujejo v skupno. Iztok očiščenih vod se priključi
na meteorno kanalizacijo. |
|
13. člen |
|
(vodovod) |
|
Za načrtovane ureditve se ne načrtujejo novi priključki na javno
vodovodno omrežje oziroma povečanje odjema. |
|
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
14. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne
dediščine. |
|
VIII.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
15. člen |
|
(varstvo voda) |
|
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje
priobalnega zemljišča, pri čemer morajo biti vsi posegi od meje vodnega
zemljišča neimenovanega potoka odmaknjeni najmanj 5 metrov. Odpadne
komunalne vode se bodo očiščene preko male čistilne naprave odvajale v
meteorno kanalizacijo ter nadalje v neimenovan potok. Padavinske odpadne
vode se bodo preko meteornih zadrževalnikov odvajale v obstoječe
meteorne kanale ter nadaljnje v neimenovan potok, pri čemer ne smejo
biti speljane na cestno telo ali v naprave za odvodnjavanje cestnega
telesa. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega
dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode. |
|
16. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 43/18, 59/19, 44/22) sodi obravnavano območje v
naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo navedene mejne
dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa: |
– EU/1, EU/4: IV. območje varstva pred hrupom |
– EU/2: III. območje varstva pred hrupom |
– EU/3: II. območje varstva pred hrupom. |
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom
morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma
njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati
predpisane mejne ravni hrupa. |
|
17. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja
zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi
viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka
ostala na sprejemljivi ravni. |
|
18. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je
urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se
postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in
odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
|
19. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno
deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih
površin. |
|
20. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
Poseg v gozd in gozdni prostor mora biti izveden v minimalnem potrebnem
obsegu tako, da se zagotovi čim manjšo krčitev gozda in poseg v teren
ter da se razmere za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi ne poslabšajo. V
gozdu se lahko postavljajo manjše stavbe (pretežno montažne in začasne)
tako, da se v čim večji meri ohranja površina gozda. Ohraniti se mora
dostop do gozda po prometnicah znotraj območja OPPN, ki odpirajo gozdove
(javna pot št. 768121 in gozdna cesta št. 104019). Vzletno pristajalna
steza se podaljša zgolj do obstoječe poljske poti oziroma gozdne ceste
na odseku 104043 Zgornje Pobrežje–Globovšek, zato njena prestavitev ni
potrebna. |
|
21. člen |
|
(varstvo kmetijskih zemljišč) |
|
Pri varstvu kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– V času urejanja vzletno pristajalne steze (v nadaljevanju: VPS) in
vozne steze (v nadaljevanju: VS) se dela omejijo na čim manjšo površino
in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se jih ne
poškoduje. Izvajajo se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja
nevarnih snovi na kmetijska zemljišča. |
– Preprečiti kakršnokoli onesnaženje kmetijskih zemljišč ob urejanju in
po ureditvi VPS in VS ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje
ukrepanje. |
– Predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter
deponije načrtovati v sklopu predlaganega posega tako, da ne bodo
posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč ne bo poslabšal (ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo). |
– Časovna dinamika urejanja VPS in VS mora biti prilagojena na način, da
v najmanjši možni meri ovira kmetijsko proizvodnjo. |
– Med in po urejanju VPS in VS je treba zagotoviti nemoten dostop do
kmetijskih zemljišč, kmetijam pa normalen razvoj in delo. |
– V primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v
času urejanja VPS in VS utrpeli ekonomsko izgubo, je treba to
nadomestiti. |
– Treba je zagotoviti spremljanje potencialnega negativnega vpliva VPS
in VS na tla oziroma kmetijska zemljišča in rastline. |
– Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med urejanjem VPS in VS,
se po končanih delih vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se
lastnikom plača nadomestilo, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega
prava. |
– V primeru odstranitve VPS in VS je treba sanirati predmetna zemljišča
in jih vrniti v kmetijsko rabo. |
|
IX.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
22. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za
obrambo. |
|
23. člen |
|
(potresna varnost) |
|
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno
prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje
OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni
portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije
– projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2.
2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
|
24. člen |
|
(požarna varnost) |
|
Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom
upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno
razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za
požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja
ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so
prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje
z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s
Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti. Pri nadaljnjem
projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom ter
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. |
|
25. člen |
|
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) |
|
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah
projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti
mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
(2) Območje OPPN se nahaja na vodonosnem sistemu Golte in delno Zgornje
Savinjska dolina. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati
najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov:
Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal,
http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2.
2010): |
IME_VOD_TE |
Kamniško-Savinjske Alpe |
VOD_OBMOCJ |
Donava |
ST_VODONOS |
2 |
VOD_SKUP1 |
Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko do visoko
izdatni vodonosniki |
VDOON_1 |
Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma dobro
skraseli |
HIDRODIN1 |
Odprt |
SRED_DEB1 |
>400 |
LITO_OPIS1 |
Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit/Mezozoik |
VOD_SKUP2 |
Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko
do srednje izdatni |
VDOON_2 |
Vodonosniki v produ, grušču in morenah |
HIDRODIN2 |
Odprt |
SRED_DEB2 |
20 |
LITO_OPIS2 |
Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar |
|
26. člen |
|
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) |
|
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
je potrebno skladno s 7. členom tega odloka pridobiti mnenje geologa in
v skladu z njim prilagoditi način gradnje. |
|
27. člen |
|
(dopolnilna in druga zaščita) |
|
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih
snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
|
28. člen |
|
(varstvo zračnega prometa) |
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji
oziroma k izgradnji takega objekta, objekt je potrebno ustrezno označiti
in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
X.
NAČRT PARCELACIJE |
|
29. člen |
|
(parcelacija) |
|
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Vsaka enota
urejanja zajema eno ali več parcel namenjenih gradnji. |
|
XI.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
30. člen |
|
(etapnost) |
|
Izgradnja območja je možna postopoma in sicer po posameznih fazah. Pred
gradnjo posameznih stanovanjskih stavb je potrebno do parcele namenjene
gradnji zagotoviti prometno dostopnost ter zahtevano komunalno
opremljenost. |
|
XII.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
31. člen |
|
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske
infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo
primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega
načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. |
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture,
kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in
naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
(3) Dopustno je tudi dodatno podaljšanje vzletišča proti zahodu znotraj
območja OPPN, vendar je potrebno v tem primeru prestaviti obstoječo
tangirano poljsko pot oziroma gozdno cesto na odseku 104043 Zgornje
Pobrežje–Globovšek. Prestavitev gozdne ceste mora biti izvedena skladno
s predpisi, ki urejajo gradnjo gozdnih prometnic. Po prestavitvi mora
biti primerno izveden priključek na lokalno cesto. Ravno tako je
dopustna drugačna umestitev vozne steze po obstoječem kmetijskem
zemljišču – travniku, kateremu se ne spreminja raba in ki omogoča zgolj
dostop do hangerja v enoti EU/02, vendar pod pogojem, da ne ovirajo
kmetijske dejavnosti. |
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
|
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
32. člen |
|
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN) |
|
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Rečica ob Savinji. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti
velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto
urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
|
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
|
33. člen |
|
(dostopnost) |
|
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah
Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje. |
|
34. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
|
35. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0006/2016-22 |
Rečica ob Savinji, dne 17. februarja 2023 |
|
Županja |
Občine Rečica ob Savinji |
dr. Majda Potočnik |