Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10, 57/15) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 17. seji dne 17. 5. 2017 sprejel

O D L O K 

o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Šmarje pri Jelšah

I. SPLOŠNE DOLOČBE 

1. člen 

(vsebina odloka) 

(1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Šmarje pri Jelšah, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih s predpisom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

(2) Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.

(3) Ta odlok, skladno s predpisom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, predstavlja koncesijski akt.

2. člen 

(pomen izrazov) 

(1) Pojmi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– »javni partner« oziroma »koncedent« je Občina Šmarje pri Jelšah;

– »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

– »uporabniki« oziroma »upravljavci« objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Šmarje pri Jelšah in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo stavbe v lasti Občina Šmarje pri Jelšah;

– »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;

– »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov;

– »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;

– »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep (delo, dobava ali storitev) plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

II. UGOTOVITEV JAVNEGA INTERESA 

3. člen 

(javni interes) 

Občina Šmarje pri Jelšah skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15), Direktivo o energetski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES, Uradni list Evropske unije št. L 315), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Lokalnim energetskim konceptom Občine Šmarje pri Jelšah, ki ga je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah sprejel na 15. seji 18. oktobra 2012 in dokumentom identifikacije investicijskega projekta (april 2017), s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Šmarje pri Jelšah, s čimer se zagotavlja večjo energetsko učinkovitost javnih objektov v lasti Občine Šmarje pri Jelšah, ki so navedeni v 6. členu tega odloka, in sicer v obliki javno-zasebnega partnerstva.

III. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

4. člen 

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

5. člen 

(predmet koncesije) 

(1) Za potrebe izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, koncedent koncesionarju omogoči izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje prihranka pri rabi in stroških energentov v obsegu in za obdobje, kot bo to dogovorjeno v postopku izbire koncesionarja.

(2) Po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih koncedenta izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka ter storitve energetskega upravljanja objektov koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka.

6. člen 

(območje izvajanja) 

(1) Območje izvajanja koncesije obsega sledeče objekte:

– OŠ Šmarje pri Jelšah – Podružnična osnovna šola Mestinje, Mestinje 43, 3241 Podplat,

– OŠ Šmarje pri Jelšah – Podružnična osnovna šola Šentvid, Šentvid 12, 3231 Grobelno,

– OŠ Šmarje pri Jelšah – Podružnična osnovna šola Sveti Štefan, Sveti Štefan 72, 3264 Sveti Štefan,

– OŠ Šmarje pri Jelšah – Podružnična osnovna šola Zibika, Zibika 1b, 3253 Pristava pri Mestinju,

– Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah,

– Stara šola, Celjska cesta 28, 3240 Šmarje pri Jelšah,

– Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah,

– Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah.

(2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.

(3) Sprememba iz prejšnjega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta.

(4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet.

(5) V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, v kolikor se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna ali v kolikor bi pridobljene smernice soglasodajalcev ali pogoji upravljavcev izvedbo energetske sanacije posameznega objekta ali ukrepa toliko podražili, ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se koncedent lahko odloči za pripravo več posameznih razpisov za podelitev koncesije ali pa za vse objekte iz prvega odstavka tega člena pripravi enoten razpis.

7. člen 

(čas trajanja) 

(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesija se podeli za največ 15 let.

(3) Rok trajanja koncesije se v primeru, da:

– koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določb iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

IV. FINANCIRANJE 

8. člen 

(financiranje) 

(1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz:

– sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov,

– drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti,

– lastnih sredstev koncesionarja.

(2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja, financira tudi iz zadevnega vira.

(3) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

V. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV 

9. člen 

(obveznosti koncedenta) 

Obveznosti koncedenta so zlasti:

– obveznost rednega plačevanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi izvedbe ukrepov prihranjena – plačila koncedenta so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije,

– koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije vključno s pravico dostopa do objektov,

– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta.

10. člen 

(obveznosti koncesionarja) 

(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:

– izvajanje pripravljalnih, glavnih in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, opredeljenih v 6. členu tega odloka;

– izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika;

– izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta in v celoti prevzema tveganja za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjševanja porabe energije.

(3) Koncesionar v pogodbeni dobi v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov tega člena.

(4) Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, infrastrukturo, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo.

(5) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo predpis, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.

11. člen 

(ostale dolžnosti koncesionarja) 

Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:

– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,

– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije ob nespremenjenem standardu kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in bivanju,

– redno vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba.

12. člen 

(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja) 

(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

13. člen 

(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov) 

Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:

– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe,

– omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe,

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vpliva na izvajanje nalog,

– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.

VI. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA 

14. člen 

(javni razpis in merila za izbor) 

(1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:

– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo,

– ime in sedež koncedenta,

– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,

– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,

– začetek in predvideni čas trajanja koncesije,

– postopek izbire koncesionarja,

– pogoje za dostop do razpisne dokumentacije,

– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,

– zahteve glede vsebine vlog,

– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o njihovem izpolnjevanju,

– pogoje za predložitev skupne vloge,

– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,

– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,

– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

– druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.

(3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo zadostne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih.

(5) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa.

15. člen 

(strokovna komisija) 

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.

(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

(4) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.

(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo županu.

(6) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

(7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.

16. člen 

(koncesijska pogodba) 

(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.

(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem odloku.

(4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe, veljajo določbe odloka.

17. člen 

(prilagoditev razmerij) 

(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem, urejenih in določenih s koncesijsko pogodbo.

(2) Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

VII. NADZOR IN POROČANJE 

18. člen 

(dolžnost poročanja) 

(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.

(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo po posameznih objektih, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenih prihrankov energije.

(3) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je dolžan koncesionar skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke iz energetskega upravljanja itd.).

(4) Natančnejša vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz tega člena se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.

19. člen 

(nadzor nad izvajanjem pogodbe) 

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti tudi zunanjega izvajalca.

(2) Način in izvajanje nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe.

VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 

20. člen 

(prenehanje koncesijskega razmerja) 

Koncesijsko razmerje preneha:

– s prenehanjem koncesijske pogodbe,

– z odkupom koncesije,

– z odvzemom koncesije ali

– s prevzemom koncesije,

na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

21. člen 

(izločitvena pravica) 

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

22. člen 

(uporaba drugih določb) 

Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

23. člen 

(začetek veljavnosti) 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0321-0003/2017-4

Šmarje pri Jelšah, dne 17. maja 2017