Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 18.
člena
Statuta Občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09) ter 5. in 80. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2010 in 4/2010) je
Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji 14. 7. 2011 sprejel
naslednji |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK
O JAVNI
KANALIZACIJI |
|
I.
SPLOŠNA DOLOČILA |
|
1. člen |
(1) S
Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji na območju občine Ljutomer (v
nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) se podrobneje urejajo tehnični
normativi in postopki pri odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju občine Ljutomer. |
(2) S
Tehničnim pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnega
kanalizacijskega omrežja ter objektov in naprav za čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer, ki so izvajalcu
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
dana v poslovni najem. |
(3) Določila
Tehničnega pravilnika se morajo upoštevati tudi pri upravnih postopkih,
prostorskem planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju
in uporabi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali
s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijsko omrežje
in objekte za čiščenje odpadne vode. |
|
2. člen |
Tehnični pravilnik so
dolžni upoštevati sodelujoči pri projektiranju, gradnji, komunalnem
opremljanju in v upravnem postopku. Upoštevati ga je dolžan izvajalec
javne službe in uporabniki storitev javne službe. |
|
3. člen |
(1) Javna
kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno
ali magistralno kanalizacijsko omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske
vode s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
javnih površin. |
(2) Objekti in
naprave javne kanalizacije so občinska gospodarska javna
infrastruktura. |
(3) Priključki
stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male
čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne
kanalizacije. |
(4) Naprave in
objekti javne kanalizacije so: |
-
kanalizacijsko
omrežje z revizijskimi jaški, |
-
razbremenilniki visoke vode, |
-
zadrževalni
bazeni padavinske vode, |
-
črpališča
odpadnih vod, |
-
čistilne
naprave za čiščenje odpadne vode ter |
-
drugi objekti
in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in
čiščenje odpadne vode. |
|
4. člen |
(1) Interna
kanalizacija so naprave in objekti, namenjeni za odvajanje in čiščenje
odpadne vode enega uporabnika. Priključena je na javno kanalizacijo.
|
(2) Za interno
kanalizacijo se štejejo: |
-
vertikalna in
horizontalna kanalizacija v objektu, |
-
naprave za
akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadne vode, |
-
priključek
stavbe, |
-
kontrolni
jašek na priključku stavbe ter |
čistilna naprava za
pred čiščenje. |
|
5. člen |
(1) Interna
kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po
priključnem kanalu v najbližji |
revizijski jašek.
|
(2) V
predelih, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje za zbiranje
komunalne in padavinske odpadne vode, mora biti interna kanalizacija
zgrajena tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem priključnem
kanalu. |
|
6. člen |
(1) Glede na vrsto
komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na: |
-
javne kanalizacijske sisteme ali
-
interne kanalizacijske sisteme. |
(2) Glede na namen
odvajanja odpadne vode je lahko javni kanalizacijski sistem:
|
-
mešan, če po
kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko odpadno vodo
skupaj (načeloma se morajo strešne vode ponikati oziroma se odvajajo
direktno v vodotok, kjer je to le mogoče) ali |
-
ločen, če v en
kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno
odpadno vodo. |
|
7. člen |
(1)
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in funkciji delijo
na sekundarne, primarne in magistralne. |
(2) Sekundarno
omrežje in naprave so: |
-
kanalizacija
mešanega ali ločenega omrežja za neposredno priključevanje uporabnikov
na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in na
območjih manjših naselij), |
-
črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na sekundarnem
omrežju, |
-
naprave za
čiščenje odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem,
industrijskem, turističnem ali na območjih manjših naselij).
|
(3) Primarno omrežje
in naprave so: |
-
kanalski
cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali
več stanovanjskih območij in drugih območjih v ureditvenem območju
naselja, |
-
črpališča za
prečrpavanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda iz dveh ali več
stanovanjskih območij in drugih območij v ureditvenem območju naselja,
|
-
naprave za
čiščenje odpadnih voda iz dveh ali več stanovanjskih območij in drugih
območij v ureditvenem območju naselja. |
(4) Magistralno
omrežje in naprave zajemajo omrežje in naprave, ki so regijskega ali
med regijskega pomena, in sicer: |
-
kanalski
cevovodi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
-
črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode na magistralnem
omrežju, -
čistilne naprave, s katerimi se zaključuje magistralno
omrežje. |
|
8. člen |
Drugi izrazi v
Tehničnem pravilniku imajo naslednji pomen: |
-
Kanal je
cevovod za odvajanje odpadne vode, položen v zemljo in deluje po
gravitacijskem (težnostnem) načelu. |
-
Priključek
stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne
kanalizacije. Je v lasti uporabnika, poteka od mesta priključitve na
javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali zunanje stene
stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. |
-
Kontrolni
jašek je jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev.
|
-
Revizijski
jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora
vzdrževalnih del. |
-
Podslapje je
vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike
v kanalu ali priključku. |
-
Kaskada je
prelivna stopnica v kanalu. |
-
Zadrževalni
bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode. |
-
Razbremenilnik
visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinske vode v javno
kanalizacijo. |
-
Peskolov je
jašek za izločanje peska iz odpadne vode. |
-
Črpališče je
objekt za prečrpavanje odpadne vode. |
-
Pretočna
greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja,
v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s
standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995. |
-
Nepretočna
greznica je nepropusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se
vsa komunalna odpadna voda in izločeno blato odvaža v čiščenje oz.
obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
-
Čistilna
naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno čiščenje odpadne
vode. |
Čistilna naprava za
pred čiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom,
da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo tiste škodljive
snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji.
Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo.
|
|
II.
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA |
|
9. člen |
(1)
Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da
zagotavlja optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob
minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. |
(2) Cilji
projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so: |
-
zaščita
odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično preobremenitvijo in
negativnimi okoljevarstvenimi učinki, |
-
zaščita
podtalnice, |
-
skrb za
lokalno varovanje vodonosnikov, |
-
zagotovitev
primerne zmogljivosti kanala, |
-
skrb za varne
delovne pogoje, |
-
skrb za
trajnost sistema, |
-
zadovoljivo
delovanje in vzdrževanje, |
-
dostopno in
varno kontroliranje, čiščenje in vzdrževanje kanalov, objektov in naprav
s strojno opremo brez povzročitve škode, |
-
statična in
dinamična nosilnost kanala, |
-
sprememba
hidravličnih lastnosti (prevodnosti), |
-
obratovanje
brez zamašitev, |
-
omejitev
pogostosti preplavitve na predpisano vrednost, |
-
varovanje
javnega zdravja in življenj, |
-
da
preobremenitve ne bi prekoračevale predpisanih vrednosti, |
-
varovanje
zdravja in življenj obratovalnega osebja, |
-
varovanje
vodotokov pred onesnaževanjem v okviru predpisanih omejitev,
|
-
da
kanalizacija ne ogroža obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne
naprave, |
-
doseganje
zahtevane življenjske dobe in ohranitev funkcionalnega stanja naprav, |
-
vodotesnost kanalizacije za odpadno vodo, ustrezno zahtevam preizkušanja
ter |
-
preprečitev nastajanja smradu in strupenih snovi. |
(3) Izbira
vrste sistema za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je v
pretežni meri odvisna od: |
-
vrste sistema,
ki že obstaja, |
-
kapacitete in
kvalitete odvodnika, |
-
vrste dotokov
v sistem, |
-
potrebe po
čiščenju, |
-
topografije,
|
-
obstoječih
čistilnih naprav ter |
-
drugih lokalnih pogojev. |
(4) Vplivi
sistemov za odvod odpadne vode v vodotoke morajo izpolnjevati zahteve
predpisov iz varstva okolja. |
(5) Pozornost
je treba posvetiti topografskim značilnostim terena in geološki sestavi
tal. Kjer so geološke karte pomanjkljive, je treba izvesti raziskave. Z
geotehničnimi raziskavami je treba pridobiti natančne podatke o:
|
-
obtežbah
kanalov in objektov na njih, |
-
nevarnosti
drsin, |
-
posedanju,
|
-
gibanju finih
delcev (izpiranju), |
-
nabrekanju v
glinenih slojih, |
-
toku in
gladini podtalnice, |
-
možnostih
napajanja vodonosnika, |
-
obremenitvah
bližnjih objektov in cest, |
-
poprejšnji
uporabi zemljišča (vključujoč rudarstvo), |
-
možnosti
gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, |
-
možnostih
uporabe vrste cevi, |
-
možnostih
uporabe posteljice cevi, |
-
agresivni zemljini ali podtalnici. |
(6) Pri
presoji, ali so zahteve sistema za odvod odpadne vode izpolnjene, je
treba upoštevati vse razpoložljive podatke o: |
-
poplavah,
|
-
zamašitvah,
|
-
porušitvah
kanalov, |
boleznih, poškodbah,
smrtnih primerih vzdrževalnega osebja, |
-
boleznih,
poškodbah, smrtnih primerih drugih oseb, |
-
poškodbah
kanalov, |
-
upoštevanju
pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod odpadne vode in iz
njega, |
-
pregledih
kanalov s TV kamero, |
-
pritožbah o
širjenju smradu, |
-
hidravličnih
preverbah, |
-
delovanju
mehanskih in električnih naprav, |
-
rezultatih
tlačnih preizkusov, |
-
preobremenitvah in |
-
delovanju in
stanju regulacijskih naprav. |
(7) Če postavljene
zahteve iz tega člena niso izpolnjene, je potrebno izvesti ukrepe za
izboljšanje stanja. (8) Načrti in karte katastra kanalizacijskega
sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo
kanalizacijskega sistema. |
|
1. Standardizacija
ob projektiranju in gradnji |
|
10. člen |
(1) Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila Tehničnega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe,
državni standardi SIST in Evropski standardi EN 1610. |
(2) Pri
projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšne
rešitve, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskih
naprav. |
|
2. Materiali in
vrste cevi za gradnjo |
|
11. člen
|
(1) Za gradnjo
kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednje vrste cevi:
-
za gravitacijski odvod komunalne odpadne vode in mešano kanalizacijo:
armirani poliester, duktilna litina, keramika, betonske cevi, PVC,
polietilen ali jeklo, |
-
za
gravitacijski odvod padavinske vode: poleg navedenih je možno
|
- uporabiti
tudi betonske cevi, PVC ali polietilen, |
-
za tlačno
kanalizacijo: PEHD, armirani poliester, duktilna litina in jeklo.
|
(2) Material
mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in
drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). |
(3) Materiali,
iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v
stik z vodo, ne smejo spreminjati kakovosti vode glede fizikalnih,
kemijskih ali mikrobioloških lastnosti. |
(4) Materiali,
iz katerih so izdelane cevi, naj se izberejo glede na namen, obtežbo,
hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj
znaša minimalno 33 let. |
(5) V primeru,
da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo biti
stene kanala zglajene do čistega sijaja. |
3. Dimenzije in
dovoljeni notranji profili |
|
12. člen
|
(1) Najmanjši
dovoljeni notranji profil kanala javne kanalizacije je 200 mm.
|
(2) Najmanjši
dovoljeni notranji profil priključka je 150 mm. |
|
4. Dovoljeni
nakloni – padci kanalov |
|
13. člen
|
(1) Najmanjši
dovoljeni naklon – padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da
hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s.
|
|
14. člen
|
(1) Cevi za kanale
javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico debeline 10
cm. Kadar je naklon kanala do 0,5%, se cevi za kanale javne kanalizacije
polaga na betonsko podlago. |
|
5. Zasip kanalskih
cevi po gradnji |
|
15. člen
|
(1) Cevi za
kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z
nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred
mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. |
(2) V primeru,
da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z
betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
|
6. Revizijski
jaški in vozlišča |
|
16. člen
|
(1) Revizijski
jaški se vgradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni
profil kanala ter na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
(2) Maksimalne
razdalje med revizijskimi jaški so načeloma: |
|
Dimenzija
kanala |
Razdalja med
revizijskimi jaški |
za kanale od
DN 150 do DN 250 |
40,0 m
|
za kanale od
DN 250 do DN 500 |
60,0 m
|
za kanale od
DN 500 do DN 800 |
80,0 m
|
za kanale nad
DN 800 |
100,0 m
|
|
17. člen
|
(1) V primeru,
ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 1
m, je treba predvideti podslapje. Podslapje se zgradi na zunanji ali
notranji strani revizijskega jaška s T -kosom, vertikalno cevjo in
iztočnim lokom 90°. |
(2) Jašek z
vgrajenim podslapjem naj bo premera minimalno 1000 mm. Izvede se iz
enakega materiala ali materiala z boljšimi lastnostmi, kot je osnovni
kanal. |
(3) V primeru,
ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih
treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša
energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška. |
|
18. člen
|
(1) Revizijski
jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja
s stroji. |
(2) Revizijski
jaški naj bodo premera: |
-
do globine 3
m, minimalno DN 800 mm in |
-
pri globini
večji od 3 m, minimalno DN 1000 mm. |
(3) V
revizijske jaške, globine večje od 5 m je treba vgraditi vstopne lestve
iz nerjavečega jekla. |
(4) Pri
združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni
strani oklepati kot, ki je enak ali manjši 45°, pri kanalih manjšega
premera pa je izvedena priključitev pod kotom v loku v koritnici.
|
|
19. člen
|
(1) Jašek mora
biti pokrit z litoželeznim pokrovom kvadratne dimenzije 60x60 cm ali
krožne dimenzije premera 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih
na voznih površinah, mora biti najmanj 15 ton, na ostalih površinah pa
najmanj 5 ton. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA s črkami,
velikosti min. 5 cm. |
(2) Pokrov na
jašku, ki je zgrajen na poplavnem terenu, ne sme biti perforiran.
|
|
7. Projektiranje
peskolovov za odvod padavinskih voda |
|
20. člen
|
(1) Na priključku za
odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno kanalizacijo mora biti
zgrajen peskolov. Dimenzioniran mora biti tako, da je največja hitrost
pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
|
8. Projektiranje
lovilca olj oziroma maščob |
|
21. člen
|
(1) Kjer obstaja
nevarnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali maščobami (garaže,
delavnice, pralne ploščadi, kuhinje itd.), mora biti pred priključkom na
javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
|
9. Zadrževalnik na
interni kanalizaciji |
|
22. člen
|
Kjer obstaja
nevarnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v javno
kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro javne
kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti interna
kanalizacija zgrajena tako, da je možno odvod v javno kanalizacijo
prekiniti oziroma zadržati. |
|
10. Vodotesnost
novozgrajene kanalizacije |
|
23. člen
|
Vsak novozgrajeni
kanal mora biti preizkušen na vodotesnost z zrakom oziroma z vodo od
jaška do jaška. Vsak jašek se preizkuša na vodotesnost posebej. Preizkus
vodotesnosti opravljajo pooblaščene pravne in fizične osebe, ki o
preizkusu napravijo zapisnik v skladu z veljavnimi normativi.
|
|
11. Križanje in
približevanje javne kanalizacije z drugimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti |
|
Vertikalni odmiki
|
|
24. člen
|
(1) Vertikalni
odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov pogojevanih v tem
členu. |
(2) V primerih
križanja, ko je: |
vodovod
pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi
kanalizacije najmanj 3 m na vsako stran, |
– v izjemnih
primerih je vodovod lahko zaščiten po dogovoru z izvajalcem javne službe
tudi drugače (PVC folija, glinen naboj) ter |
– vertikalni
odmik (od temena zaščitne cevi do temelja kanala) je najmanj 0,3 m.
|
- kanalizacija
pod toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
–
kanalizacija mora biti vgrajena v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda
najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do
spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) mora znašati najmanj 0,3
m. kanalizacija pod plinovodom, PTT kabli ali elektrokabli, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
– plinovod,
PTT kabli in elektrokabli morajo biti vgrajeni v zaščitni cevi,
|
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije
najmanj 2 m na vsako stran, |
– vertikalni
odmik mora znašati najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca pa lahko 0,3
m. |
vodovod nad
kanalizacijo na območju vodo prepustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije
najmanj 3 m na vsako stran, |
– vertikalni
odmik mora znašati najmanj 0,3 m. |
vodovod nad
kanalizacijo na območju vodo nepropustnega zemljišča, morajo biti
izpolnjene naslednje zahteve: |
– v tem
primeru vodovoda ni potrebno obvezno vgraditi v zaščitno cev,
|
– vertikalni
odmik mora znašati najmanj 0,6 m, |
– v primeru,
da je odmik manjši od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaščitno cev.
kanalizacija nad toplovodom, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
|
– toplovod
mora biti toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam,
navedenim v drugih poglavjih tega pravilnika, – vertikalni odmik mora
znašati najmanj 0,4 m. |
kanalizacija nad
plinovodom, PTT kabli ali elektro kabli, mora biti izpolnjena naslednja
zahteva: |
– vertikalni
odmik je najmanj 0,5 m, s soglasjem upravljavca lahko 0,3 m.
|
|
Horizontalni odmiki |
|
25. člen
|
(1) Horizontalni
(svetli) najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali
podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni
kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v
osi kanala in oklepa s hipotenuzo, ki se konča na robu temelja ali
objekta kot 35°.
|
|
|
Minimalni
odmik |
odmik
|
od dreves
|
2,0 m
|
od okrasnega
grmičevja |
1,0 m
|
|
|
|
|
|
Odmiki napeljav
(svetli), ki potekajo vzporedno z kanalizacijo |
|
Komunalni vod
|
Globina
komunalnega voda glede na kanal |
odmik
|
Vodovod
(komunalni in mešani kanal) |
večja ali
enaka |
3,0 m
|
Vodovod
(padavinska kanalizacija), |
večja ali
enaka |
1,5 m
|
Plinovodi,
elektro kabli, kabli javne razsvetljave ali TK kabli
|
večja ali
enaka |
1,0 m
|
Toplovod
|
večja ali
enaka |
0,8 m
|
Vodovod
(sanitarni in mešani kanal) |
manjša
|
1,5 m
|
Vodovod
(padavinska kanalizacija) |
manjša
|
1,0 m
|
Plinovodi,
elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali TK napeljave
|
manjša
|
1,0 m
|
Toplovod
|
manjša
|
0,5 m
|
|
(2)
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
-
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,4 m, |
-
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,4 m ter
-
v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika,
odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m. |
(3) Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
12. Nadzemno
prečkanje |
|
26. člen
|
(1) Nadzemno
prečkanje se lahko izvede: |
-
s pomočjo
samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in
statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,
|
-
s pomočjo
cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih
točkah tega pravilnika. |
(2) Kanal je
lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.
|
(3) V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
|
13. Podzemno
prečkanje vodotoka |
|
27. člen
|
(1) Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od
vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste
terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.). |
(2) Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila soglasodajalcev, proizvajalcev cevi in
izkušnje podjetij, ki ta dela opravljajo. |
|
14. Podzemno
prečkanje železnice |
|
28. člen
|
(1) Pri podzemnem
prečkanju železnice je potrebno poleg pogojev, določenih v prejšnjih
točkah izpolniti še naslednje zahteve: |
-
prečkanje
železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, |
-
ustji zaščitne
cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira,
-
na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelan revizijski jašek.
|
|
15. Podzemno
prečkanje cest |
|
29. člen
|
Podzemno prečkanje
cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal
vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. Podzemno
prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic.
|
|
16.
Razbremenilniki |
|
30. člen
|
(1)
Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži, ki služijo za odvod
padavinske vode. Grajeni so z namenom, da v času močnejših padavin del
padavinske vode odvajajo neposredno v odvodnik in s tem znižajo
maksimalne pretoke v odvodnih kanalih. |
(2) Pri
dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj sistema kanalizacije, je
treba upoštevati: |
-
pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val,
je treba zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo,
|
-
predvideti je
treba iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,
|
-
poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov je treba izkoristiti tudi zadrževalno
kapaciteto obstoječe kanalske mreže. |
|
31. člen
|
(1) Razbremenilniki
so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot: |
-
dotočni kanal,
|
-
razbremenilna
komora s prelivno steno, |
-
dušilna komora
z vgrajeno dušilko (dušilna zapornica, težnostna dušilka ipd.),
|
-
iztočni kanal
iz dušilne komore, |
-
iztočni kanal
za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik. |
(2) V razbremenilne
objekte se po potrebi vgrajuje naslednja oprema: |
-
dušilke,
zapornice, regulacijske prelivne stene ipd., |
-
elektro in
strojne inštalacije ter |
-
merilno
regulacijska oprema z prenosom podatkov v nadzorni center. |
(3) V primeru
vgradnje določenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika
oskrbeti z nizkonapetostnim električnim priključkom z možnostjo priklopa
rezervnega napajanja iz mobilnega agregata. |
|
17. Črpališča
|
|
32. člen
|
(1) Črpališča
gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko
(težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo.
|
(2) Potrebno
je upoštevati naslednje pogoje: |
-
akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi
pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma
črpalke je maksimalno 2 uri oziroma pri izračunu minimalne črpalne
prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno
število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
|
- premer
tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe sekalne
črpalke lahko tudi manjši, |
- minimalne
potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:
vertikalni vodi 1 m/s horizontalni vodi 0,7 m/s |
-
maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno
maksimalno 2 m/s |
- grablje
ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s,
|
-
zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen, |
- črpališče
mora biti opremljeno z črpalkami s stoodstotno rezervo in krmiljeno
tako, da se rezervne črpalke ciklično izmenjujejo z aktivnimi,
|
- rotor
črpalke brez predhodnega čiščenja oz. sekanja večjih delcev mora
omogočati prehod delcev velikosti minimalno 100 mm, |
- oprema za
krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec
obratovalnih ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oz.
napravo pri črpališčih. |
(3) Črpališče
naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo), ustreznega premera
in mora biti dostopno s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije.
Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami, sicer
pa naj bo le pokrito z nerjavečim pokrovom. Predvideno naj bo, da se
pokrov zaklepa. Objekt naj bi bil zaščiten z ograjo. |
(4) Elektro
omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja
objekta naj bo locirana v neposredni bližini črpalnega bazena
(maksimalna oddaljenost 15 m), postavljena na betonski podstavek,
izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije.
|
|
18. Krmiljenje in
prenos podatkov v nadzorni sistem |
|
33. člen
|
(1) Predvidena
morata biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektu in
oprema za telemetrijo za prenos podatkov v nadzorni center in za
daljinsko upravljanje naprav. Oprema za krmiljenje in prenos podatkov
mora ustrezati internim standardom izvajalca javne službe in že
vzpostavljenemu sistemu. Lokalni krmilnik je tipa Telcom, nadzorni
sistem je opremljen z nadzornim programom RS View. Kot komunikacijski
protokol se uporablja tip protokola: IEC60870-5-101 preko mobilnega GSM
omrežja. |
(2) Tehnične
zahteve komunikacije preko mobilnega GSM omrežja: |
Modbus RTU, DF1.
TELCOM ima vgrajena dva serijska porta RS-232 in RS-485 za komunikacijo
z lokalnimi napravami (PLC, frekvenčni regulator, itd.) DETS (Data
Excange with Time Stamp) |
(3) Protokol
za izmenjavo podatkov med TELCOM postajami in centralno TELCOM postajo
ima naslednje |
lastnosti:
|
-
delovanje
preko GSM podatkovnega klica (Data Call) |
-
peer-to-peer
komunikacija. Vse postaje so v pripravljenosti (Slave mode). Po potrebi
se postaja spremeni v Master Mode. |
-
Event Driven
Protocol. Ob dogodku (npr. Vlom v objekt), postaja sama odda sporočilo
centralnemu TELCOMu in pošlje alarmni SMS |
-
18 komand za
delo s terena s pomočjo SMS sporočil (stanje, komande, parametri,
alarmna lista)
-
pošiljanje pomnilnika podatkov, opremljenih s časovno
značko (Time Stamp) |
(4) IEC 60870-5-101
Protokol za izmenjavo podatkov med centralno TELCOM postajo in nadzornim
programom z uporabo OPC gonilnika ima naslednje lastnosti: |
-
Event Driven
Protocol |
-
Time Stamp –
podatki so lahko označeni s časovno značko |
-
periodično
klicanje – za vsako postajo lahko določimo periodo osveževanja
|
-
tekočih
podatkov in periodo osveževanja shranjenih podatkov |
-
klicanje na
zahtevo – operater lahko podatke osveži na zahtevo |
|
SPREJEMANJE IN ODDAJA
SMS SPOROČIL |
|
TELCOM izkorišča GSM
storitev – sprejem in oddaja SMS sporočil. |
Pri pošiljanju SMS
sporočil v TELCOMu ločimo dva nivoja: |
-
pošiljanje
brez prijave. V tem primeru iz TELCOMa le beremo in ne moremo vplivati
na njegovo delovanje. |
-
pošiljanje s
prijavo. V tem primeru vpisujemo v TELCOMa in lahko vplivamo na njegovo
delovanje. Zato se moramo obvezno prijaviti, sicer TELCOM sporočilo
zavrne. |
Vrste SMS sporočil:
|
-
poizvedovanje
stanja TELCOMa, oziroma priključenega PLC-ja |
-
stanje
napajalne napetosti (posebej primerno, ko je TELCOM napajan preko
akumulatorja) -
spisek stanja ukazov |
-
spisek stanja
parametrov |
-
oddaja ukaza
|
-
oddaja novega
stanja parametra |
-
TELCOM
avtomatsko generira SMS v primeru alarmnega stanja (sprememba
digitalnega vhoda ali prehod meritve izven določenih mej) |
|
19. Nadzorni
center |
|
34. člen
|
(1) Sistemska rešitev
bazira na naslednji strojni in programski opremi: |
-
MASTER TELCOM.
Nič se ne razlikuje od običajnega TELCOMa, le po konfiguraciji.
|
-
OPC I/O driver
za podporo protokola IEC 60870-5-101. To je eden redkih protokolov, ki
podpirajo podatke, opremljene s časovno značko. |
(2) Predvideti je
treba možnost postavitve antene na drog ali kak drug element za
pritrditev oziroma kabelsko povezavo na mesto daljinskega prenosa
podatkov v center upravljanja. Elektronapajanje, upravljanje in kontrola
delovanja naprav so izvedeni v prostostoječi ali stenski elektroomarici,
locirani v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob črpališču
(zaščita IP 55). Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprečujejo kondenz in
zmrzovanje. |
|
20. Tlačni vod
|
|
35. člen
|
(1) Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. V primeru izvedbe tlačnega voda daljšega od
150 m je treba na dostopnem mestu na polovici trase predvideti jašek s
čistilnim kosom ali K- kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri
tlačnega voda. |
(2) Globina
vkopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m. |
(3) Zaradi
ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 50 m, in predviden
način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
|
21. Zadrževalni
bazeni |
|
36. člen
|
(1)
Zadrževalni bazeni so objekti na kanalski mreži za odvod padavinske
vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo.
Z izgradnjo zadrževalnih bazenov se praviloma doseže:
-
zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato
potrebne manjše profile dovodnih kanalov,
-
zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene
padavinske vode. |
(2) Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov je potrebno: |
-
pretežni del
onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno onesnaženi
val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo, |
-
predvideti
iztok padavinske vode v odvodnik na razbremenilnih objektih,
|
-
poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječe kanalske mreže. |
(3) Pri
projektiranju bazena je potrebno upoštevati parametre (količina zadržane
vode, višina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih določi
izvajalec javne službe. |
(4) Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je
potrebno navedena določila smiselno upoštevati, bazene pa dimenzionirati
na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128). |
(5)
Zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:
|
-
enote na
dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora), |
-
akumulacija
(pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski
prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo), |
-
enote na
iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v
odvodnik in drugo). |
(6) V bazene
je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo: |
-
čistilni
elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov s
kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala
za usedline ter drugo), |
-
regulacijski
elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in
drugo), |
-
kontrola
delovanja naprav – brezžični sistem s prenosom podatkov v nadzorni
center vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v
prostoru upravljanja pa potrebna oprema, vgrajena v elektroomari).
|
(7) Vgraditi
je potrebno tudi nekatere inštalacije: |
-
tlačni sistem
za izpiranje sten bazena, vodovodni priključek iz javnega vodovoda ali
drug ustrezni sistem, |
-
nizkonapetostni elektro priključek iz omrežja z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata, |
-
pri pokritih
akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje s čiščenjem zraka
akumulacijskega prostora. |
|
22. Jašek s
prekucnikom - samo-izpiranje |
|
37. člen
|
(1) Če se
kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem
dnevnem pretoku so manjše od 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih
potrebno izvesti dodatne ukrepe za samo-izpiranje – jašek s prekucnikom.
Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do
kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo višjo od 0,7 m/s.
|
(2) Objekt, v
katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega
betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora vse
predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični
pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino,
pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti
vtoku v kanal, ki se izpira. |
(3) V objekt
se namesti posoda-prekucnik. Velikost in geometrijske karakteristike
prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode, pogojujejo
dimenzije objekta. |
(4) Prekucnik
je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se permanentno polni in
prazni. Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoče, pa z
odpadno vodo. Princip delovanja je zasnovan na spremembi težišča polne
posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi se skupno težišče
posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je omogočena
prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tečaji
prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi ne
oksidira. |
|
23. Peskolovi
|
|
38. člen
|
(1) Peskolovi
se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba
preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem.
Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da
izločajo hitro usedljive snovi pri največjem dovoljenem pretoku. Biti
morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani
izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
(2) Lovilci
lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje
povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s
specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred
izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer
obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani
morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za
vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
lahkih tekočin. Če so vgrajeni v interno kanalizacijo in jih vzdržuje
ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti
omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci lahkih
tekočin, ki se vgrajujejo kot pred fabricirani izdelki, morajo imeti
ustrezen certifikat. |
|
24. Lovilec olj
|
|
39. člen
|
(1) Vgradnja lovilcev
olj je obvezna: |
- na
varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih
območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v
ponikovalnico, - v garažah in na pralnih ploščadih, |
- na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse. |
(2) Lovilci
maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po
predpisih ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in
dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni
za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih
|
maščob. Vzdrževanje
ter skrb za odstranjevanje izločenih maščob ima uporabnik. Omogočen mora
biti nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci maščob, ki se
vgrajujejo kot pred fabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o
ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob je obvezna v gostinskih lokalih.
|
(3) Izvedba
merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
25. Merjenje
pretokov odpadnih vod |
|
40. člen
|
(1) V kanalizacijskih
sistemih in na čistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne načine
merjenja pretoka odpadne vode: |
-
odprt sistem,
kjer voda odteka gravitacijsko, pretok je funkcija globine vode, nagiba
ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q=f (h, s, A) ter |
-
zaprt sitem,
kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, pretok je funkcija hitrosti vodnega
toka in preseka cevi Q = f (v, A). |
(2) Merjenje
odtoka se lahko izvaja s sledili. |
(3) Pretok
izračunamo iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora
uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s
sledili se izvaja le v posebnih primerih (kalibracija merilnih korit,
meritev dotoka na čistilne naprave). |
(4) Merjenja
pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in
tehničnimi predpisi. |
|
26. Čistilna
naprava |
|
41. člen
|
(1) Čistilna naprava
(v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti
naslednjim zahtevam: |
-
upoštevani
morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje, |
-
ne sme biti
preobremenjena, |
-
ne sme
predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, |
-
naprava ne sme
povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij, |
-
nevarnosti za
osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno
mero, |
-
projektirana
uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let
za elektrostrojno opremo, |
-
dosežena mora
biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
|
-
načrtovani
morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
-
možno mora
biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,
|
-
dosežena mora
biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega
delovanja mora biti zmanjšana na minimum, |
-
poraba
energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero. |
(2) V projektu
mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih
odpadkov in odvečnega blata. |
(3) Pri
zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke: |
-
podatke o
sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih
in korozivnih snovi, |
-
podatke o
klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura,
vlažnost, vetrovi ipd., |
-
zahteve, ki se
nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja
ipd., |
-
posebne
zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v
razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave
na ČN, |
-
posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje. |
|
42. člen
|
Pri projektiranju ČN
je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
-
vse ČN se
načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in
ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s
predpisi, |
-
za ČN s
kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z
računalniško simulacijo, |
-
vse naprave,
ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena
zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z
največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen,
|
-
kjer je možno
in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in
vzdrževanja, |
-
v primerih, ko
je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno
rezervno napajanje elementov in naprav, |
-
proces na ČN
mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno
operativno stanje v najkrajšem možnem času, |
-
ČN mora biti
zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na
iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so
pomembna za kontrolo procesa in emisij, |
-
vse
informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost),
|
-
omogočeno mora
biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in
naprav na ČN. |
|
43. člen
|
(1)
Konstrukcijske zahteve za objekte so: |
-
konstrukcija
objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kot
funkcionalna celota, |
-
natančnost pri
dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno inštalacijo in
operativnost vgrajenih naprav, |
-
dosežena mora
biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in
dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,
|
-
dosežena mora
biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz vode,
blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnim
spremembam, |
-
dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
-
dosežena mora biti vodotesnost. |
(2) Posebne
pozornosti morajo biti deležni elementi:
-
prehodi med objekti in napravami, |
-
zveze med
strojnimi in elektro elementi in napravami, |
-
dostopi k
objektom in napravam, |
-
ventilacija in
temperatura v objektih, |
-
oskrba z vodo,
|
-
možnost za
hitro praznjenje objektov, |
-
naprave za
dvigovanje, |
-
skladišča za
delovna sredstva in za nevarne snovi, |
-
bazeni,
|
-
korozijska
odpornost betonskih objektov. |
(3) Pri
zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji morajo biti
posebno pozorno rešeni naslednji elementi: |
-
podatki, ki so
pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in naprav, kot
so npr. |
obtežba, nosilnost,
torzija, uporabnost, staranje itd., |
-
poti, stopnice
in podesti, |
-
grablje in
sito s kompaktorjem, |
-
pokrovi,
montažne odprtine, odprtine za čiščenje, |
-
premikajoči
deli (kolesa ipd.), |
-
črpalke in
kanali, |
-
vpihovala in
kompresorji, |
-
merilna in
kontrolna oprema, |
-
elektrooprema,
|
-
zaščita
materialov proti koroziji,
-
kakovosti varjenja. |
(4) Pri
zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati:
|
-
vplive na
okolje, |
-
varnost
objektov in naprav oziroma posameznih elementov,
-
delovanje in vzdrževanje, |
-
rezervne dele
in posebna orodja. |
|
44. člen
|
(1)
Zmogljivost sistemov za odvod vode je potrebno preizkušati in presojati
med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne
gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. |
(2) Preskusi
in presoje obsegajo: |
-
preizkus
tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610, |
-
preizkus
tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610, |
-
preizkus
infiltracije, |
-
preizkus s
pregledom pohodnih kanalov, |
-
pregled s TV
kamero, |
-
določitev
sušnega odtoka, |
-
nadzor dotokov
v sistem, |
-
nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik, -
nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic
plinov z zrakom) v sistemu,
-
nadzor nad dotokom na ČN. |
(3) Izbira
vrste preizkusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvod vode. |
(4) Po
opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem
preizkusu tesnosti je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
|
|
45. člen
|
(1) Preizkus
se mora izvajati po določilih poglavja 10 (Preizkušanje kanalov)
standarda SIST EN 1610 ali po DIN 4033. |
(2) Pri
tlačnem preizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni
postopek LC. |
|
III. PREVZEM
JAVNE KANALIZACIJE |
|
46. člen
|
(1) Investitor
gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to
predati v lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo izvajalcu
javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik, mora
investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo
dokumentacijo: |
-
projekt z
gradbenim dovoljenjem, |
-
projekt
izvedenih del, izdelan po določbah pravilnika o katastru
kanalizacijskega sistema, (vsebovati mora podatke, ki so vsebovani v
katastru izvajalca javne službe), |
-
zapisnik o
preizkusu vodotesnosti, |
-
uporabno
dovoljenje, |
-
evidence,
knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o
terjatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve. |
(2) Na podlagi
zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v
kataster kanalizacijskega sistema, občina pa v svoja osnovna sredstva.
|
|
47. člen
|
V primeru, da gre za
prevzem v poslovni najem javne kanalizacije, ki jo je do tedaj
upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične
osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne
lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske
vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna
kanalizacija, ki se predaja, vsaj: |
-
izdelan
grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000, |
-
izdelano
hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi
morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih
vlaganj (sanacijski program), |
-
izdelano
strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu
zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za
kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, |
-
izdelano
strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, |
-
knjigovodske
podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je potrebno pridobiti
ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca ter
-
uporabno dovoljenje. |
|
27. Izvedba
priključitve na javno kanalizacijo in izvedba javnih pooblastil
|
|
48. člen
|
(1) Investitor
objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k
lokaciji in gradnji objekta pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
|
(2) Kadar na
podlagi lokacijske informacije ni mogoče opredeliti vseh pogojev
priključitve objekta na javno kanalizacijo, se izda posebno soglasje k
gradnji objekta oz. priključka. S soglasjem se opredelijo pogoji za
izgradnjo interne kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo.
|
|
49. člen
|
(1) Investitor
predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred
priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
a) za
soglasje k prostorskim izvedbenim aktom: |
-
situacijo z
vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali
1:500, |
-
hidravlični
izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju odvajanja in
čiščenja, |
-
opis
specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode
in oceno kvalitete in tipa odpadne vode, |
-
izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
-
izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov; |
b) za
pridobitev projektnih pogojev je potrebno predložiti: |
-
lokacijsko
informacijo pristojne občine za gradnjo objektov oziroma izvajanje
drugih del na zemljišču ali objektih, |
-
opis
nameravanega posega, |
-
splošni opis,
|
-
podatke o
parcelah, na katerih se bo izvajal poseg, |
-
podloge za
izdelavo idejne zasnove, |
-
prostorsko,
plansko in izvedbeno dokumentacijo,
-
opis nameravanih posegov, |
-
faznost
realizacije. |
c) za
soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
-
splošni in
urbanistični del projekta, |
-
tehnični del,
|
-
načrt
arhitekture, |
-
načrt
gradbenih konstrukcij ter |
-
načrti
strojnih instalacij; |
d) za
soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
-
pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni
izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
|
-
katastrski
načrt (mapna kopija), |
-
situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
-
hidravlični
izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje, |
-
načrt strojne
(kanalizacijske in vodovodne) napeljave, |
-
soglasje za
prekop javnih površin, |
-
soglasja
lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal
priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, |
-
izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
-
izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov; e) za
soglasje za začasni priključek: |
-
situacijo z
vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
-
hidravlični
izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v omrežju za odvajanje in
čiščenje, -
odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
|
-
opis
predvidene porabe vode, |
-
izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
-
izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov; |
f) za soglasje k
vlogi za uporabno dovoljenje: |
-
situacijo
izvedenega stanja kanalizacijskega priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
potrjeno od izvajalca in nadzornega gradnje, |
-
izjavo
investitorja, da odpadne vode iz predvidene gradnje ne bodo vsebovale
takih snovi, ki se ne bodo mogle mehansko ali biološko razgraditi,
|
-
izjavo
pristojne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov. |
(2) Za
pridobitev soglasja za obstoječe objekte se uporablja točka d) tega
člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo
izdano. |
(3) Izvajalec
javne službe lahko z namenom, da racionalizira postopke, po lastni
strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz točk a) do f) tega člena. |
(4) Strokovno
institucijo, pooblaščeno za izdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na
podtalnico in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v
varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo
veljavni predpisi o varovanju posameznih vodnih virov. |
|
50. člen |
Izvajalec javne
službe mora v soglasju opredeliti: |
-
možnosti in
tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo, |
-
koto
priključitve in druge tehnične pogoje priključitve, |
-
zahteve o
ureditvi prečiščenja in izgradnji kontrolnega jaška, |
-
pogoje glede
posegov na obstoječo javno kanalizacijo, |
-
pogoje, ki jih
mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je
pridobitev takega soglasja potrebna, |
-
pogoje,
katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo ter
-
postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
|
|
51. člen
|
Izvajalec javne
službe je dolžan izdati ali odkloniti soglasje skladno s predpisi o
splošnem upravnem postopku. |
|
IV.
PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
52. člen
|
K prijavi za
priključek mora investitor priložiti naslednje dokumente: |
-
gradbeno
dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek
z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967), |
-
načrt
priključka oziroma izvršilni načrt, |
-
potrdilo o
plačanem komunalnem prispevku in ostalih prispevkih. |
|
53. člen
|
Ob priključitvi
objekta na javno kanalizacijsko omrežje ali že aktivirano interno
kanalizacijo investitor ali nadalje uporabnik, podpiše izjavo o
priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje z obveznostmi do izvajalca
javne službe v smislu plačevanja stroškov in tehničnih pogojev.
|
|
54. člen
|
(1) Na podlagi
prijave za priključitev in predložene dokumentacije izvajalec javne
službe odobri neposredno priključitev na javno kanalizacijo s tem, da
izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo
izvajalca javne službe. |
(2) Smatra se,
da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek
ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu
prijave. |
(3) V primeru,
da priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega
pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne
odpravijo. |
|
55. člen
|
(1)
Priključitev na javno kanalizacijo se izvede v revizijskem jašku.
|
(2) Uporabnik
javne kanalizacije, ki je po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer dolžan na priključku
zgraditi kontrolni jašek, si mora pred projektiranjem interne
kanalizacije pridobiti od izvajalca javne službe smernice za izgradnjo
kontrolnega jaška. |
V.
VZDRŽEVANJE GREZNIC |
|
56. člen
|
(1) Na
območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z
javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali
greznic. |
(2) Izvajalec
javne službe je dolžan zagotoviti: |
a) prevzem
blata iz pretočnih greznic, |
b) prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
c) prevzem in
čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic ter |
d) evidenco o
izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak. |
(3) Praznjenje
greznic in prevzem blata iz MKČN se za obstoječe pretočne greznice in
MKČN izvaja najmanj enkrat na štiri leta, skladno s pogoji določenimi v
Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju občine Ljutomer ter na podlagi plana praznjenja greznic, ki ga
pripravi izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe uporabniku
storitev o praznjenju greznice oz. o odvozu blata iz MKČN izda
potrdilo. |
(4) Stroške
prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
|
57. člen
|
(1) Odpadno
vodo iz greznic je prepovedano zlivati v javno kanalizacijo, odvažati
na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko
ali podzemno vodo. |
(2) Če
uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi
izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v
inšpekcijski odločbi, teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na
njegove stroške izvede drug za to usposobljen izvajalec. |
|
V. NORMATIVI
O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
|
|
58. člen
|
(1) Male komunalne
čistilne naprave (MKČN) so naprave za čiščenje komunalne odpadne
vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE, v katerih se komunalna
odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na
naslednji način: |
-
s
prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s
standardom SIST EN 12255-5, |
-
v bioloških
reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN
12255-6, |
-
v bioloških
reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,
|
-
z naravnim
prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z
vertikalnimTokom ter |
-
naprava za
čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od
SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi
standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo
preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali
posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
|
(2) Mejni
vrednosti parametrov odpadne vode iz male komunalne ČN naprave sta
določeni za parameter KPK (150 mg O2/l) in parameter BPK5
(30 mg O2/l). |
(3) Prve
meritve in obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja
izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju občine,
kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno
napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo
upravlja druga oseba. |
(4) Za malo
komunalno ČN z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela
ocena obratovanja male komunalne ČN, iz katere mora biti razvidno, da je
obratovanje male komunalne ČN skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja
naprave izdela izvajalec javne službe za vsako malo komunalno ČN na
območju občine, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo
komunalno ČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali
jo upravlja druga oseba. |
(5) Lastnik
oz. upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe
redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o
obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse
podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.
|
(6)
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od
50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo. |
|
59. člen
|
(1) V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v
Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju občine Ljutomer in zahtevam tega pravilnika. |
(2) Za dosego
mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali
drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
|
60. člen
|
(1) Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 61. členu tega pravilnika.
|
(2) Mejne
vrednosti parametrov industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno
kanalizacijo, so določene s predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja oz. s predpisom o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v javno kanalizacijo.
|
|
61. člen
|
(1) Mejne
vrednosti parametrov industrijske odpadne vode znašajo: |
Naziv
|
Enota
|
Vrednost
|
Temeratura
|
°C
|
40
|
pH - vrednost
|
|
6,5 – 9,5
|
Neraztopljive
snovi |
mg/l
|
500
|
Usedljive
snovi |
mg/l
|
20
|
Obarvanost
pri 436 nm |
m-1 |
70
|
Aluminij
|
mg/l
|
30
|
Arzen
|
mg/l
|
0,1
|
Baker
|
mg/l
|
0,5
|
Barij
|
mg/l
|
5
|
Bor
|
mg/l
|
10
|
Cink
|
mg/l
|
2
|
Kadmij
|
mg/l
|
0,1
|
Kobalt
|
mg/l
|
1,0
|
Kositer
|
mg/l
|
2
|
Celotni krom
|
mg/l
|
0,5
|
Krom (VI)
|
mg/l
|
0,1
|
Nikelj
|
mg/l
|
0,5
|
Srebro
|
mg/l
|
0,1
|
Svinec
|
mg/l
|
0,5
|
Železo
|
mg/l
|
20
|
Živo srebro
|
mg/l
|
0,01
|
Vsota
tenzidov |
mg/l
|
25
|
Klor - prosti
|
mg/l
|
0,5
|
Celotni klor
|
mg/l
|
1,0
|
Težkohlapne
lipofilne snovi |
mg/l
|
150
|
Celotni dušik
(kjeldahlovega, nitritnega, nitratnega) |
mg/l
|
40
|
Celotni
fosfor |
mg/l
|
5
|
Adsorbirani
organsko vezani halogeni (AOX) |
mg/l
|
0,5
|
Celotni
ogljikovodiki (mineralna olja) |
mg/l
|
20
|
Lahkohlapni
klorirani ogljikovodiki - BTX |
mg/l
|
0,5
|
Adsorbljivi
organski halogeni - AOX |
mg/l
|
0,5
|
Lahkohlapni
klorirani ogljikovodiki - LKCH |
mg/l
|
0,1
|
Fenoli
|
mg/l
|
10
|
Celotni
cianid |
mg/l
|
10
|
Cianid -
prosti |
mg/l
|
0,1
|
Fluorid
|
mg/l
|
20
|
Kobalt
|
mg/l
|
1,0
|
Sulfat
|
mg/l
|
300
|
Sulfid
|
mg/l
|
1,0
|
Sulfit
|
mg/l
|
20
|
(2) Za
parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni
uredbi o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaževanja oz. predpisi,
ki urejajo normative za posamezno dejavnost. |
|
62. člen
|
(1) Odpadna voda iz
infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v
javno kanalizacijo dezinficirana. |
|
VI. ANALIZE
VZORCEV ODPADNE VODE |
|
63. člen
|
(1) Lastnosti
odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev odpadne vode.
|
(2) Uporabnik
mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne
meritve parametrov in količine odpadnih vod. Meritve se za industrijsko
in komunalno odpadno vodo izvajajo na način in v obsegu, določenim s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod
ter o pogojih za njegovo izvajanje. |
|
64. člen
|
Odvzem in
analiziranje vzorcev lahko opravlja samo pravna ali fizična oseba, ki
ima pooblastilo pristojnega ministrstva. Pooblaščena pravna ali fizična
oseba mora vse rezultate analize odpadne vode, ki se izvajajo pri
uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, ki je v
poslovnem najemu pri izvajalcu javne službe, dostaviti izvajalcu javne
službe istočasno kot uporabniku. |
|
65. člen
|
(1) Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. |
(2) Vzorec
odpadne vode za kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti
predstavnika uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca
javne službe. O odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
(3) Kadar se s
kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije
takoj pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške
kontrolne analize. |
|
66. člen
|
Za ugotavljanje
lastnosti odpadne vode je odločilna analiza reprezentativnega vzorca, za
ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih snovi pa meje, določene v
61. členu, oz. normativi, določeni v predpisih o emisijah snovi in
toplote. |
|
67. člen
|
V primeru večjih
okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije, ki bi lahko
povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza predpisom v javno
kanalizacijo, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo
okolja. |
|
68. člen
|
Uporabnik mora
izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna maksimalna
obremenitev po posameznem parametru na presega onesnaženja povprečne
dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične
preobremenitve javne kanalizacije. |
|
|
VII.
ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE
KANALIZACIJE |
|
69. člen
|
Izvajalec javne
službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih
objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev ali snemanj,
zaznamovanj in drugih dejavnosti ne glede na to, kdo je lastnik oziroma
imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na
katerem so kanalizacijski objekti ali naprave. |
|
70. člen
|
Vsakdo, ki povzroči
materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in napravah
oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je dolžan to
škodo povrniti. |
|
71. člen
|
Izvajalec javne
službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor
delovanja in uporabe javne kanalizacije. Nadzor uporabe javne
kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja interne
kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne
kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. |
|
72. člen
|
(1) Pri vzdrževanju
javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati predvsem:
|
-
tekoči nadzor
stanja na objektih javne in interne kanalizacije, ki obsega sistematične
preglede, kontrolo iztokov in priključkov, |
-
zasledovanje
in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje
predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
-
sistematično
čiščenje in vzdrževanje objektov javne kanalizacije ter |
-
čiščenje in popravilo javne kanalizacije. |
(2) Za redno
obratovanje in vzdrževanje črpališč in ČN mora izvajalec javne službe
sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte
pa letni plan vzdrževanja. |
|
VIII. ODPADKI IZ
NAPRAV ZA ČIŠČENJE |
|
73. člen
|
Odpadki iz naprav za
čiščenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z veljavnimi
predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. |
|
IX.
DERATIZACIJA |
|
74. člen
|
Deratizacija se mora
opravljati na objektih čistilnih naprav dvakrat letno, na
kanalizacijskem omrežju pa |
trikrat letno v
skladu s predpisi o deratizaciji. |
|
75. člen
|
O obratovanju,
vzdrževanju, intervencijah in drugi problematiki v zvezi z odvajanjem in
čiščenjem odpadne vode se najmanj enkrat letno sestavi pisno poročilo,
ki je na voljo organom nadzora in kontrole. Rok hranjenja tega poročila
je 5 let od datuma sestave poročila. |
|
X. KATASTER
JAVNE KANALIZACIJE |
|
76. člen
|
Izvajalec javne
službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o katastru
kanalizacijskega sistema. |
|
77. člen
|
(1) Za vsak
objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v
skladu s predpisi. |
(2) Vsebovati
mora podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe.
|
|
78. člen
|
Projekt izvedenih del
mora investitor predati izvajalcu javne službe skupaj z ostalo v Zakonu
o graditvi |
objektov predpisano
dokumentacijo ob predaji objekta v poslovni najem. |
|
79. člen
|
Izvajalec javne
službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo.
|
|
XI. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
80. člen
|
Uporabniki javne
kanalizacije, ki morajo v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ljutomer zgraditi
naprave za predčiščenje odpadne vode, lovilce olj in maščob ter
kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po
uveljavitvi tega pravilnika. |
|
81. člen
|
Lastniki pretočnih
greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v
nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v rokih, navedenih v
veljavnem Odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode na območju občine Ljutomer. |
|
82. člen
|
Ta Pravilnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.
|
|
Številka:
354/2011-10-99 |
Datum: 13. 7. 2011
|
|
Županja Občine
Ljutomer: |
mag. Olga Karba, l.r.
|