New Page 2

 

Na podlagi 12. in 17. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/05) in 20. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00-prečiščeno besedilo, 115/00, 60/02 in 114/04) je Občinski svet občine Mislinja na 24. seji, dne 15. septembra 2005 sprejel

 

 

O D L O K

 

 

o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

(predmet sprememb in dopolnitev)

 

 

S tem odlokom se v obliki novega prostorskega akta sprejmejo spremembe prostorskih ureditvenih pogojev (v nadaljevanju: PUP):

 

 

– za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradca s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 23/92)

 

 

– za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95).

 

 

Spremembe PUP za Občino Mislinja je izdelal ZUM Urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 4050.

 

 

1.a člen

 
 

Predmet spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja je tekstualni del odloka, in sicer dopolnitev naslednjih členov: 7. člen, 13. člen, 18. člen, 21. člen, 27. člen.

 

 

2. člen

 

 

(vsebina PUP)

 

 

Odlok o spremembah PUP za Občino Mislinja (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in namensko rabo območja, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

 

 

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v PUP, ki so na vpogled na Občini Mislinja.

 

 

SD PUP vsebujejo:

ODLOK

GRAFIČNO GRADIVO, ki v celoti nadomešča grafično gradivo iz veljavnih PUP:

1 Območje urejanja v merilu 1:20.000

2a Namenska raba in oblikovalski pogoji v merilu 1:5.000

PRILOGE:

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2. Prikaz stanja prostora

3. Strokovne podlage

4. Smernice in mnenja

5. Obrazložitev in utemeljitev SD PUP

6. Povzetek za javnost

 

 

II. OBMOČJE PUP

 

 

3. člen

 

 

Območje, za katerega veljajo določila odloka, obsega celoten prostor Občine Mislinja, razen območij veljavnih zazidalnih načrtov, ki ostanejo v veljavi:

 

 

– območje Zazidalnega načrta poslovnega središča "Lopan" (Uradni list RS, št. 14/02, dop. 64/04),

 

 

– območje Zazidalnega načrta blokovne zazidave Mislinja (Uradni list RS, št. 11/87, dop. Uradni list RS, št. 94/02),

 

 

– območje Zazidalnega načrta ­Obrtno industrijske zazidave OC2 Mislinja (Uradni list RS, št. 54/92),

 

 

– območje Zazidalnega načrta turističnega naselja Pungart (Uradni list RS, št. 16/84 (dop.)),

 

 

– območje Zazidalnega načrta Grmovškov dom Bungalovi – cona III (Uradni list RS, št. 41/89).

 

 

Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer za:

 

 

– večje število območij znotraj ureditvenega območja naselja št. 5 (Mislinja),

 

 

– celotna ureditvena območja naselij št. 9 (Srednji Dolič), št. 1 in 11 (Zgornje Dovže),

 

 

– dele ureditvenih območij naselij št. 6 in 7 (Gornji Dolič),

 

 

– območji nadzemnega pridobivalnega prostora peska.

 

 

III. ČLENITEV OBMOČJA IN NAMENSKA RABA OBMOČJA

 

 

4. člen

 

 

(členitev območja)

 

 

Območje urejanja se členi na:

 

 

– ureditvena območja naselij št. 2 in 3 (Šentilj pod Turjakom), št. 5 (Mislinja), št. 4 (Vovkarje), št. 6 in 7 (Gornji Dolič), št. 8 (Srednji Dolič), št. 10 (Sp. Dovže),

 

 

– ureditveno območje počitniškega naselja Pungart,

 

 

– razpršeno gradnjo,

 

 

– območji nadzemnega pridobivalnega prostora peska,

 

 

– ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vode.

 

 

5. člen

 

 

(namenska raba območij v ureditvenih območjih)

 

 

Namenska raba v ureditvenih območjih je prikazana v kartografskem delu PUP. Opredeljene so naslednje kategorije namenske rabe:

 

 

– območja stanovanj: splošne stanovanjske površine, stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi, površine počitniških hiš;

 

 

– območja proizvodnih dejavnosti;

 

 

– mešana območja: osrednje površine, mešane površine namenjene bivanju, proizvodnim in storitvenim dejavnostim;

 

 

– območja družbene infrastrukture: površine za vzgojo in izobraževanje;

 

 

– območja zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, pokopališča.

 

 

V območja stanovanj se lahko umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar:

 

 

– so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj;

 

 

– s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja;

 

 

– se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet.

 

 

V območja stanovanj se lahko umestijo trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.

 

 

6. člen

 

 

(namenska raba območij razpršene gradnje)

 

 

Namenska raba na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je lahko stanovanjska ali kmetijska ali športno-rekreativna. Kot spremljajoče dejavnosti se lahko pojavljajo dejavnost (kmečkega) turizma, osnovnega šolstva in zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, manjše oskrbne, poslovne, uslužno-obrtne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, če vse ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja. Proizvodne in storitvene dejavnosti so dopustne le na posameznem območju razpršene gradnje z že obstoječo istovrstno dejavnostjo.

 

 

Na območju razpršene gradnje, kjer je skladno s planskim aktom potrebno izpolniti posebne pogoje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (parcela 162/3 in deli parcel 1271/6 in 1272, k.o. Mislinja), sta dopustni le kmetijska dejavnost ali dejavnost, ki omogoča obstoj kmetije.

 

 

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

 

 

7. člen

 

 

(stavbna zemljišča)

 

 

Na stavbnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

 

 

– gradnje novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje stavb in gradbenih inženirskih objektov,

 

 

– gradnja novih, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

 

 

– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

 

 

– spreminjanje namembnosti objektov, če se s tem ne spreminja ali ogroža pretežna namembnost območja, ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

 

 

– gradnja enostavnih objektov, kot jo opredeljuje naslednji člen,

 

 

– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

– V primeru gradnje škarp in podpornih zidov je ta dovoljena tudi na meji sosednjega zemljišča, če to zahtevajo geološke razmere (varnost in zaščita terena).

 

 

8. člen

 

 

(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov)

 

 

Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja pomožnih objektov, z izjemo nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so dopustni le na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje in stanovanjskih površinah s kmetijskimi gospodarstvi. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je dopustna le v primeru kmetijskega gospodarstva, dopustna pa je izgradnja gnojišč, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov, skednjev, vrtin ali vodnjakov za namakanje kmetijskih zemljišč, vodnih zajetij, senikov, krmišč, molzišč in hlevskih izpustov.

 

 

Na stavbnih zemljiščih je dopustna gradnja začasnih objektov, če ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov. Izjema so površine za rekreacijo in šport, kjer je dopustna gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, in pokopališča, kjer je dopustna gradnja prodajnih kioskov.

 

 

Na stavbnih zemljiščih je, z izjemo pokopališč, dopustna postavitev vadbenih objektov.

 

 

Na stavbnih zemljiščih je dopustna postavitev spominskih obeležij in urbane opreme, z izjemo stavbnih zemljiščih razpršene gradnje, kjer je od urbane opreme dopustna le postavitev nadkritih čakalnic na avtobusnem in železniškem postajališču, javnih telefonskih govorilnic in skulptur.

 

 

9. člen

 

 

(vodna zemljišča)

 

 

Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

 

 

– gradnja objektov javne infrastrukture,

 

 

– gradnja objektov grajenega javnega dobra,

 

 

– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

 

 

– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

 

 

– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

 

 

– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

 

 

– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

 

 

Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

 

 

10. člen

 

 

(območja gozdov)

 

 

Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:

 

 

– gradnja gozdnih prometnic,

 

 

gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov,

 
  – postavitev obor za divjad,  

 

– izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture,

 

 

– izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi,

 

 

– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

 

 

11. člen

 

 

(kmetijska zemljišča)

 

 

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

 

 

– melioracije,

 

 

– gradnja poljskih poti,

 

 

gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov,

 
  – postavitev ograj za pašo živine in obor za divjad,  

 

– izgradnja sekundarnega omrežja komunalne infrastrukture,

 

 

– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

12. člen

 

 

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)

 

 

V ureditvenih območjih naselij št. 9 (Srednji Dolič), št. 1 in 11 (Zgornje Dovže) in v delih ureditvenih območij naselij št. 5 (Mislinja) in št. 6 in 7 (Gornji Dolič) so dopustni naslednji posegi:

 

 

– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

 

 

– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, kolikor ti po posegu ne presegajo dopustnih vrednosti stopnje izkoriščenosti zemljišča glede na namensko rabo, ne posegajo izven osnovne parcele, ne spreminjajo namembnosti osnovnega objekta ter upoštevajo vsa ostala določila PUP,

 
 

gradnja majhnih stavb, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v okviru kmetijskega gospodarstva, gradnja ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,

 

 

– gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

 

 

– postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

 

 

– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

V območjih nadzemnega pridobivalnega prostora peska so dopustni naslednji posegi:

 

 

– odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

 

 

– gradnja enostavnih objektov ob soglasju ministrstva pristojnega za rudarstvo,

 

 

– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

 

 

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE

 

 

13. člen

 

 

Merila in pogoji za oblikovanje se glede na način poselitve nanašajo na:

 

 

– tipologijo zazidave (pogojeno z dopustno namembnostjo objekta),

 

 

– velikost in zmogljivost objekta (dopustne kapacitete, horizontalni in vertikalni gabariti),

 

 

– oblikovanje zunanje podobe objekta (tlorisna zasnova, oblikovanje strehe in dopustni materiali),

 

 

– lego na zemljišču (odmik od parcelne meje in sosednjih objektov),

 

 

– V ureditvenih območjih naselij in v vseh morfoloških enotah veljajo za prizidke k osnovnemu objektu enaki oblikovalski pogoji kot za osnovni objekt.

 

 

14. člen

 

 

(ureditvena območja naselij)

 

 

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo, razen če gre za dominantni objekt, centralni objekt ali pa so v neposredni okolici obstoječi objekti večje etažnosti. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.

 

 

Dopustno je svobodno oblikovanje stavbnih mas. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik.

 

 

V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom 35°–45°, strešni material mora biti zareznik, na pobočju mora sleme biti vzporedno s plastnicami, fasade morajo biti ometane in v zemeljskih tonih ali obložene z temnim lesom, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, v primeru uporabe čopa mora le-ta biti v enakem naklonu kot osnovna strešina, tlorisno razmerje mora biti 1:1,6.

 

 

V primeru gradnje ob pomembnejših cestah morajo biti objekti zasnovani vzdolžno, z daljšo stranico in slemenom vzporedno z cesto.

 

 

V izogib negativnim posledicam na prepoznavnost gručastih naselij se odsvetuje uporaba geometrijskih vzorcev poselitve.

 

 

15. člen

 

 

(morfološka enota Mi1)

 

 

Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja. Objekti morajo biti oblikovani in postavljeni v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote.

 

 

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in eno nadstropje. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.

 

 

Tloris objekta mora biti kvadratne ali pravokotne oblike, razmerje stranic mora biti 1:1 do 1:1,3. Streha mora biti dvokapnica, s slemenom vzporednim s plastnicami ali s slemeni sosednjih objektov. Naklon strehe mora biti med 20° in 30°, kritina mora biti v temni barvi. Fasade morajo biti belo ometane ali krite z temnim lesom.

 

 

16. člen

 

 

(morfološka enota Mi2)

 

 

Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost območja. Objekti morajo biti oblikovani in postavljeni v prostor na enak način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote.

 

 

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje in izkoriščeno mansardo. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Objekti se morajo držati gradbne linije 10 metrov od glavne ceste. Fasada osnovnega objekta ob  lokalni  cesti se mora držati regulacijske linije 10 metrov od lokalne  ceste.

 

 

Tloris objekta mora biti pravokotne oblike, dopustni so izzidki na severni strani. Razmerje stranic mora biti 1:1,2 do 1:1,6. Streha mora biti dvokapnica brez čopa, kritina mora bit v temni barvi. Sleme objekta mora biti vzporedno z glavno cesto. Fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno rjavo barvanim lesom.

Tloris objekta mora biti pravokotne oblike, dopustni so izzidki na severni in južni strani v dolžini manj kot polovica fasade in globini do 3 metre. Razmerja stranic osnovnega objekta mora biti 1 : 1,2 do 1 : 1,6. Streha mora biti dvokapnica, kritina mora biti v temni barvi. Sleme objekta mora biti vzporedno z lokalno  cesto. Fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali krite s temnim ali temno rjavo barvanim lesom.

 

 

17. člen

 

 

(morfološka enota Mi3)

 

 

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje, eno nadstropje in izkoriščeno mansardo. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom. Za boljši izkoristek prostora je dopustna izvedba škarp in podpornih zidov.

 

 

Tloris objekta mora biti kvadratne ali pravokotne oblike, razmerje stranic mora biti 1:1 do 1:1,6. Streha mora biti dvokapnica, s slemenom vzporednim s plastnicami ali s slemeni sosednjih objektov. Naklon strehe mora biti 35°–45°, kritina mora biti v temni barvi. Fasade morajo biti izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno rjavo barvanim lesom.

 

 

 

17a. člen

(morfološka enota Mi 4)

(1) Gradnja novih stavb je dovoljena le južno od obstoječe dovozne ceste skozi cono. Strehe stavb so ravne ali dvokapne z naklonom do 45°. Višina stavbe z ravno ali položno streho (max 15º) je lahko do 7,00 metrov, višina stavbe s strmo streho (30º - 45º) ima lahko kap (namišljeno presečišče fasade in zgornjega nivoja strešine) na višini do 7,00 metrov in sleme na višini do 12,00 metrov.

(2) Na obstoječih stavbah severno od dovozne ceste je možno le vzdrževanje in rekonstrukcija. V tem primeru se ohranjajo gabariti in oblikovanje stavb. Povečevanje (dozidave in nadzidave) ni dovoljeno.

(3) Za boljši izkoristek prostora je južno od dovozne ceste dopustna izvedba škarp in podpornih zidov. Na severni strani je možna le ureditev parkirnih in manipulativnih površin in po potrebi izvedba ukrepov za varovanje pred visokimi vodami.

 

 

17b. člen

(morfološka enota Mi 5)

(1) Gradnja novih stavb je dovoljena le zahodno od skakalnih naprav. Dovoljeno je svobodno oblikovanje stavbnih mas in uporabljenih materialov, podrejeno funkciji športne infrastrukture.

(2) Na severni strani skakalnih naprav je možna le parterna ureditev – večnamenska igrišča in parkirišča in po potrebi izvedba ukrepov za varovanje območja pred visokimi vodami.

 

 

18. člen

 

 

(območja razpršene gradnje)

 

 

Objekti ne smejo imeti več kot klet, pritličje z enim nadstropjem in izkoriščeno mansardo, razen če gre za dominantni ali centralni objekt. Pritličje objekta je lahko največ pol etaže nad terenom.

 

 

Dopustno je svobodno oblikovanje stavbnih mas. Dopustna je uporaba sodobnih materialov na objektu. Objekti morajo biti oblikovani regionalno – ali z uporabo materialov, tipičnih za lokalno arhitekturo, ali s posnemanjem tradicionalnih stavbnih proporcev in oblik.

 

 

V primeru posnemanja tradicionalne lokalne arhitekture mora streha biti dvokapnica pod naklonom  35°–45°, strešni material mora biti zareznik, na pobočju mora sleme biti vzporedno s plastnicami, fasade morajo biti ometane in v zemeljskih tonih ali obložene z temnim lesom, vsi dodatki na objektu morajo biti iz naravnih materialov, v primeru uporabe čopa mora le – ta biti v enakem naklonu kot osnovna strešina, tlorisno razmerje mora biti 1:1,6. V primeru gradnje na hribovitem terenu mora biti objekt z daljšo stranico in slemenom postavljen vzporedno z plastnicami.

 

 

V izogib negativnim posledicam na prepoznavnost gručastih zaselkov se odsvetuje uporaba geometrijskih vzorcev poselitve.

 

 

Pri hlevih za sistem proste reje so dopustni strešni nakloni, manjši od 45°.

 

 

19. člen

 

 

(morfološka enota Pu1)

 

 

Potrebno je ohranjati izoblikovano prepoznavnost morfološke enote. V primeru rekonstrukcije se objekt izvede v svoji izvorni obliki.

 

 

Možna je postavitev novih objektov, ki morajo posnemati obstoječ način zazidave - počitniške hišice so lahko samostoječe ali v nizu do štirih objektov, kjer so postopoma zamaknjene. Slemena so vzporedna s plastnicami. Tloris posameznega objekta mora biti pravokotne oblike v razmerju 3:4, s slemenom vzporednim z daljšo stranico. Kleti morajo bit delno vkopane in obložene z lokalnim kamnom na enak način kot je to izvedeno na obstoječih objektih. Fasada objekta mora biti groba belo ometana, nad višino 2 m mora biti obložena z temno barvanim lesom. Strešna kritina mora biti zareznik. Strehe morajo biti dvokapnice pod naklonom 45°, brez čopov. Dopustna so strešna okna, na južni strani objektov pa tudi frčade, ki se izvajajo v trapezasti obliki po enotnem načrtu za celotno območje. Pogoj za novogradnje je možnost navezave na prometno, komunalno in energetsko omrežje, in takšen nagib terena, ki ob predhodnih geomehaničnih raziskavah zagotavlja varno postavitev objekta.

 

 

Dovoljene so prizidave objektov. Streha prizidka na vzdolžni strani objekta mora biti podaljšek osnovne strehe objekta. Enak pogoj velja za zimske vrtove, katerih konstrukcija mora biti lesena ali aluminijasta v enakem barvnem tonu kot je lesena fasadna obloga. Na razdalji do 2 m od javne ceste je možno izvesti  tudi kletni prizidek na spodnji strani objekta, vendar ne dalje kot 5 m od osnovnega objekta. Za prizidavo objekta v nizu je potrebno soglasje neposrednega soseda (sosedov).

 
 

Prizidek objekta na čelni strani niza je možen, če niz po dozidavi ne preseže 4 enot.

 
 

Parkirišča za lastnike/uporabnike turističnih objektov v naselju se lahko uredijo na lastnih parcelah.

 

 

20. člen

 

 

(odmik objekta od parcelnih mej)

 

 

Odmik objekta od cestnega sveta mora zagotavljati prometno varnost. Razmiki med fasado objekta in parcelno mejo morajo biti najmanj 4 metre in najmanj tolikšni, da zagotavljajo osnovno funkcionalno zemljišče okoli objekta, da ne delujejo škodljivo na sosednje objekte, skladno s sanitarno – tehničnimi, požarno – varstvenimi in obrambnimi predpisi. Ob medsebojnem dogovoru sosedov je medsebojni odmik objektov lahko tudi manjši.

 

 

Manjši odmiki od parcelnih mej so tudi možni, če je objekt del obcestne pozidave, ki ima razpoznavno gradbeno linijo. V tem primeru mora biti odmik od ceste enak kot pri sosednjih objektih.

 

 

Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosedskih parcelnih meja morajo biti minimalno tolikšni, kot bi bila izračunana širina pasu po Uredbi o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08), če se investitor in prizadeti mejaš pisno ne dogovorita za manjši odmik, oziroma 4,00 m, če bi bila izračunana vrednost večja od štirih metrov.

 

 

21. člen

 

 

(splošna merila in pogoji glede stopnje izkoriščenosti zemljišča glede na namensko rabo)

 

 

Zgornje dopustne vrednosti:  

 

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Namenska raba       |   Faktor zazidanosti|  Faktor izrabe (i)|

|gradbene parcele    |                  (z)|                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Splošne             |                     |                   |

|stanovanjske        |                     |                0.4|

|površine –          |                     |                0.7|

|                    |                     |                1.2|

|– dvojčki in vrstne |                     |                   |

|ter atrijske hiše   |                     |                   |

|– večstanovanjske   |                     |                   |

|stavbe              |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Površine            |                  0.3|         0.4 do 0.7|

|počitniških hiš     |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Stan. površine s    |                     |                   |

|kmetijskimi         |                     |                0.4|

|gospodarstvi        |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Območja proizvodnih |                  0.6|                   |

|dejavnosti          |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Osrednja območja    |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Mešane površine     |                     |                   |

|namenjene bivanju,  |                     |                1.2|

|proizvodnim in      |                     |                   |

|obrtnim dejavnostim |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

|Območja objektov    |                     |                1.6|

|družbene            |                     |                   |

|infrastrukture      |                     |                   |

+--------------------+---------------------+-------------------+

 

 

22. člen

 

 

(splošna pravila glede velikosti in oblike gradbene parcele)

 

 

Gradbeno parcelo je treba na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve – dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

 

 

23. člen

 

 

(splošna merila in pogoji za oblikovanje enostavnih objektov)

 

 

Glede oblikovanja enostavnih objektov se smiselno uporabljajo tudi pravila in pogoji glede oblikovanja objektov, ki se ne štejejo med enostavne.

 

 

Pomožni objekti za lastne potrebe

 

 

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja izrabe zemljišča in faktorja zazidanosti.

 

 

Oblikovanje pomožnih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju.

 

 

Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. V primeru da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna streha, katere venec mora biti vsaj tako visoko kot kap osnovne strehe.

 

 

Pomožni infrastrukturni objekti

 

 

1. Pomožni cestni objekti

 

 

Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

 

 

Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

 

 

Avtobusna postajališča morajo biti razpoznavna in enotna za celo občino, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).

 

 

2. Pomožni energetski objekti

 

 

Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave

 

 

3. Pomožni telekomunikacijski objekt

 

 

Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo ovirati vedutnih pogledov na historične dominantne objekte.

 

 

4. Pomožni komunalni objekt

 

 

Ekološki otoki so lahko postavljeni le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

 

 

Pomožni kmetijsko gozdarski objekti

 

 

Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik: kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se bodo arhitektonsko vklopili k glavnemu objektu, strehe in kritino naj določi projektant tako, da ne bo prizidek kvaril izgleda glavne stavbe. V primeru da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna streha, katere venec mora biti vsaj tako visoko kot kap osnovne strehe.

 

 

Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi

 

 

Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha. V primeru da višina objekta tega ne omogoča, se uporabi ravna streha, katere venec mora biti vsaj tako visoko kot kap osnovne strehe. Kamp – za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

 

 

Začasni objekti namenjeni prireditvam

 

 

Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.

 

 

Začasni objekti namenjeni skladiščenju

 

 

Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta, razen ko ne obstaja drugačna prostorska rešitev.

 

 

Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

 

 

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

 

 

Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3–6, 6–12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.

 

 

Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

 

 

Spominska obeležja

 

 

Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Priporočena je postavitev v jedru naselja.

 

 

Urbana oprema

 

 

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

 

 

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota – priporočamo uporabo lokalnih standardnih elementov

 

 

Objekt za oglaševanje: ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5m visoko nad pohodno površino.

 

 

24. člen

 

 

(rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)

 

 

Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta.

 

 

V primeru rekonstrukcije objekta določila 20. člena ne veljajo.

 

 

25. člen

 

 

(splošna priporočila s področja oblikovanja objektov)

 

 

Priporoča se uvajanje sodobnih načinov bivanja in uporaba naprednejših tehnologij in materialov.

 

 

Na celotnem območju prostorskih ureditvenih pogojev se odsvetuje gradnja nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (polkrožni ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in strehah objektov (frčade, ki niso značilne za avtohtono arhitekturo), uporaba prefabriciranih tujerodnih klasicističnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji). Odsvetuje se uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov.

 

 

26. člen

 

 

(druga pravila in pogoji)

 

 

Objekti so lahko dominantni v prostoru, če so namenjeni družbeni infrastrukturi.

 

 

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL

 

 

27. člen

 

 

Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.

 

 

Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

 

 

Oblika parcele mora biti praviloma pravokotne oblike s stranicami čimbolj pravokotno na potek ceste. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

 

 

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

 

 

– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

 

 

– urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

 

 

– sanitarno tehnične zahteve.

 

 

Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

 

 

Dopustne velikosti gradbenih parcel:

 

 

 

 

 

Vrsta gradnje                              Velikost parcele

 

 

stanovanjska prostostoječa stavba                450–1200m2

 

 

stanovanjske vrstne in atrijske stavbe            180–500m2

 

 

samostojno stoječe stavbe grajene

 

 

za druge dejavnosti na površinah

 

 

za stanovanja                                 največ 1500m2

 

 

Za določanje gradbenih parcel k obstoječim objektom veljajo enaka merila in pogoji kot za na novo formirane nepozidane gradbene parcele.

 

 

Velikost gradbene parcele je izjemoma lahko manjša kot je določeno v šestem odstavku 27. člena, in sicer v primeru, če se gradbena parcela nahaja na robu naselja ali če meji na kmetijsko zemljišče, vendar za prosto stoječo stanovanjsko hišo ne manj kot 300 m2.

 

 

V teh primerih in v primeru prizidav se ne uporabljajo določila 6. člena odloka o faktorju izrabe.

 

 

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

 

 

28. člen

 

 

(varovalni pasovi ob prometnicah)

 

 

Javna prometna infrastruktura je kategorizirana, skladno s kategorizacijo so določeni varovalni pasovi v katerih je raba prostora omejena. Varovalni pas je treba upoštevati tudi na trasah opuščenih prog če so plansko opredeljene kot trase v proučevanju.

 

 

Ceste

 

 

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

 

 

– pri glavni cesti 25 m,

 

 

– pri regionalnih cestah 15 m,

 

 

– pri lokalni in krajevni cesti 4 m,

 

 

– pri javni poti 3 m,

 

 

– pri državni kolesarski poti 5 m,

 

 

– pri ostalih prometnih površinah 2 m.

 

 

Železnice

 

 

Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. V varovalnem progovnem pasu je treba pri posegih v prostor upoštevati veljavni pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu.

 

 

29. člen

 

 

(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)

 

 

V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so te lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.

 

 

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve ipd.) višjih od 30 cm. Ceste se naj križajo čimbolj pravokotno.

 

 

Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah.

 

 

Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati. Priporočljivo je izvajanje geološko geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo manj prometne ceste in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij.

 

 

Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.

 

 

Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Pri vrstni izgradnji je treba zagotoviti dostop do vrtov.

 

 

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.

 

 

30. člen

 

 

(intervencija in dostava)

 

 

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavitvene in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.

 

 

31. člen

 

 

(mirujoči promet)

 

 

Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča).

 

 

V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti skladno s tabelo iz veljavne urbanistične zasnove. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

 

 

Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje.

 

 

32. člen

 

 

(kolesarski in peš promet)

 

 

Kolesarji se lahko vodijo v sklopu motornega ali peš prometa, ob glavni cesti jih je treba ločiti od motornega prometa. Urediti je treba kolesarske steze ali skupne prometne površine za pešce in kolesarje kot obvoziščne površine glavne ceste oziroma speljati kolesarje po vzporednih manj obremenjenih občinskih cestah. Na cestah z nizkimi prometnimi obremenitvami se lahko tudi pešci vodijo v sklopu motornega prometa. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.

 

 

Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

 

 

Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.

 

 

Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir.

 

 

Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cestah, ob katerih potekajo šolske poti, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa.

 

 

33. člen

 

 

(javni potniški promet)

 

 

Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob glavni cesti, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo.

 

 

VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER TELEKOMUNIKACIJE

 

 

34. člen

 

 

(splošni pogoji)

 

 

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Obstoječe in predvidene objekte je priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV). Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez. Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.

 

 

35. člen

 

 

(vodooskrba)

 

 

Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje (v naseljih in pri objektih razpršene gradnje), priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.

 

 

Pri celotni obravnavi urejanja območja, je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja v naseljih oziroma izven njih (odprti prostor) tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor. Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

 

 

Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. Vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki je potrebno ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. V območjih urejanja namenjeni poselitvi je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.

 

 

36. člen

 

 

(odvodnjavanje in kanalizacijsko omrežje)

 

 

V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti priključiti na kanalizacijsko omrežje. Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oziroma dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju, in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov. Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oziroma čiščenjem v biološki čistilni napravi. Novih sosesk večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oziroma pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise. V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje neprečiščene v vodotoke.

 

 

Objekti z agresivnimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja. Na vseh območjih je treba ločiti fekalne odplake in jih, preko kanalizacijskega sistema speljati na predvideno centralno čistilno napravo Mislinja. Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je treba uskladiti s projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskega sistema štev. 6K-R29 in gradnjo čistilne naprave Mislinja štev. 6CR28-10, ki jo je izdelalo podjetje IEI, d.o.o. Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke. Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

 

 

37. člen

 

 

(elektroenergetsko omrežje)

 

 

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

 

 

Na obravnavanem območju bo treba zgraditi:

 

 

– nove transformatorske postaje 20/04 kV,

 

 

– 20 kV priključne daljnovode oziroma kablovode novih transformatorskih postaj,

 

 

– pripadajoče nizkonapetostno omrežje in

 

 

– male hidroelektrarne (mHE).

 

 

Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je potrebno locirati v težišče potrošnje. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).

 

 

Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje. Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski. Vsi upravljalci mHE morajo upoštevati predpisani minimum količine vode v vodotoku Mislinja Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko. Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.

 

 

38. člen

 

 

(telekomunikacijsko omrežje in CATV)

 

 

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu. Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oziroma ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.

 

 

39. člen

 

 

(plin)

 

 

Za območja predvidenih zazidav je treba predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je treba projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

 

 

Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano:

 

 

– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

 

 

– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

 

 

– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

 

 

40. člen

 

 

(ogrevanje)

 

 

Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

 

 

IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

 

 

41. člen

 

 

(varstvo voda)

 

 

Investitorji objektov na poplavnem območju morajo upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno preplavljeno. Zato morajo ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.

 

 

Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na poplavnem območju mora biti tudi hidrološko hidravlična presoja vodnega režima iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo objekta in po njej. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh.

 

 

Na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila Pravilnika o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).

 

 

42. člen

 

 

(varstvo zraka)

 

 

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika).

 

 

43. člen

 

 

(varstvo pred erozijo)

 

 

Pri poseganju v prostor in pripravi projektne dokumentacije na erozijskih območjih je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju posegov, ki lahko povzročijo nastanek erozijskih procesov.

 

 

44. člen

 

 

(varstvo pred hrupom)

 

 

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.

 

 

Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa. V projektni dokumentaciji za nove objekte ali naprave, ki so vir hrupa, spremembe namembnosti obstoječih objektov ali naprav in objekte ali naprave v rekonstrukciji mora biti izdelana strokovna ocena obremenitve s hrupom v skladu s 13. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjske okolju.

 

 

45. člen

 

 

(varstvo gozdnega roba in gozda)

 

 

Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

 

 

– stavbe morajo biti odmaknjene 25 m od gozdnega roba;

 

 

– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m.

 

 

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz strokovnega mnenja pristojnega upravljavca razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

 

 

Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

 

 

46. člen

 

 

(varstvo krajinske slike)

 

 

V območja značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

 

 

47. člen

 

 

(ohranjanje narave)

 

 

Na območju urejanja s PUP je zavarovanih večje število (88) naravnih vrednot, ekološko pomembni območji Velenjsko-Konjiško hribovje in Pohorje in posebno varstveno območje Nature 2000 Pohorje.

 

 

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za občino Mislinja« (ZRSVN, DE Maribor, marec 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Mislinja.

 

 

48. člen

 

 

(varovanje kulturne dediščine)

 

 

Kulturnovarstvene akte je potrebno pridobiti za posege na vseh območjih ali objektih kulturne dediščine, za posege v vplivnih območjih kulturnih spomenikov pa le, če so le-ti opredeljeni v planskem aktu.

 

 

(ravnanje z odpadki)

 

 

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.

 

 

Zbirni centri posameznih nenevarnih in nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza odpadkov, se lahko uredijo na stavbnih zemljiščih, z izjemo površin za rekreacijo in šport in pokopališč.

 

 

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. Obvezno je upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Mislinje.

 

 

X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

 

 

49. člen

 

 

(splošni pogoji za zaščito)

 

 

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

 

 

50. člen

 

 

(zaščita pred požarom)

 

 

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.

 

 

Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov. Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Potrebno je predpisati odmike med obstoječimi in novimi komunalnimi vodi.

 

 

V skladu 15. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 13/98), je potrebno izdelati študijo požarne varnosti. Za posamezna okolja je potrebno izdelati oceno požarne ogroženosti v skladu s pravilnikom o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96).

 

 

Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

 

 

– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov

 

 

– z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnoloških procesov in

 

 

– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

 

 

51. člen

 

 

(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

 

 

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

 

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

52. člen

 

 

(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju Občine Mislinja prenehajo veljati:

 

 

– Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradca s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 23/92),

 

 

– Prostorski ureditveni pogoji za območja izven naselij v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95),

 

 

– Zazidalni načrt ­individualne zazidave Mislinja-Šentilj (Uradni list RS, št. 41/92),

 

 

– Prostorski ureditveni pogoji za območje Gornji Dolič – SC13 (Uradni list RS, št. 33/90),

 

 

– Zazidalni načrt turističnega naselja Pungart (MUV 10/76).

 

 

53. člen

 

 

(veljavnost odloka)

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 35003-0001/2005

 

 

Mislinja, dne 19. septembra 2005.

 

 

 

 

 

Župan

 

 

Občine Mislinja

 

 

Viktor Robnik, univ. dipl. ekon. l. r.

 

 

 

 

 

Odlok o dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/2007) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

 

8. člen

 

 

Ta odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

 

 

 

 

 

Odlok o dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 54/2007) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

 

3. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi.

 

 

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

 

5. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 55/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

7. člen

V grafičnem delu odloka se spremenijo in dopolnijo naslednje karte:

– karta št. 1, Območje urejanja, merilo 1:20.000

– karta št. 2a, Namenska raba in oblikovalski pogoji, merilo 1:5.000.

V kartografskem delu odloka se spremenijo in dopolnijo naslednji listi:

– list št. 9, Slovenj Gradec – 47, merilo 1:5.000

– list št. 17, Šoštanj – 7, merilo 1:5.000.

7. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

     

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
 

6. člen

 
 

Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in ter začne veljati naslednji dan po objavi.

 
     

 

Odlok o spremembah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
 

2. člen

 
 

(vsebina in oblika SD PUP)

 
 

(1) Predmet SD PUP je sprememba režima urejanja v Mislinji za del območja proizvodnih dejavnosti PD1 in za območje skakalnice SZ1, tako da bo na teh območjih možna gradnja v skladu s PUP, ter dopolnitev meril in pogojev za oblikovanje na teh območjih.

 
 

(2) Spremembe in dopolnitve odloka vsebujejo poleg tekstualnega dela odloka tudi kartografski del in obvezne priloge, ki so na vpogled na sedežu Občine Mislinja v času uradnih ur ter na spletni strani občine.

 
 

(3) Dopolni se tekstualni del odloka ter spremenita karti št. 1a in 2a kartografskega dela odloka.

 
 

4. člen

 
 

Ta odlok začne veljati naslednji  dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

 
     

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2016), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo):  
     

 

4. člen

 

(začetek veljavnosti odloka)

 

 

 

Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu na www.mislinja.si ter začne veljati naslednji  dan pa objavi.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2017), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo):

 

4. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu na www.mislinja.si ter začne veljati naslednji  dan pa objavi.