Na podlagi 61. člena, v povezavi z 99. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško na 26. seji dne 24. 11. 2008 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se, v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Drnovo – vzhod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelal Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 06349-00, v skladu z izdelanim okoljskim poročilom.

II. VSEBINA OPPN

2. člen

(sestavni deli OPPN)

A.  ODLOK

B.  TEKSTUALNI DEL:

    1.     OPIS PROSTORSKE UREDITVE

           1.1 NAMEN OPPN

           1.2 OBMOČJE OPPN

           1.3 POSEGI IZVEN OBMOČJA OPPN

    2.     UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

           2.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE

           UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

           2.2 REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN

           POVRŠIN

           2.3 POGOJI IN USMERITVE ZA

           PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

    3.     ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

           GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA

           GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN

           GRAJENO JAVNO DOBRO

    4.     REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO

           OHRANJENJE KULTURNE DEDIŠČINE

    5.     REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN

           NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA

           NARAVE

    6.     REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER

           VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

           NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED

           POŽAROM

    7.     ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN

           DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

C.  KARTOGRAFSKI DEL:

    C 1:   Izsek iz grafičnega načrta              M 1: 5000

           kartografskega dela občinskega plana s

           prikazom lege prostorske ureditve na

           širšem območju,

    C 2:   Območje podrobnega načrta z obstoječim  M 1: 1000

           parcelnim stanjem

    C 3:   Pregledna situacija – prikaz vplivov in M 1: 10000

           povezav s sosednjimi območji

    C 4:   Ureditvena situacija                    M 1: 1000

    C 5:   Potek omrežij in priključevanje         M 1: 1000

           objektov na gospodarsko javno

           infrastrukturo ter grajeno javno dobro

    C 5.1: Karakteristični prečni profil           M 1: 100

           infrastrukturnega koridorja

    C 6:   Načrt parcelacije                       M 1: 1000

D.  POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA

    PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

E.  PRILOGE OPPN:

    E1  Izvleček iz hierarhično višjega

        prostorskega akta

    E2  Prikaz stanja prostora na obravnavanem

        območju

    E3  Strokovne podlage

    E4  Smernice in mnenja

    E5  Obrazložitev in utemeljitev

    E6  Povzetek za javnost

    E7  Okoljsko poročilo

Sestavni deli drugih sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega načrta (v nadaljevanju SD OPPN 2), s katerimi se dopolni OPPN so:

A) TEKSTUALNI DEL SD OPPN 2 (odlok o SD OPPN 2)

B) GRAFIČNI NAČRTI

B1 Izsek iz grafičnega dela OPN občine Krško  

M 1:5000

B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji  

M 1:5000

B3 Prikaz obstoječega stanja terena s katastrskim načrtom 

M 1:1000

B4 Ureditvena situacija s prerezom območja 

M 1:1000

B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 

M 1:500

B6 Načrt parcelacije 

M 1:1000

C) SPREMLJAJOČE GRADIVO

C1 Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov

C2 Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta

C3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi

C4 Podatki iz prikaza stanja prostora

C5 Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

C6 Mnenja nosilcev urejanja prostora, odločba glede CPVO

C7 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

C8 Povzetek za javnost

C9 Elaborat ekonomike

1. Opis prostorske ureditve

1.1 Namen OPPN

3. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev »Poslovne cone Drnovo – vzhod«. Načrtovana ureditev poslovne cone bo omogočala uresničitev investicijskih namer investitorjev izven urbanega območja, ob stičišču pomembnih prometnic, in sicer prometnem stičišču avtoceste AC-A2 Karavanke–Obrežje na odseku Smednik–Krška vas, glavne ceste GI-5 Arja vas–Celje–Drnovo in regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj.

(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.

(3) V severnem delu plansko načrtovane meje poslovne cone Drnovo – vzhod je izvedena obvozna cesta Drnovo (1. faza – 1. etapa), na katero se navezujejo predvidene prostorske ureditve. Obstoječi objekti ob cesti RIII-673 se porušijo. Obstoječemu telekomunikacijskemu antenskemu stolpu z bazno postajo Drnovo se zaradi novih ureditev spremeni gradbena parcela in dostop. Obstoječ telekomunikacijski antenski stolp s pripadajočo manipulativno površino na zemljišču s parcelno številko 3763, k.o. Drnovo se v soglasju z upravljavcem ukine ali prestavi na enega od robov tega zemljišča. Obstoječe poti znotraj območja se prilagodijo novim ureditvam ali ukinejo.

1.2 Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Meja ureditvenega območja poslovne cone na južni in zahodni strani poteka po meji lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas (Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik Krška vas (Uradni list RS, št. 115/02), na severni strani ob južni meji Ureditvenega načrta – Asfaltna baza Drnovo (Odlok o UN Asfaltna baza Drnovo, Uradni list RS, št. 69/99, 57/06), na vzhodni strani pa po parcelni meji obstoječe poljske poti, ki meji plansko zazidljivo stavbno zemljišče od kmetijskega.

(2) Ureditveno območje obsega zemljišča in dele zemljišč s parc. št.: 77, 90/7, 98, 99/1, 99/2, 100, 103, 104, 106, 107, 108, 109, 101/1, 101/3, 102/1, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4, 105/5, 105/6, 105/7, 105/8, 105/9, 105/10, 105/11, 105/12, 105/14, 105/17, 105/19, 105/20, 110/9, 110/11, 170/2, 172/1, 172/2, 172/3, 174/1, 174/2, 174/4, 175/2, 175/3, 175/4, 175/5, 175/6, 175/11, 175/12, 175/13, 175/14, 175/15, 175/17, 175/19, 177/1, 177/4, 178/1, 179/1, 180/1, 180/4, 181/1, 181/4, 2636/1 vse k.o. Drnovo.

(3) Velikost območja je ca. 20,5 ha.

(4) Območje OPPN je prikazano v kartografskem delu na grafičnih načrtih.

(5) Območje SD OPPN 2 zajema po veljavnem OPPN iz leta 2008 območja karejev I in II, ki se s SD OPPN 2 združita v kare I (pri tem se ukine severni del ceste C2) ter zahodno polovico del kareja III. Zaradi infrastrukturne in prostorske povezanosti so v območje SD OPPN 2 vključene tudi posamezne infrastrukturne ureditve, kot je razvidno iz grafičnih prikazov. Območje SD OPPN 2 zajema zemljišči s parcelnima številkama 3763 in 3765, obe k.o. 1320-Drnovo ter zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 105/2-del, 3779-del, 3776, 3764-del, 105/10-del, 105/11-del, 99/5-del, 101/5, 181/6 in 180/6, vse k.o. Drnovo. Velikost območja SD OPPN 2 znaša 5,5 ha.

1.3 Posegi izven območja OPPN

5. člen

(1) Izven območja OPPN se v območju regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj ter avtoceste A2 (območje lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas) izvede priključitev prometnega in infrastrukturnega omrežja na obstoječe javno infrastrukturno omežje:

– priključitev osrednje povezovalne ceste poslovne cone s pločnikom na regionalno cesto RIII-673 Drnovo–Križaj preko obstoječega rekonstruiranega priključka,

– ureditev oziroma podaljšanje obstoječe poti, in sicer na obstoječo vzdrževalno pot ob zunanji ograji avtoceste, ob lokaciji porušenega bencinskega servisa,

– zamenjava obstoječe vodovodne cevi v zaščitno cev s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje,

– priključitev plinovoda 4 bar na obstoječe plinovodno omrežje,

– priključitev srednjenapetostnega elektro voda na obstoječo Transformatorsko postajo AC baza Drnovo.

(2) Izven območja OPPN se izvede infrastrukturne vode za priključitev notranjega infrastrukturnega omrežja na obstoječe javno infrastrukturno omežje:

– povezovalni vodovod na obstoječe omrežje beli Breg – Kerinov Grm,

– povezovalni kanalizacijski vod za odvajanje komunalne odpadne vode na kanalizacijski sistem s ČN,

– srednjenapetostni priključni vod na obstoječo RTP Krško DES v Krškem,

– priključni plinovod na obstoječe omrežje v Drnovem.

(3) Ureditve priključnih infrastrukturnih vodov so pogoj za funkcioniranje cone. Za priključne vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, ki veljajo na območju, kjer potekajo.

2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

6. člen

(1) Območje OPPN se nahaja ob pomembnih prometnih poteh RS na Krškem polju, v regiji Posavje. V SPRS je na širšem območju opredeljeno somestje Brežice – Krško, s strateško pomembnimi elementi (NEK, HE na Savi, letališče Cerklje ...).

(2) Cona je locirana v neposredni bližini mesta Krško, na z logističnega vidika izredno privlačni lokaciji, in sicer na stičišču pomembnih prometnic: avtoceste AC A2 na odseku Smednik–Krška vas, glavne ceste G1-5 Arja vas–Celje–Drnovo in regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj. Na zahodni strani se nahaja cestninska postaja Drnovo in avtocestna baza Drnovo, severno asfaltna baza Drnovo, južni del pa meji na območje avtoceste. Severovzhodno od cone se nahaja naselje Drnovo, vzhodno pa kmetijske površine.

(3) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju cone se upošteva krajina, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti se estetsko oblikujejo v smislu atraktivnosti. Predvsem je pomembno oblikovanje objektov, ki so predvideni vzdolž avtoceste, regionalne ceste RIII-673 Drnovo–Križaj in obvozne ceste Drnovo.

2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin

7. člen

(funkcionalna zasnova PC)

(1) Poslovna cona ima v osnovi bolj ali manj ortogonalno formo, povezano s prvinami okolja – potekom obstoječih prometnic. Razdeljena je na pet krajev ( kraje I, II, III, V, VI  kare I, III, IV, V, VI   ), namenjenim za umestitev objektov z dejavnostmi. Kraje omejujejo in povezujejo načrtovane in obstoječe prometnice.

(2) V okviru krajev so načrtovane gradbene parcele za nestanovanjske objekte, javne ceste, poti in javne zelene površine ter parcele za umestitev objektov gospodarske javne infrastrukture. Na gradbenih parcelah namenjenih gradnji nestanovanjskih objektov, je dovoljena tudi gradnja infrastrukturnih objektov in ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu v skladu z določili tega odloka.

(3) Osrednja povezovalna cesta (C1) se priključuje na regionalno cesto Drnovo–Križaj in deli cono na severni in južni del. Nanjo se navezujejo prečne ceste (C2, C3 ).  Nanjo se z južne smeri navezuje prečna cesta C2, s severne in južne strani pa tudi cesta C3.  C3 se priključuje na obstoječo obvozno cesto Drnovo, ki poteka v območju cone vzdolž njene severne meje.

(4) V okviru prometnih površin so zasnovani infrastrukturni koridorji za vodenje primarne infrastrukture poslovne cone. Del koridorjev poteka tudi v območju določenih gradbenih parcel.

(5) Gradbene parcele se lahko združujejo in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev. Večina gradbenih parcel ima omogočen vsaj en dovoz oziroma izvoz na načrtovane prometnice in priključek na infrastrukturne vode.

(6) Hortikulturne in parterne ureditve: z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost poslovne cone iz smeri avtoceste. Vzdolž južne in zahodne meje (ob avtocesti Smednik–Krška vas in regionalni cesti Drnovo–Križaj) so načrtovane zelene površine – zeleni pas z gosto drevesno zasaditvijo. Znotraj poslovne cone se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli v skladu z določili tega odloka. Krajinsko-arhitekturne ureditve morajo biti obdelane v načrtu krajinske arhitekture.

2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

8. člen

(vrste objektov glede na namen)

(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in , gradbenoinženirskih objektov  ter drugih gradbenih posegov.. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja stanovanjskih objektov in večnamenskih objektov s stanovanji ni dopustna.

V skladu s klasifikacijo objektov so dopustni naslednji objekti pod pogoji tega odloka:

– področje 1 Stavbe, od tega:

– oddelek 12 Nestanovanjske stavbe, od tega:

– skupina 121 Gostinske stavbe, od tega:

– razred 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe

– skupina 122 Upravne in pisarniške stavbe, od tega:

– razred 1220 Upravne in pisarniške stavbe, od tega:

– podrazred 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

– podrazred 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,

– skupina 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

– skupina 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, od tega:

– razred 1241 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, od tega oddajne stavbe za radio in televizijo in stavbe telekomunikacijskih centrov, stavbe telefonskih central, javne telefonske govorilnice in podobno,

– razred 1242 Garažne stavbe,

– skupina 125 Industrijske stavbe in skladišča, od tega:

– razred 1251 Industrijske stavbe, od tega:

– podrazred 12510 Industrijske stavbe,

– podrazred 12520 Rezervoarji, silosi, skladišča,

– skupina 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, od tega:

– razred 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

– razred 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega:

– podrazred 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji,

– razred 1265 Športne dvorane,

– skupina 127 Druge nestanovanjske stavbe, od tega:

– razred 1273 Kulturni spomeniki, od tega:

– podrazred 12730 Kulturni spomeniki, od tega arheološka najdišča,

– razred 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega:

– podrazred 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega: stavbe za nastanitev policistov, gasilcev, nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije in podobno,

– področje 2 Gradbeni inženirski objekti, od tega:

– oddelek 21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:

– skupina 211 Ceste, od tega:

– razred 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste; vsi objekti, razen avtoceste in hitre ceste,

– razred 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; vsi objekti, razen jahalne steze,

– oddelek 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, od tega:

– skupina 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi; od tega

– razred 2211 Naftovodi in prenosni plinovodi, od tega:

– podrazred 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi; od tega plinovodi in naftovodi,

– razred 2212 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti; od tega:

– podrazred 22121 Prenosni vodovodi,

– razred 2213 Prenosna komunikacijska omrežja,

– razred 2214, Prenosni elektroenergetski vodi,

– skupina 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja, od tega:

– razred 2221; Distribucijski plinovodi

– razred 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, od tega

– podrazred 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,

– podrazred 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

– razred 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave, od tega:

– podrazred 22231 Cevovodi za odpadno vodo,

– podrazred 22232 Čistilne naprave; od tega čistilne naprave brez iztoka,

– razred 2224, Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,

– oddelek 24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:

– skupina 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, od tega:

– razred 2411 Športna igrišča,

– razred 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega:

– podrazred 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine.

– področje 3 Drugi gradbeni posegi, od tega:

– oddelek 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena,

– oddelek 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin in

(2) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti skladno z namenom načrtovanih objektov iz prejšnjega odstavka s poudarkom na logističnih, trgovsko poslovnih, centralnih in obrtnih dejavnostih. V industrijske stavbe oziroma dele stavb ni dopustno umeščanje tistih predelovalnih dejavnosti, katerih tehnologija povzroča onesnaževanje večjega obsega v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ki zahtevajo energetske vire, ki jih ni možno zagotoviti v sklopu dopustnih ureditev tega OPPN. Za te dejavnosti ter za bencinske servise (podrazred 12303), je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

9. člen

(vrste ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu)

(1) Na območju OPPN je v območju načrtovanih gradbenih parcel in javnih površin dovoljena postavitev ostalih objektov kot dopolnilnih k osnovnemu objektu, ki se postavljajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost, če s tem odlokom ni določeno drugače, in sicer:

– varovalne ograje,

– škarpe in podporni zidovi,

– pomožni infrastrukturni objekti, ki so nezahtevni objekti: vsi, razen male komunalne čistilne naprave,

– pomožni infrastrukturni objekti, ki so enostavni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti (od tega vsi, razen male komunalne čistilne naprave), pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave,

– začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi,

– objekti za oglaševanje,

– objekti za telekomunikacijsko opremo,

– začasni objekti, ki so enostavni objekti,

– vadbeni objekti,

– urbana oprema.

(2) Poleg tega je na območju dovoljena postavitev objektov za opravljanje dopustnih dejavnosti: bazen, greznica, nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto.

(3) V varovalnem pasu avtoceste za investitorjevo dejavnost ali katerokoli drugo dejavnost reklamiranje v kakršni koli obliki ni dovoljeno.

10. člen

(vrste gradenj)

(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:

– gradnje novih objektov (gradnja novih, dozidave in nadzidave),

– rekonstrukcije objektov,

– odstranitve objektov ali njegovih delov,

– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov,

– vzdrževanje objektov: redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.

(2) Spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov so dopustne v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 8. člena tega odloka.

2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

11. člen

(regulacijski in funkcijski elementi)

Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi:

(1) Ureditveni kraji I, II, III, V in VI: znotraj ureditvenih karejev so načrtovane posamezne parcele namenjene gradnji (ali gradbene parcele po tem odloku), ki se lahko med seboj poljubno združujejo. Ureditveni kareji I, III, IV, V in VI: znotraj ureditvenih karejev so načrtovane posamezne parcele namenjene gradnji (ali gradbene parcele po tem odloku), ki se lahko med seboj poljubno združujejo ali delijo, pri čemer velikost razdeljene parcele ne sme biti manjša od 1500 m².

(2) Gradbena parcela (GP) je najmanjša ureditvena enota in je namenjena umestitvi načrtovanih objektov in ostalih ureditev.

(3) Gradbene parcele s posredno navezavo na javni infrastrukturni koridor (GP* – skladno z grafičnim načrtom parcelacije št. C6), so namenjene priključevanju k sosednjim parcelam. V primeru, da se teh parcel ne priključuje sosednjim, ampak so samostojne, se jim zagotovi priključitev na prometno in ostalo javno infrastrukturo preko določenega pogojnega infrastrukturnega koridorja, ali preko ene od sosednjih gradbenih parcel.

(4) Manipulativna površina (MP) je površina, namenjena manipulaciji vozil (vožnji, obračanju, parkiranju ...), peš prometu ... MP mora biti odmaknjena od meje GP vsaj 1 m in se lahko ureja tudi v območju predvidene površine za razvoj objekta.

(5) Površina za razvoj objekta predstavlja površino, na kateri je možna gradnja enega, ali več samostojnih objektov znotraj gradbene parcele pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Površina je določena z gradbeno mejo.

(6) Gradbena meja (GM): črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani osnovni objekti iz 8. člena ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo. Izven gradbenih mej objektov lahko segajo le nadstreški nad vhodi in manjši oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne segajo več kot 2 m izven gradbene meje in katerih površina ne presega več kot desetino površine dela fasade. (7) Pogojna gradbena meja se upošteva v primeru združevanja parcel in s tem združevanja površin za razvoj objekta.  V primeru delitve gradbenih parcel se razdeli tudi gradbena meja (vzpostavi se ena ali več notranjih gradbenih mej v kareju), tako da je ta od parcelne meje, na kateri je predvidena gradnja objekta v notranjost umaknjena za najmanj 3 m. Pri tem morajo biti zagotovljene požarnovarnostne zahteve, v skladu s predpisi o požarni varnosti.

(8) Individualni cestni priključek je namenjen dovozu / izvozu na gradbeno parcelo/e. Lokacije in število priključkov, prikazanih v grafičnem načrtu, se lahko prilagodijo skladno z notranjo razporeditvijo objektov na parceli. Priključki morajo biti projektirani skladno s prometno tehničnimi in prometno varnostnimi predpisi.

(9) Zelenica (Z) je površina, namenjena hortikulturni in parterni ureditvi (zelenice, drevesa, nizke zasaditve), ki se nahaja med manipulativno površino in mejo gradbene parcele oziroma robom pločnika/ceste in je široka vsaj 1 m.

(10) Linija zasaditve (LZ): je linija znotraj območja zelenic, ki predstavlja lokacijo zasaditve dreves na severni strani cone ob obvoznici Drnovo, ob osrednji povezovalni cesti ter severnem delu ceste C3. LZ predstavlja regulacijski element urejenosti cone in kot taka nadomešča gradbeno linijo. LZ predstavlja gosto gručasto zasajen pas različnih drevesnih in grmovnih vrst v širini vsaj 2 m. Pas mora biti zasajen v dolžini vsaj 1/3 dolžine meje parcele in ob osrednji povezovalni cesti ter severnem delu ceste C3, odmaknjen od parcelne meje 3 m. Zasaditev se mora prilagajati prometni preglednosti, pri tem se uporabijo le visokodebelna drevesa s prvimi vejami vsaj 1,5 m od tal.  Linija zasaditve (LZ) je linija ob osrednji povezovalni cesti C1 in severnem delu ceste C3. Ob liniji zasaditve se v dolžini vsaj 1/3 meje parcele izvedejo zasaditve z drevesi in grmovnicami. Dopusten je tudi manjši delež zasaditev, če tega ne omogočajo infrastrukturne ureditve. Zasaditev se mora prilagajati prometni preglednosti.

(11) Zelene površine (ZP) so površine znotraj gradbenih parcel načrtovanih objektov v pasu ob avtocesti od JZ do JV roba cone. Zelene površine predstavljajo fizično in vidno zaščito med poslovno cono in avtocesto (v funkciji svetlobne, protihrupne in protiprašne zaščite) in morajo biti gosto zasajene z avtohtonimi visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter različnimi avtohtonimi grmovnimi vrstami. V primeru širitve poslovne cone proti vzhodu gosta zasaditev ni potrebna.

(12) Javna zelena površina (JZP) se nahaja na skrajnem severno-vzhodnem in severno-zahodnem robu cone. Površina na severno-vzhodnem delu ob obvozni cesti Drnovo se zasadi gosto, na način, kot je predpisan za zelene površine (ZP) po tem odloku, površina ob regionalni cesti pa poljubno (drevored, posamezne drevesne ali grmovne zasaditve, zelenice).  Drevored ob državni cesti R3-673/1340 je treba načrtovati tako, da krošnje in koreninski sistem ob največji razrasti ne posegajo v prosti profil ceste. V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Vzorec zasaditve površin ob cesti je treba prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.

(13) Infrastrukturni koridor za vodenje primarne infrastrukture poslovne cone: načeloma je voden v območju prometnih površin, v skladu z grafičnimi načrti. Del koridorjev oziroma varovalni pas načrtovanih vodov lahko sega tudi na območje gradbenih parcel, in sicer do 3 m vzdolž meje, do površine za razvoj objekta. Infrastruktura se pri prečkanjih in drugih izjemah lahko vodi tudi v cestnem telesu.

(14) Pogojni infrastrukturni koridor: je namenjen vodenju zasebnih cestnih in infrastrukturnih priključkov v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

12. člen

(lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)

(1) Objekti se locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z določeno notranjo gradbeno mejo posameznih karejev (kareji II, III, VI, so orientirani v smeri S/J, kareja I in V pa v rahlem odklonu v smeri SV/JZ), s tem, da so fasade ob robu karejev lahko vzporedne z določeno zunanjo gradbeno mejo karejev. Objekti se locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z notranjo gradbeno mejo posameznih karejev, če je ta določena, s tem, da so fasade ob robu karejev lahko vzporedne z določeno zunanjo gradbeno mejo karejev.

(2) Na prikazanem območju površine za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 7. in 8. člena. Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati manipulativne površine, zelenice in hortikulturne zasaditve. Najmanjši odmik osnovnih objektov iz 8. člena od meje sosednje gradbene parcele znaša 5 3 m v primeru, da je na sosednji gradbeni parceli predvidena gradnja objekta. V primeru, da gradbena parcela meji na javne površine, pa je najmanjši odmik objekta teh objektov od te meje 3 m.

(3) Na prikazanem območju manipulativne površine (MP) je dovoljena postavitev dopolnilnih objektov iz 9. člena in infrastrukturnih objektov za potrebe objekta, ter urejanje zelenic in hortikulturnih zasaditev.

2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti

13. člen

(1) Velikost in zmogljivost objektov iz 8. člena tega odloka:

– Horizontalni gabariti: omejeni so z določeno gradbeno mejo.

– Vertikalni gabariti: maksimalna absolutna višina nestanovanjskih objektov znaša max. 20,00 m nad ureditveno koto terena. Višina objekta je npr. vrh venca ravne strehe, vrh slemena strehe v naklonu, vrh piramide ipd. Nad višino objekta je dovoljena le izvedba tehničnih naprav, anten, dimnikov.

– Vertikalni gabariti za antenske stolpe, drogove in tehnične naprave, antene ter dimnike: ne smejo presegati nadmorske višine 197 m.n.m.

– Objekte je možno podkletiti.

(2) Varovalne ograje so lahko, kolikor so v mrežni izvedbi, visoke do 4,5 m nad ureditveno koto terena. Zidane ograje ne smejo presegati višine 1,5 m.

(3) Glede na namensko rabo območja (dejavnosti) znaša faktor zazidanosti do 0,8.

2.3.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

14. člen

(1) Oblikovanje zunanje podobe objektov iz 8. člena tega odloka:

– Konstrukcija: svobodno.

– Kota pritličja: skladno z ureditveno koto posameznega kareja, določeno v grafičnem delu. Dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.50 m.

– Streha: ravna streha, enokapna in dvokapna. V primeru poševnih strešin, so te naklona do 15°. Možna je kombinacija več različnih oblik streh, s tem, da je ena vrsta oblike vsaj na 2/3 dela strehe. Na streho je možno postavljati steklene kupole in piramide s poljubnim naklonom, strešna okna, kolektorje, oddajnike.

– Kritina: vsi sivi odtenki in črna barva, dovoljena je tudi transparentna in ozelenjena streha, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.

– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih trajnih materialov, svetlih pastelnih barv. Dopustna je kombinacija več odtenkov ter barvnih poudarkov v skladu s celostnimi grafičnimi podobami podjetij..

– Oblikovanje odprtin: svobodno.

(2) Sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko-arhitekturni slog) naj odraža tipologijo objektov. Objekti so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja.

(3) Fasade ob zunanjem robu kareja morajo biti oblikovno dovršene.

(4) Dopolnilni objekti iz 9. člena tega odloka morajo biti oblikovno, pri izbiri materialov in barv usklajeni z osnovnimi objekti na parceli.

(5) V okviru zunanje ureditve posameznih gradbenih parcel se predvidi enotna urbana oprema. Prav tako mora biti poenoteno vizualno označevanje cone (vizualni komunikacijski objekti, urbana oprema cone …).

(6) Organizacija površin za odprta skladišča mora biti na vidno neizpostavljenih območjih znotraj poslovne cone, lahko pa se jih tudi vizualno loči.

(7) Načrtovane ureditve se načrtuje v skladu z zahtevami pravilnika, ki določa zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

2.3.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

15. člen

(1) Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu št. C6: »načrt parcelacije« ziroma na grafičnih prilogah sprememb in dopolnitev OPPN. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu o.

(2) Gradbene parcele se lahko združujejo znotraj ureditvenih karejev in prilagajajo idejnim zasnovam posameznih investitorjev.  Dopustna je tudi delitev parcel, pri čemer velikost razdeljene parcele ne sme biti manjša od 1500 m². Pri delitvi parcel je treba upoštevati dostop do parcele, lego, velikost, uporabo in vzdrževanje objekta, potrebne manipulativne in parkirne površine ter druge infrastrukturne ureditve za namen funkcioniranja objektov na parceli.

(3) Gradbene parcele s posredno navezavo na javni infrastrukturni koridor (GP*) se priključujejo sosednjim parcelam ali so samostojne pod pogoji tretjega odstavka 11. člena.

(4) Gradbene parcele ob križanju cest C3 s C1 se določijo v skladu s tehnično rešitvijo izvedbe križanja teh cest. V primeru izgradnje krožišča se delijo v skladu z načrtom parcelacije (označeno črtkano), del parcel pa se v tem primeru priključi k javni površini za potrebe izvedbe krožišča.

(5) V primeru širitve cone proti vzhodu, se lahko gradbene parcele ob meji priključujejo tudi na bodočo prometno infrastrukturo.

3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

16. člen

(skupne določbe)

(1) Vsi načrtovani poslovni objekti bodo priključeni na predvideno gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer na javne ceste, vodovod, kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda, elektroenergetsko omrežje in plinovodno omrežje; poleg tega so lahko objekti priključeni še na optično telekomunikacijsko omrežje.

(2) Infrastrukturne vode se načrtuje v območju določenih infrastrukturnih koridorjev.

(3) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano javno infrastrukturo se bodo določili v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.

(4) Pri načrtovanju javnih cest in ostale gospodarske javne infrastrukture, individualnih priključnih vodov ter internih instalacij, se morajo upoštevati vsa določila veljavnih predpisov in pravilnikov s sektorskega področja, posebej tistih, ki so navedeni v izjavi odgovornega prostorskega načrtovalca OPPN.

(5) Javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto ureditvenega območja.

(6) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in posebnih pogojev upravljavcev ter v izogib morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. V varovalnem pasu prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane.

(7) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.

(8) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.

(9) Dopustna je priključitev na že obstoječe infrastrukturne vode, ki potekajo znotraj gradbenih parcel (tudi tiste, ki so predvideni za prestavitev v infrastrukturne koridorje), če je to združljivo z izvedbo načrtovanih gradenj in s tem soglašajo upravljavci infrastrukture.

17. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Obvozna cesta Drnovo s pločnikom in kolesarsko stezo bo priključena na krožišče v priključku Drnovo na glavni cesti G1-5/0335, nanjo pa se bo navezovala tudi cesta proti letališču Cerklje. Nagib nivelete v območju priključka na regionalno cesto in obvozno cesto Drnovo je dopusten do 3,5%.

Za zavijalce v poslovno cono oziroma asfaltno bazo se na odseku obvozne ceste v območju OPPN izvede tretji pas za zavijanje tako, da se na odseku predvideva karakteristični profil ceste v skupni širini 13.35 m in sicer: vozni pas 3 x 3.0 m, robni pas 2 x 0.25m, zelenica 1 x 1.5 m, dvosmerna kolesarska steza 1 x 2.25, pločnik 1 x 1.60 m, bankina 1.0 oziroma 0.5 m v 2. etapi – 1.50 m.

(2) Osrednja povezovalna cesta C1 širine voznega pasu 3,25 m in 0,25 m robnega pasu se navezuje na regionalno cesto R III–673 Drnovo–Križaj (odsek 673) v območju veljavnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas. Po lokacijskem načrtu se priključitev nahaja na mestu priključka obstoječe poljske poti (deviacija poti 1-10B po LN avtoceste) nasproti obstoječega priključka avtocestne vzdrževalne baze Drnovo. Na regionalni cesti je že izveden tretji pas za leve zavijalce za potrebe obstoječega priključka do obstoječih objektov avtocestne vzdrževalne baze iz smeri Kostanjevice in za obstoječi priključek poljske poti iz smeri Krškega. Načrtovana je rekonstrukcija obstoječega križišča in predvideno štirikrako kanalizirano križišče. Razvrstilnega pasu na C1 ni treba izvesti.

(3) Prečne ceste C2, C3 s širino voznega pasu 3,25 m omejujejo ureditvene kareje in omogočajo dostop do posameznih gradbenih parcel območja. Prečna cesta C3 se na severu priključuje na obvozno cesto Drnovo in tako omogočajo kar najboljšo prometno pretočnost cone.

(4) Križišča osrednje in prečne ceste C3 se lahko izvede tudi kot krožišča.

(5) Ob vseh javnih cestah se načrtuje enostranski hodnik za pešce min. širine 1,60 m brez arhitektonskih ovir za funkcionalno ovirane osebe. Hodnik za pešce ob C1 se naveže na načrtovani pločnik ob regionalni cesti, pri tem se upošteva dokumentacija – Ureditev pločnika ob R3-673/1340 Drnovo–Križaj od km 0,000 do km 0,460 (levo), izdelovalca PNZ d.o.o. Ljubljana.

(6) Uvozne in izvozne radije na lokacijah križanj in priključevanj načrtovanih javnih cest se dimenzionira za tovorna vozila s priklopnikom. Uvozne in izvozne radije priključkov posameznih načrtovanih gradbenih parcel na načrtovane javne ceste se dimenzionira v fazi izdelave posameznih projektnih dokumentacij objektov glede na potrebe objekta.

(7) Obstoječo kategorizirano javno pot v območju OPPN predstavlja pot Drnovo–Petrol (JP2, ev. št. odseka 692771), ki poteka od naselja Drnovo do regionalne ceste R III-673 Drnovo–Križaj; odsek 673 (priključek nasproti avtocestne baze Drnovo). Poljska pot je v makadamski izvedbi, širine do 3 m. Odsek skozi ureditveno območje OPPN poteka po zemljišču s parc. št. 2636/1 k.o. Drnovo, in sicer od opuščene bencinske črpalke do odcepa poti s parc. št. 3002/1 k.o. Veliki Podlog, ki se priključuje nanjo iz smeri juga in služi za dostop do obstoječih kmetijskih zemljišč.

Poljska pot se v območju od opuščenega bencinskega servisa do priključka omenjene poti ukine. Ohranja se pot od priključitve na osrednjo povezovalno cesto OPPN na zahodu do opuščenega bencinskega servisa in se v nadaljevanju priključi na obstoječo pot, ki poteka izven zaščitne ograje avtoceste ob južni meji izven ureditvenega območja poslovne cone.

Obstoječa pot, ki služi za dostop do kmetijskih zemljišč, se prestavi na odseku, ki poteka izven zemljišča s parc. št. 3002/1 k.o. Veliki Podlog (ob skrajnem jugo-vzhodnem delu območja).

(8) Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede, ki mora biti brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajema vso morebitni razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin.  V primeru, da obstaja možnost razlitja oziroma razsutja nevarnih snovi oziroma tekočin, morajo biti pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede, ki mora biti brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajema vso morebitni razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin.

(9) Posegi v varovalnem pasu avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta je raba prostora omejena in je za vsaki poseg potrebno soglašanje upravljavca avtoceste. Za bodoči razvoj avtoceste se zagotovi odmik 10 m od roba cestnega sveta. Objekti morajo biti odmaknjeni od meje cestnega sveta avtoceste najmanj toliko, kolikor je predvidena višina objekta nad niveleto avtoceste, oziroma če je objekt manjši od 10 m, pa najmanj 10 m od meje cestnega sveta.

(10) Pred izdajo gradbenih dovoljenj v varovalnem pasu državne ceste je treba vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del v skladu z veljavno zakonodajo.

18. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Srednje napetostno 20 kV omrežje (SN) in transformatorske postaje 20/0,4 kV (TP):

– upoštevajo se zaključki strokovne podlage Ureditev električnih vodov na območju PC Drnovo-vzhod, št. 207/20-E, izdelal: Elektro Celje, Vrunčeva 2a, 3000 Celje, datum: junij 2020,

– SN omrežje se načrtuje v okviru infrastrukturnega koridorja v elektro kabelski kanalizaciji (EKK),

– na območju poslovne cone se postavita TP PC Drnovo vzhod I in TP PC Drnovo vzhod II,

– dovoljena je postavitev več TP v okviru posameznih gradbenih parcel, mikrolokacije posameznih TP se določijo glede na mesto odjema v proizvodnem objektu, vse TP se zankajo v SN omrežje,

– v smeri proti zahodu se TP PC Drnovo vzhod II naveže na obstoječo TP Drnovo cestninska postaja, ki jo je potrebno razširiti,

– dovoljeno je napajanje z električno energijo skupne moči do 10 MVA, v prvi fazi pa do 3 MVA,

– napajanje območja SDOPPN bo v 1. fazi na SN omrežju iz TP PC Drnovo vzhod I. Za preostale odjemalce poslovne cone (izven območja SD OPPN) je dopustno napajanje z električno energijo 2 MW iz TP PC Drnovo vzhod I«,

– v 1. fazi napajanja območja SDOPPN bo zgrajena TP – merilno razvodna postaja, ki bo služila za priklop za distribucijsko omrežje preko 20 kV kablovoda in po potrebi interne TP z odjemno močjo do 3 MVA,

– v 2. fazi napajanja območja SDOPPN se lahko zgradijo dodatne interne TP,

– v območju SDOPPN se med merilno razvodno TP in vsako interno TP zgradi zanka s SN kablom v EKK,

– v drugi fazi bo območje SDOPPN oskrbovano z električno energijo z izgradnjo novega SN 20 kV kablovoda iz obstoječe RTP Krško-DES. Trasa novega SN kablovoda iz RTP Krško – DES do območja prostorskega akta ni predmet tega prostorskega akta. Trasa SN 20 kV kablovoda od TP PC Drnovo vzhod I do TP PC Drnovo vzhod II poteka v EKK v infrastrukturnem koridorju ob obvozni cesti Drnovo na severu območja urejanja,

– v koridorju obvozne ceste Drnovo na severu poslovne cone in v koridorju ceste C3 je dopustno umestiti v SN 20 kV kabelsko kanalizacijo kablovode NN 0,4 kV.

(2) Nizkonapetostno omrežje: Glavna trasa kabelske kanalizacije NN omrežja bo potekala ob robu osrednje ceste cone. Od tu bo potekal razvod kabelske kanalizacije manjših kapacitet ob ostalih cestah do posameznih gradbenih parcel. Na glavno vejo so predvidene navezave do transformatorskih postaj. Trase nizko napetostnih kablovodov bodo potekale območju infrastrukturnih koridorjev, kabli bodo položeni v cevi kabelske kanalizacije.  Čez zahodni del območja SD OPPN 1 potekajo nizkonapetostni (NN) podzemni elektroenergetski vodi, ki se upoštevajo kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od osi skrajnega elektroenergetskega voda v obeh smereh. NN vodi se pod pogoji upravljavca elektro omrežja lahko tudi prestavijo v koridor ceste C1 in na zahodni rob zemljišča s parcelno številko 3763, k.o. Drnovo.

(3) Javna razsvetljava: Območje poslovne cone se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest. Namen javne razsvetljave je osvetlitev javnih cestnih površin in pločnika. Pri projektiranju se uporabi standardne tipske elemente razsvetljave. Predvidena je enostranska postavitev stebrov. Trase nizko napetostnih kablovodov javne razsvetljave bodo potekale območju infrastrukturnih koridorjev o predvidenih pločnikih. Uskladi se obstoječo ureditev cestne razsvetljave z načrtovano osvetlitvijo križišč in Poslovne cone z upoštevanjem Priporočil SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.

19. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Minimalni vstopni tlak v predvidenem distribucijskem plinovodnem omrežju znaša 0,5 bar. Nazivni tlak v plinovodnem omrežju je 4 bar. Minimalni računski tlak za dimenzioniranje plinomera je 1 bar.

(2) Predvidena je priključitev plinovodnega omrežja cone na obstoječo traso plinovoda, ki poteka v območju avtocestne baze Drnovo ob regionalni cesti. Priključitev se izvede s prečkanjem regionalne ceste, podboj od mesta navezave do cone je treba izvršiti v zaščitni cevi. Predvideno je plinovodno omrežje poslovne cone do 4 bar. Trase plinovodov potekajo v sklopu javnih infrastrukturnih koridorjev tako, da bo možno priključevanje vseh predvidenih objektov na območju predmetne poslovne cone. Dimenzija plinovodov je PE 125. Na vsakem odseku se predvidi zaporno pipo in na koncu vsake linije izpušno mesto. Izpuh mora biti izveden v jašku, ki je zasut s peskom do izpušne pipe. Jašek mora biti pokrit s pokrovom. Globina vkopa mora biti minimalno 1,0 m pod cestiščem ali pod pločnikom.

(3) Upošteva se varnostni pas obstoječega transportnega distribucijskega plinovoda 8 bar (Krško–Brežice), ki znaša 5 m na vsako stran plinovoda. Prav tako se predvidi zaščito plinovoda 8 bar v območju križanja obvozne ceste Drnovo in ga po potrebi prestavi. Minimalni horizontalni odmik za vse načrtovane objekte in komunalno infrastrukturo od transportnega distribucijskega plinovoda Krško–Brežice naj znaša 2 m, vertikalni odmik pri križanjih pa vsaj 0,5 m.

(4) Plinovodno omrežje cone se bo preko povezovalnega plinovoda priključilo na obstoječe plinovodno omrežje pri naselju Drnovo. Trasa plinovoda bo potekala 2 m od obstoječega plinovoda 8 bar ob zahodni strani.

(5) V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar, znaša 2 m na vsako stran plinovoda, se gradbeni posegi lahko opravljajo samo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda. Pred gradbenim posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti tudi soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih plinovodov. V bližini plinovoda in priključnega plinovoda ni dovoljen strojni izkop ali miniranje ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njim, prav tako čez plinovod izven cestišča ni dovoljen transport za težka vozila brez dovoljenja upravljavca.

20. člen

(kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih vod)

(1) Predvidena kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda se v območju Obvozne ceste Drnovo priključuje na priključni kanalizacijski vod s črpališčem in tlačnim vodom.

(2) Kanalizacija območja OPPN se bo preko priključnega kanalizacijskega voda priključila na predviden sistem fekalne kanalizacije s čistilno napravo po programu »ISPA« na območju naselja Drnovo, ki ni predmet tega OPPN.

(3) Kanalizacija je predvidena v vodotesni izvedbi, z revizijskimi jaški na vseh lomih trase in spremembah profila cevi.

(4) V času izgradnje cone do priključitve kanalizacije za odvajanje odpadnih vod cone na čistilno napravo, je možna izgradnja zaprtih nepretočnih in nepropustnih greznic na praznjenje z odvozom na centralno čistilno napravo. Dopustne so tudi drugačne primerljive rešitve, pod pogojem, da z njimi soglašajo mnenjedajalci in to dopušča veljavna zakonodaja.  Po priključitvi območja OPPN na kanalizacijo s ČN se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje, začasne greznice pa poruši.

21. člen

(tehnološke odpadne vode)

(1) Tehnološke odpadne vode se, po predhodnem prečiščenju na sami parceli, odvaja v javno komunalno kanalizacijo, ki se konča na čistilni napravi Krško.

(2) V primeru nezadostnih kapacitet čistilne naprave se tehnološke odpadne vode dokončno očistijo na sami parceli in vodijo v ponikovalnice.

(4) V projektni dokumentaciji posameznega objekta se kvantitativno in kvalitativno določi količine tehnološke odpadne vode.

22. člen

(kanalizacija za odvajanje padavinske vode)

(1) Padavinske odpadne vode s parkirišč, cest in drugih utrjenih povoznih površin, prečiščene na lovilcih olj in padavinske odpadne vode s streh, se spelje v ponikovalnice. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino  podzemne vode.

(2) Vse padavinske vode s streh in potencialno onesnažene padavinske odpadne vode načrtovanih objektov se ponika v okviru posameznih gradbenih parcel. Odvajanje odpadnih padavinske odpadne vode se predvidi preko zadrževalnikov. Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva 5 minutno intenziteto padavin v trajanju 15 minut s povratno dobo dveh let, ki znaša 252 l/s/ha (povprečna vrednost med nalivom hidrometeorološke postaje Planina nad Sevnico in Gornji Lenart) Padavinske vode s streh se v primeru, da ponikanje ni možno, odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva kritično intenziteto padavin.

(3) Padavinske odpadne vode načrtovanih javnih prometnih površin se ponika na treh določenih lokacijah parcel za infrastrukturne objekte ob južni meji OPPN preko zadrževalnikov. Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva 15-minutno intenziteto padavin v trajanju 15 minut s povratno dobo dveh let, ki znaša 161 l/s/ha (povprečna vrednost med nalivom hidrometeorološke postaje Planina nad Sevnico in Gornji Lenart). Pri izračunu volumna zadrževalnika se upošteva kritično intenziteto padavin.

(4) Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

(5) Vse zunanje prometne in manipulativne utrjene površine je potrebno izvesti v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede za zajem odpadnih požarnih voda.  V primeru, da gre za požarno zahtevne obrate, je treba zunanje manipulativne utrjene površine ob objektih izvesti v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede za zajem odpadnih požarnih voda.

23. člen

(vodovod)

(1) Poslovna cona se preko povezovalnega vodovoda iz DLTŽ DN 150, ki bo potekal ob južni strani nove predvidene cestne povezave Drnovo–Cerklje, priključi na vodovod DLTŽ DN 150 Krško polje; odsek: Beli breg–Kerinov grm, ki poteka po desni strani lokalne ceste Drnovo–Gorica. Obstoječe vodovodno omrežje se napaja iz črpališča Beli breg, tlak v omrežju znaša ca. 4,5 bara.  Poslovna cona se preko povezovalnega vodovoda iz DLTŽ DN 150, ki bo potekal ob južni strani nove predvidene cestne povezave Drnovo–Cerklje priključi na zahodni strani na vodovod DLTŽ 150 Drnovo–AC baza Drnovo, na vzhodu na vodovod DLTŽ 150 Drnovo–Gorica, ki poteka po desni strani lokalne ceste Drnovo–Gorica. Obstoječe vodovodno omrežje se napaja iz črpališča Brege, tlak v omrežju znaša ca. 4,5 bara.   Pred začetkom projektiranja se preverijo hidravlične in tlačne razmere v obstoječem vodovodnem omrežju, izdela ustrezna hidravlična analiza, s katero se ugotovi potreba po pitni in požarni vodi. Pri tem se upošteva predvidena gostota zaposlenosti na ha in predvidena poraba tehnološke in pitne vode na zaposlenega na dan. V primeru, da hidravlična analiza pokaže, da obstoječe vodovodno omrežje ni sposobno zagotavljati zadostnih potreb po pitni in požarni vodi, se izvede rekonstrukcija omrežja in vključi črpališče Brege v sistem vodooskrbe na omenjenem področju.

(2) Vodovodno omrežje na območju Poslovno cone Drnovo – vzhod poteka v območju infrastrukturnih koridorjev in se predvidi v obliki zanke, da se omogoči kroženje in prepreči zastaranje vode v omrežju.

(3) Na celotnem območju se predvidi hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi.

(4) Vsi objekti morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih in prometnih površinah ni dovoljena. V primeru izvedbe poslovno-stanovanjskih objektov se v vodomerni jašek namestita ločena obračunska vodomera. Odstopanja od rešitev, navedenih v tem členu so dopustna pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec vodovoda.

24. člen

(omrežje zvez)

(1) Optično telekomunikacijsko omrežje poteka v okviru načrtovanih infrastrukturnih koridorjev, čemur se prilagodi projektna dokumentacija telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov z notranjimi instalacijami posameznih objektov. Priključek bo uporabnikom omogočal vse telekomunikacijske storitve neodvisno od vrste dovodnega prenosnega medija.

(2) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo(upoštevati minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).

(3) Obstoječe TK omrežje (medkrajevni optični kabel K-240 in K-430, MK K-15 ter KKO) se ustrezno zaščiti.

25. člen

(odpadki)

(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja, ki so postavljeni na ekoloških otokih ali lastnih gradbenih parcelah in se redno odvažajo na komunalno deponijo. V sklopu cone se uredijo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov v sklopu parcel infrastrukturnih objektov, lociranih ob južni meji cone.

(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.

(3) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.

(4) Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemna mesta se locira največ 5 m od transportne poti vozila za odvoz odpadkov. Odjemno mesto za posodo za odpadke mora biti izveden v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(5) Na območju OPPN morajo biti urejeni posebni namenski prostori za začasno skladiščenje odpadkov iz proizvodnje, kakor tudi za skladiščenje nevarnih snovi.

4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjenje kulturne dediščine

26. člen

(kulturna dediščina)

(1) Celotno območje Poslovne cone Drnovo – vzhod se nahaja na arheološkem območju 128* Drnovo – Arheološko najdišče Neviodunum, ki je tudi vpisano v Registru nepremične kulturne dediščine. Zavod za varovanje varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Ljubljana je v aprilu 2006 izvedel širše predhodno arheološko raziskovanje terena ter v času od 4.–18. 7. 2007 arheološka sondiranja. Na podlagi dobljenih rezultatov teh predhodnih arheoloških raziskav, je treba pred gradnjo ali drugimi posegi izvesti zaščitne  nadaljnje predhodne arheološke raziskave, katerih stroške krije investitor. Za raziskavo je potrebno pridobiti soglasje ministra skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.

(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:

– način in obseg arheoloških raziskav določi pristojna enota ZVKDS, zato je potrebno v času izdelave projektne dokumentacije pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje ZVKDS, OE Ljubljana,

– v primeru odkritja izjemnih ostalin bodo podane nadaljnje usmeritve za prezentiranje odkritih arheoloških ostalin »in situ.

5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave

27. člen

(varstvo podzemne vode in vodnih virov)

(1) Po veljavnem Odloku o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/85), se območje poslovne cone Drnovo – vzhod nahaja izven vodovarstvenih območij. V skladu s planskim aktom se območje nahaja na območju varovanja podzemne vode Krškega polja nahaja na vodovarstvenem območju varovanja podzemne pitne vode na varstvenih pasovih črpališča vodovoda Krško, in sicer v 3. vodovarstvenem pasu (širši varstveni pas). Na podlagi strokovne podlage »Vpliv poslovnih con Drnovo – Velika vas in Drnovo vzhod na črpališči Drnovo in Brege«, (Geoko, d.o.o., Lj., sept. 2006) na kvaliteto podzemne vode črpališč Drnovo in Brege ne vpliva predvidena cona. Izvedene simulacije toka podzemne vode z matematičnim modelom vodonosnika Krškega polja, podzemna voda iz območja PC Drnovo – vzhod ne odteka v smeri črpališč.

(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se za načrtovane objekte pridobi vodno soglasje, skladno s prilogo 1 »Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06)«. Objekti označeni z oznako + so dovoljeni, za objekte z oznako pd štejemo, da je njihov vpliv na vodni režim preverjen z omenjeno študijo). Objekte, označene z oznako pip, se v ureditvenem območju poslovne cone ne načrtuje.

(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:maksimalna kota izkopa za temelje mora biti nad koto nivoja podzemne vode, ki se po obstoječih podatkih nahaja na koti od 150 do 150,5 m n.v.),

– v čim večji meri naj se za začasne prometne in gradbene površine (začasna odlagališča) uporabijo obstoječe infrastrukturne površine (ceste, parkirišča): te naj se določijo v načrtu organizacije ureditve gradbišča, ki ga izvajalec pripravi (in investitor potrdi) pred izvajanjem del,

– oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom in morebitna manjša vzdrževalna dela (dolivanje olja) morajo biti opravljena na utrjenih površinah, opremljenih z lovilci olj. Te površine morajo biti določene v načrtu organizacije ureditve gradbišča;

– transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali med gradnjo morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.

(4) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:

– odvajanje odpadnih padavinske odpadne vode se predvidi preko zadrževalnikov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena,

– v primeru skladiščenja, pretakanja ali odlaganja nevarnih snovi je potrebna betonska podlaga na predhodno pripravljeni zaščitni podlagi (tampon),

– pretakalne, skladiščne, odlagalne in druge manipulacijske površine naj bodo obrobljene z betonskimi robniki,

– odvodnjavanje pretakalnih, skladiščnih in asfaltiranih površin naj se vrši preko usedalnika (peskolova) v ustrezno dimenzioniranimi lovilci olj,

– upravljavec ali lastnik mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vseh čistilnih naprav in lovilcev olj,

– prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov (usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podzemno vodo, nevarne kemikalije naj se skladiščijo le v originalni embalaži, ki je ustrezno označena, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih kemikalij (ime nevarne kemikalije, oznaka nevarnosti …);

– travnate površine naj bodo od voznih površin fizično ločene (nameščene ustrezne prepreke) tako, da z motornimi vozili ne bo možno manipulirati po njih. Ob takšni ureditvi tal se možnosti onesnaženja tal in podtalnice zaradi razlitja olj ali goriva občutno zmanjša.

(5) Skladno z Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) je potrebno za spremljanje stanja okolja vzorčiti podtalno vodo za kemijske in mikrobiološke analize. Vzdrževati se mora redni nadzor nad vodenjem obratovalnih dnevnikov naprav za preprečevanje onesnaženja (lovilci olj, odlagališča in skladišča nevarnih snovi).

28. člen

(varstvo tal)

(1) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.

(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:

– posegi v tla naj se izvaja le v območju OPPN,

– pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje,

– po končanem posegu je treba ustrezno odstraniti vse odpadke in teren urediti/rekultivirati,

– prepreči se nenadzorovan vnos odpadkov v tla in njihovo odlaganje v naravno okolje,

– investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov in le te oddati pooblaščenemu izvajalcu,

– izdelati je treba načrt ravnanja z odpadki in izvajati ravnanje z odpadki v skladu z omenjenim načrtom,

– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla,

– v primeru razlitja nevarnih snovi je potrebno lokacijo takoj sanirati.

(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje:

– ustrezno se ravna z nevarnimi snovmi v skladu s predpisi (skladiščenje, parkirišča opremljena z lovilci olj, ustrezno ukrepanje v primeru nesreč),

– redno pregledovati in čistiti lovilce olj ter voditi obratovalni dnevnik;

– Posamezni lastniki so dolžni pregledovati lovilce olj tudi v garažah in privatnih voznih in parkirnih površinah. O tem je potrebno voditi dnevnike,

– preprečit se nenadzorovan vnos odpadkov v tla,

– uredi se odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

– vse nevarne odpadke (odpadne gošče iz lovilcev olj, lovilcev maščob, iztrošene jeklenke tehničnih plinov, embalažo onesnaženo z nevarnimi kemikalijami …) je treba oddati organizaciji, ki je pooblaščena za ravnanje s tovrstnimi odpadki,

– uredi se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov znotraj OPPN in odvoz na odlagališče,

– uredijo se ekološki otoki.

(4) Za spremljanje stanja okolja mora investitor od pooblaščene organizacije, ki ji bo predajal nevarne odpadke zahtevati potrditev evidenčnega lista o predaji odpadkov in jih arhivirati za pet let, kot to določa Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 – ZVO-1).

(5) Po omenjenem pravilniku mora povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov izdelati načrt gospodarjenja z odpadki.

29. člen

(varstvo zraka)

(1) Na podlagi Sklepa o določitvi območja in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) spada obravnavana lokacija v območje SI 2 (območje Koroške, Savinjske doline, Zasavja in Posavja). Za območje SI 2 je ugotovljena I. stopnja onesnaženosti. To pomeni, da prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem z onesnaževali SO2. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.

(2) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:

– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,

– uporaba tehnično brezhibne mehanizacije in transportnih sredstev,

– izvajanje rednega vzdrževanja in čiščenja cest, posebno v poletnih mesecih naj se gradbišče moči z vodo,

– preprečevati je treba emisije prahu iz začasnih (manjših) deponij gradbenih odpadkov,

– s koles kamionov naj se pri izhodu iz gradbišča odstrani blato ali prašni delci, sipki tovori se pri transportu po javnih prometnih površinah prekrivajo,

– med gradnjo objekta in urejanjem območja je treba zagotoviti čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije zaradi prašenja. ,

– v času gradnje je treba upoštevati določila Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11).

(4) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje ali posamezni lastnik:

– vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami,

– redno se vzdržujejo ogrevalne naprave,

– preprečujejo se emisije prahu iz skladiščnih prostorov objektov.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje, ki jih morajo upoštevati investitorji in izvajalci del med gradnjo:

– pri urejanju območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave,

– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Stroji, ki so bili dani v promet ali uporabo, morajo biti označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti. ,

– prebivalci v bližini območja OPPN naj bodo o izvedbi, poteku in trajanju del pravočasno in podrobno obveščeni, da se hrupu pravočasno izognejo.

(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja, ki jih mora upoštevati upravitelj cone oziroma pooblaščeno podjetje ali posamezni lastnik:

– vsi prostori znotraj OPPN v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, naj se protihrupno izolirajo,

– v obravnavano območje OPPN se lahko umeščajo le dejavnosti, ki dosegajo IV stopnjo varstva pred hrupom,

– v primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje,

– vse naprave, ki so vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate,

– izvajajo se občasne meritve hrupa prometa na dovozni cesti.

31. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Transformatorske postaje in obstoječa bazna postaja na telekomunikacijskem stolpu predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.

(2) Ob umeščanju načrtovanih objektov ob virih sevanja se upošteva veljavne predpise s tega področja.

6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(seizmološke zahteve)

(1) Objekte je treba graditi po pogojih, predvidenih za območje (spodnjeposavsko – kozjansko potresno območje). Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg. Projektni pospešek je 0,200.

34. člen

(požar)

(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

(2) Prometni sistem cest in peš poti znotraj cone mora omogočati dostop do objektov z vseh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce.

(3) Voda za gašenje požara se zagotavlja iz hidrantnega omrežja, novi nadzemni hidranti so predvideni ob prometnicah.

(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami, kar je razvidno iz grafičnih prikazov OPPN.

7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje oppn

35. člen

(etapnost gradnje)

Poseganje v prostor na območju poslovne cone je vezano na izgradnjo prometne in komunalno energetske infrastrukture, v skladu s sprejetim programom opremljanja zemljišč za gradnjo. Do izgradnje načrtovanega celotnega cestnega in komunalno energetskega omrežja industrijske cone, je možno stavbe in gradbeno inženirske objekte graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. V prvi fazi se za potrebe napajanja z električno energijo zagotovi skupna odjemna moč do 3 MVA, v drugi fazi pa do 10 MVA.

36. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN -ju.

(3) Investitor oziroma vsakokratni lastnik (če ta ne nastopa v vlogi investitorja) na območju sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod je dolžan omogočiti dostop do transformatorske postaje TP PC Drnovo – vzhod I za priklop ostalih odjemalcev električne energije v poslovni coni. Omogočen mora biti nizkonapetostni priklop in priklop predvidene TP PC Drnovo – vzhod II.

37. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Priključevanje poslovne cone na obstoječo javno infrastrukturo, določeno v 5. členu tega odloka, se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem odlokom, pod pogoji in s soglasjem upravljavcev teh vodov.

(2) Po izgradnji plinovodnega omrežja cone je nanj obvezna priključitev vseh objektov v območju cone, razen, če se objekt oskrbuje z načinom, ki sledi napredku tehnike.

(3) Dopustno je odstopanje poteka infrastrukturnih objektov (razen cest) znotraj cone, če gre za ustreznejše rešitve, ki ne onemogočajo gradnje in razvoja načrtovanih objektov po pogojih tega odloka, ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov in pogojev, ki so določeni za posamezne vode z veljavnimi predpisi. V severovzhodnem delu območja urejanja je dopustno odstopanje od lokacije ponikovalnice in trase kolesarske steze.

(4) Dovoljena so manjša odstopanja od zakoličbenih točk gradbenih parcel in javnega dobra v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji.

(8) V območju SDOPPN je dovoljena širitev gradbene parcele transformatorske postaje TP PC Drnovo – vzhod 1.

(9) Dovoljeno je odstopanje od kote terena za ± 0,5 m.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega Odloka se za ureditveno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjene in dopolnjene sestavine Odloka o UN Asfaltna baza Drnovo (Uradni list RS, št. 69/99 in 57/06) v tistem delu, kjer ureditve tega odloka posegajo v njegovo območje.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

40. člen

(vpogled)

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti Krško polje.

41. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-10/2006-O502

Krško, dne 24. novembra 2008

Župan

Občine Krško

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod (Uradni list Republike Slovenije, št. 160/2020) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

28. člen

(začasna namembnost zemljišč)

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

29. člen

 (vpogled v SDOPPN)

SDOPPN so v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Krško.

30. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem SDOPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

31. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Drnovo – vzhod / II. (Uradni list Republike Slovenije, št. 17/2022) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

20. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.