|
Na podlagi 14.
člena
Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski
svet Občine Dobrepolje na 22. redni seji dne 29. 9. 2009 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta
Občine Dobrepolje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo, način dela občinskega sveta ter način uresničevanja pravic
in dolžnosti članic in članov občinskega sveta
(v nadaljnjem besedilu: svet)
(v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
Delo in dokumentacija
sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če svet ali
njegovo delovno telo obravnava zadevo zaupne narave. |
Svet zagotavlja javnost
dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov medijev na sejah, z neposrednim
prenosom sej preko spletne strani občine in z objavo slikovnega
zapisa sej na spletni strani občine ter na druge načine v skladu
s predpisi občine. Svet lahko odloči, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
Svet lahko na predlog
predlagatelja obravnavane zadeve, župana, pristojnega delovnega
telesa sveta, člana sveta ali nadzornega odbora sklene, da bo
seja ali del seje sveta potekal brez navzočnosti javnosti, tudi
če ne obravnava zadeve zaupne narave, kadar je utemeljeno
pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi
z zadevami zaupne narave. Sklep o tem sprejme svet na seji brez
navzočnosti javnosti. Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko
poleg župana, svetnikov in predlagatelja gradiva navzoč na seji
ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. |
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki so
zaupne narave. Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave
določi župan s posebnim aktom. |
|
|
|
5. člen |
|
|
Občinski svet dela
na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo
občinskega sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se sklicujejo
najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
|
6. člen |
|
|
Občinski svet
predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega
telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Občinski svet
uporablja
pečat
žig
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”.
|
|
|
Občinski svet
uporablja
pečat
žig
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat
žig
občinskega
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega
sveta.
Pečat
žig
občinskega
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabotajnik občine
direktor občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
|
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani občinskega sveta. |
|
|
8.a člen |
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta |
2. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
3. Imenovanje mandatne
komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta |
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6. Imenovanje komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
|
|
|
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev
mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Občinski svet
glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih občinski svet ne
odloča. |
|
|
Komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga
občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
Občinski svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
|
Občinski svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za
člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se občinski svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem
mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je občinski svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
Občinski svet
potrdi mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega
sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Član občinskega
sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana; |
|
|
– predlagati
občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
|
|
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
|
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član občinskega
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu z zakonom in Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima
lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih
ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
predsedujoči na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in tajnik občine.
Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal
in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje,
ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
|
|
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
|
|
Razprave o vprašanjih in pobudah ni. |
|
|
19. člen |
|
|
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
|
|
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO
PODROČJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
|
|
V. SEJE OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
dnevni red, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
Seje občinskega
sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more pričeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
|
|
23. člen |
|
|
Vabilo za redno
sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. |
|
|
Vabilo za sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine in tajniku občine. |
|
|
Sklic seje vsebuje vabilo
in gradivo. |
Sklic redne seje sveta se
pošlje članom najkasneje 14 dni pred dnevom, določenim za sejo.
Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda,
vendar ne kasneje kot tri dni pred sejo sveta. Najmanj tri dni
pred sejo sveta morajo biti članom sveta predloženi tudi
zapisniki delovnih teles, ki so obravnavali posamezne točke
predloga dnevnega reda. |
Sklic seje se pošlje tudi
predsednikom vaških odborov, vodjem političnih strank in list,
zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni red
seje. |
Sklic seje se pošlje v
fizični obliki na papirju ali po elektronski pošti v skladu s
predpisom, ki ureja elektronsko poslovanje, lahko pa tudi na
zgoščenki ali drugem nosilcu podatkov. Gradivo, poslano v
fizični ali elektronski obliki, mora biti identično. Če je sklic
seje ali dodatno gradivo iz prvega odstavka tega člena poslano
tudi v fizični obliki, pričnejo teči roki po prejemu sklica seje
ali dodatnega gradiva v fizični obliki. |
V primeru, da vsi člani
sveta prejemajo sklic seje v elektronski obliki po elektronski
pošti, se glede rokov iz prvega odstavka tega člena upoštevajo
določbe predpisa o elektronskem poslovanju. |
Sklic seje je informacija
javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga odpošlje članom
sveta in ostalim prejemnikom sklica, objavi na spletni strani
občine. |
|
|
|
24. člen |
|
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje,ali na zahtevo 1/4 članov občinskega sveta. |
|
|
V zahtevi članov
občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za
njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo
pripravi. |
|
|
Izredno sejo
občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali
člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov
pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
|
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
Sklic seje mora biti vročen članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Izredna seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O
dnevnem redu svet ne razpravlja in ne glasuje. |
|
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski
svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar gre za
posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja
občinskega sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z
osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti. |
|
|
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki
je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina
članov občinskega sveta, ki so glasovali. |
|
|
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom občinskega sveta
oziroma ugotovitev, koliko članov občinskega sveta je glasovalo. |
|
|
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu občine in zaključnem računu
proračuna občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o
zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna
seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme ter z glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja
seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je sklepčna,
če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so
osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo je sprejet, če je zanj glasovala
večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas. |
O dopisni seji se vodi
zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev
zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
|
|
26. člen |
|
|
Na seje občinskega
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma
tajnik
drugi predlagatelj točke dnevnega reda občinske uprave. |
|
|
Vabilo
Sklic seje se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. Posamezno
točko dnevnega reda lahko poleg župana predlaga tudi član sveta, delovno
telo, nadzorni odbor v zadevah iz svoje pristojnosti in najmanj pet
odstotkov volivcev. |
|
|
V predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
|
|
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Občinski svet ne
more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik
.
razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je
obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Izredno sejo
občinskega sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni
opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje
zahtevali. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje občinskega
sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno
običajen način. |
|
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. |
|
|
Predsedujoči na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja lahko dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Seje sveta so javne. |
Zvočno in slikovno
snemanje sej sveta izvajajo izključno občinska uprava in
predstavniki akreditiranih medijev. Nepooblaščeno snemanje seje
je kršitev v skladu s tretjo alinejo 42. člena tega poslovnika. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na
sejah sveta. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v
prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da
lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
Občani in predstavniki
medijev se lahko vključujejo v razpravo samo v primeru, če to
dovoli svet. |
Če občan, ki spremlja
sejo ali predstavnik medija moti delo sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če pa tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta pa ga odstrani iz prostora. |
Svet lahko sklene, da se
o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za medije. |
Uradno obvestilo se da
zlasti o sejah ali delih sej sveta, ki so potekale brez
navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov medijev.
Svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih
primerih. |
Besedilo uradnega
obvestila pripravi župan. |
|
|
|
30. člen |
|
|
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
|
|
Kadar občinski svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
31. člen |
|
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o
tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
32. člen |
|
|
Občinski svet na
začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju
dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Mandatne zadeve se
uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
Prva točka dnevnega reda
je praviloma sprejem zapisnika seje sveta. |
Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne
glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni
predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
|
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
Pred začetkom
razprave o posameznih točkah dnevnega reda, svet odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
|
|
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
34. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je
potrebno ustno obrazložiti. |
|
|
35. člen |
|
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar občinski svet tako sklene,
je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po pet minut. |
|
|
Potem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet
lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja
dalj časa, vendar ne več kot deset minut. |
|
|
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replika sme
trajati največ tri minute. |
|
|
Član sveta, ki je pri obravnavi točke dnevnega reda že razpravljal o
osnovnem gradivu, ima pravico do ponovne razprave, če je svetu
predloženo novo dodatno pisno gradivo. Dopolnilna razprava lahko traja
največ pet minut. |
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
36. člen |
|
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez
razprave. |
|
|
37. člen |
|
|
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o tem vprašanju
brez razprave. |
|
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
tri minute. |
|
|
38. člen |
|
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči
prekine delo občinskega sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene občinski svet. Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
39. člen |
|
|
Seje občinskega
sveta se praviloma ne sklicujejo pred 17. uro in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. |
|
|
Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
40. člen |
|
|
Če občinski svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji,
se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na naslednjo sejo. Enako
lahko občinski svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
|
|
41. člen |
|
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
42. člen |
|
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin,
|
|
|
– odvzem besede,
|
|
|
– odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
|
43. člen |
|
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
|
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo občinskega sveta. |
|
|
Član občinskega
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
45. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine, do
vzpostavitve pogojev za nadaljevanje seje. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
46. člen |
|
|
Občinski svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Navzočnost članov sveta se ugotovi z njihovimi podpisi na listi
navzočnosti pred začetkom seje oziroma nadaljevanjem prekinjene seje. |
|
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
Preverjanje sklepčnosti se izvede po končani razpravi pri posamezni
točki dnevnega reda z uporabo glasovalne naprave, dvigom rok ali
poimenskim klicanjem svetnikov. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva
vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
|
|
|
47. člen |
|
|
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina
članov občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem
oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno
odločitev določa zakon. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim
glasovanjem lahko občinski svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa
ali amandmaja. |
|
|
Če član občinskega
sveta predlaga vsebino sklepa v zvezi z vsebino posamezne točke dnevnega
reda, je predsedujoči dolžan ta predlog sklepa dati na glasovanje.
|
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
|
|
|
K glasovanju pozove
predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja,
katerega se vpiše v zapisnik. |
|
|
50. člen |
|
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z glasovalno napravo ali s poimenskim izjavljanjem.
|
|
|
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
|
|
51. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
|
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov občinskega sveta.
|
|
|
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. |
|
|
Glasuje se tako, da
se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
|
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
|
|
– število
razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih
glasovnic, |
|
|
– število
neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih
glasovnic, |
|
|
– število glasov
»ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih:
|
|
|
– število glasov,
ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji občinskega
sveta. |
|
|
53. člen |
|
|
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
pri javnem glasovanju
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi
glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega.
O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
5. Izločitev
zaradi pristranosti |
|
53.a člen |
|
Razloge za izločitev
člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranosti
ureja zakon. |
|
53.b člen |
|
Pobudo za izločitev člana
sveta lahko poda predsedujoči ali vsak član sveta s pisno
obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti na seji sveta,
najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za izločitev
nanaša. |
Če se član sveta z
izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
V primeru, da se član
sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z
izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O
utemeljenosti ugovora odloča svet. |
Član sveta, ki se z
izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji
izločitvi. |
V primeru, da se član
sveta sam izloči iz odločanja o posamezni zadevi, lahko to sam
ustno izreče na seji sveta. |
|
53.c člen |
|
Izločitev pomeni le
izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko
sodeluje pri razpravi. |
|
53.č člen |
|
Postopek izločitve se
opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se
odločitev nanaša. |
|
|
|
54. člen |
|
|
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega:
|
|
|
– imena in priimke
prisotnih članov sveta, opravičeno in neopravičeno odsotnih članov in
ostalih prisotnih na seji, |
|
|
– datum in čas
začetka seje ter prostor, v katerem je bila seja, |
|
|
– sprejeti dnevni
red, – imena razpravljavcev pri posameznih točkah dnevnega reda,
|
|
|
– sprejete sklepe s
številom glasov ZA in PROTI, |
|
|
– ločena mnenja
razpravljavcev, ki so to zahtevali, |
|
|
– pobude in
predloge članov sveta, |
|
|
– pobude pot točko
Razno z imeni in priimki predlagateljev, |
|
|
– čas zaključka
seje. |
|
|
Zapisnik obsega: |
– imena in priimke
prisotnih članov sveta, opravičeno in neopravičeno odsotnih
članov in ostalih prisotnih na seji, |
– datum in čas začetka in
zaključka seje ter prostor, v katerem je bila seja, |
– predlog dnevnega reda,
umik točk in razširitev dnevnega reda ter sprejeti dnevni red, |
– imena razpravljavcev
pri posameznih točkah dnevnega reda, |
– razpravo posameznega
člana sveta, če to posebej zahteva ob koncu razprave ali
replike, |
– predloge amandmajev in
sklepov z izidi glasovanja, |
– pobude in predloge
članov sveta z njihovimi imeni in priimki, |
– postopkovne odločitve
predsedujočega in sveta ter stališča statutarno-pravne komisije
o postopkovnih vprašanjih. |
|
|
|
Za arhiv je
potrebno potrjenemu zapisniku priložiti original ali kopijo gradiva, ki
je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje
skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje
občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih
ter dopisnih sej sveta.
Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik, ki jih
praviloma v pisni obliki predloži pred pričetkom seje, na kateri se ta
zapisnik obravnava.
Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči občinskega sveta, ki je sejo vodil, tajnik občine
in pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
|
|
|
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
|
|
Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
Potek seje
občinskega sveta in delovnih teles se zvočno, lahko pa tudi slikovno
snema. |
|
|
Zvočni posnetek
oziroma magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom
in gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega
sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati magnetogram.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega delavca. |
|
|
Vsakdo lahko
zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja,
ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v
kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni
osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve
člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za občinski svet |
|
|
58. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
|
|
|
Tajnik občine
organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega
sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
|
|
– opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, |
|
|
– oblikuje predloge
za podelitev občinskih priznanj in nagrad in jih posreduje v sprejem
občinskemu svetu, |
|
|
– daje mnenja
občinskemu svetu k imenovanju direktorjev javnih zavodov, če zakon ali
ustanovitveni akt tako določi, |
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
|
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– predlaga kandidate za
organe občine, delovna telesa sveta in druge organe, ki jih
imenuje svet, |
– daje pobude in predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
sveta, |
– izdaja akte v zvezi s
pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
– oblikuje predloge za
podelitev občinskih priznanj in nagrad in jih posreduje v
sprejem svetu, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
|
60. člen |
|
|
Občinski svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
61. člen |
|
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisija: |
|
|
– odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, |
|
|
– odbor za
kmetijstvo, |
|
|
– odbor za družbene
dejavnosti, |
|
|
– statutarno pravna
komisija. |
|
|
Odbori in komisija
imajo predsednika in štiri člane. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo obravnava vse predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega
gospodarstva in obrti, gostinstva in turizma), varstva okolja in
gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
|
Odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za kmetijstvo
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in ga posreduje svetu ter tiste, ki jih
določa pravilnik o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj
kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje. |
|
|
64. člen |
|
|
Odbor za družbene
dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
|
|
Odbor za družbene
dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
|
65. člen |
|
|
Odbori so dolžni
obravnave aktov in drugih odločitev s svojih področij opraviti
najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja
občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
66. člen |
|
|
Statutarno pravna
komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
Komisija lahko
predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb
splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama
občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči
občinskega sveta, statutarna komisija razlaga poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
67. člen |
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
68. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. Odbor
oziroma komisija ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika
obora izvoli svet izmed svojih članov, namestnika predsednika pa
izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe na prvi seji. |
|
|
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
69. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
70. člen |
|
|
Občinski svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
71. člen |
|
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje občinskega sveta ali na zahtevo župana.
|
|
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj sedem
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
|
Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
|
|
72. člen |
|
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
73. člen |
|
|
Svet sprejema splošne akte (v nadaljevanju: akti) v rednem, hitrem in
skrajšanem postopku. V rednem postopku svet sprejema akte po
dvostopenjskem ali enostopenjskem postopku. |
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine
in zaključni račun, |
|
|
– planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
– odloke,
|
|
|
– odredbe,
|
|
|
– pravilnike,
|
|
|
– navodila,
|
|
|
– sklepe.
|
|
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov .
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
|
|
|
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
74. člen |
|
|
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v
sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
75. člen |
|
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
|
76. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Obrazložitev
Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje
občinskega sveta. |
|
|
77. člen |
|
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
78. člen |
|
|
Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan.
|
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
79. člen |
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka,
ter o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah ter vsebini predloga odloka.
|
|
|
Po končani
obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
Če občinski svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
|
|
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
|
80. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. Za
drugo obravnavo predloga odloka predlagatelj pripravi novo besedilo, pri
čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave
oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. Predlagatelj navede tudi rešitve,
ki odstopajo od besedila predloga odloka v prvi obravnavi. |
|
|
81. člen |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelji z amandmaji. |
|
|
Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka.
|
|
|
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
|
|
|
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka se vlagajo amandmaji. |
Amandma mora biti
predložen v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlagajo amandma predlagatelj odloka, najmanj ena
četrtina vseh članov sveta ali župan. |
Predlagatelj akta in
župan lahko do konca razprave o posameznem členu vložita amandma
na amandma. |
|
|
|
82. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov občinskega sveta, ki glasujejo.
|
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
|
|
|
Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu
tega akta. |
|
|
82.a člen |
|
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
O amandmajih k
posameznemu členu se glasuje po vrstnem redu, kot so bili
vloženi. |
Če je k posameznemu členu
predlaganih več amandmajev, ki se med seboj izključujejo, se
najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena
in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejemu prvega
takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje. |
Če je predlagan amandma
na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na
amandma. |
Predlagatelj amandmaja
lahko umakne amandma do začetka glasovanja o amandmajih k členu,
h kateremu je predlagal amandma. |
Za sprejem amandmaja je
potrebna enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi.«. |
|
82.b člen |
|
Če predlagatelj po
sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi sprejetih
amandmajev posamezne določbe predloga akta medsebojno
neusklajene, lahko predlaga uskladitveni amandma še pred
glasovanjem o aktu v celoti. |
|
82.c člen |
|
Če svet v katerikoli fazi
obravnave akta ne sprejme, je postopek za njegov sprejem končan. |
|
|
|
83. člen |
|
|
Statut občine in
poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
Proračun občine
sprejema občinski po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
84. člen |
|
|
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
Postopki sprejemanja aktov, ki se do poteka mandata sveta ne zaključijo,
so končani in se v novem mandatu ne nadaljujejo. |
|
|
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
|
|
85. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
|
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
|
86. člen |
|
|
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
|
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
|
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
|
|
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
|
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. |
|
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve predpisov, |
– prenehanje veljavnosti
splošnega akta ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– spremembe in dopolnitve
splošnega akta v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov, |
– obvezno razlago določb
splošnih aktov, |
– prečiščena besedila
aktov. |
|
|
|
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
|
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
|
88. člen |
|
|
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Župan lahko predloži svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje
proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar
samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil svet izvoljen. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru Republike Slovenije. V
letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje
v 60 dneh po izvolitvi občinskega sveta. |
|
|
Svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. |
|
|
Župan pošlje vsem
članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki
jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
|
|
V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
občinskemu svetu: |
|
|
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
– načrtovane
politike občine, |
|
|
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, |
|
|
– finančnih
terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjem letu ali dveh
letih, |
|
|
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjem letu ali dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
– načrt razvojnih
programov, |
|
|
– načrt nabav.
|
|
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. |
|
|
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
|
89.a člen |
|
Župan pošlje članom sveta
predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta,
na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena
splošna razprava. |
V prvi obravnavi
predstavi župan vsebino proračuna. |
Predstavitev ni časovno
omejena. |
|
|
|
89. b člen |
|
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. |
|
|
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo
župan. |
|
|
V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
|
|
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
91. člen |
|
|
V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta
ter zainteresirana javnost. |
|
|
Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
Predsedniki
delovnih teles občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
|
92. člen |
|
|
Najkasneje v 30
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter
skliče sejo občinskega sveta,
vaški odbori
na kateri se bosta obravnavala.
S tem je splošna razprava zaključena. |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 7 dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta in delovna telesa vložijo amandmaje. Delovno telo, ki je pristojno
za določeno področje, lahko vloži amandmaje samo k tistim delom predloga
proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog
za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za
spremembo izdatkov na drugem področju. |
|
|
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. Med
javno razpravo je župan dolžan na sejah pojasniti predlog proračuna
občine. |
|
|
93. člen |
|
|
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles občinskega sveta
iz prve obravnave in javne razprave je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
|
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma. ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
|
|
|
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta. Župan
lahko vloži amandmaje do konca razprave na seji sveta. |
|
|
Najprej se glasuje
o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
|
|
O amandmajih, ki niso vloženi v skladu s drugim odstavkom 92. člena, se
ne glasuje. |
|
|
94. člen |
|
|
Ko je končano
glasovanje o amandmajih,
župan
predsedujoči
ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
|
|
Če proračun ni
usklajen, lahko
župan
predsedujoči
prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
|
Občinski svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
|
|
|
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka |
|
|
95. člen |
|
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
96. člen |
|
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
Svet sprejme rebalans proračuna po skrajšanem postopku. |
|
|
Po skrajšanem postopku se sprejme tudi zaključni račun proračuna občine. |
|
|
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
|
97. člen |
|
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
|
Obvezna razlaga se objavi. |
|
|
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
|
98. člen |
|
|
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila kot nov splošni akt. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem
postopku za sprejem odloka. |
|
|
99. člen |
|
|
Po sprejetju
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka,
ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih
členov, pripravi statutarno pravna komisija občinskega sveta uradno
prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika občinskega sveta ali odloka tako določi občinski
svet. |
|
|
O uradnem
prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave. Uradno
prečiščeno besedilo se objavi. |
|
|
Po sprejetju sprememb in
dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj
eno tretjino njegovih členov, predlaga statutarno-pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po
vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika v roku 30 dni od objave v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev odloka tako določi svet. |
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča svet brez razprave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
|
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA Volitve,
imenovanja in razrešitve |
|
|
100. člen |
|
|
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov občinskega
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
Volitve in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu in
statutu voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika,
če zakon ali drug akt občine ne določa drugače. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član občinskega sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
|
102. člen |
|
|
Če občinski svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
|
103. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine
ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov , se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles |
|
|
104. člen |
|
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidati morajo komisiji predložiti svoje soglasje. |
|
|
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede
javno posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
|
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. Če
na ta način niso imenovani vsi člani, se glasovanje ponovi na naslednji
seji sveta tako, da se izvede nov kandidacijski postopek samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Postopek
razrešitve |
|
|
105. člen |
|
|
Za razrešitev se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja.
|
|
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. |
|
|
Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razrešitev. |
|
|
Če je župan
pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen
predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov občinskega
sveta. |
|
|
105. člen |
|
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik,
če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se
začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
105.a člen |
|
Predlog za razrešitev se
posreduje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka
prejšnjega člena, ga komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, zoper katero je
vložen predlog za razrešitev, se pisno opredeli, ali se z
razrešitvijo strinja ali ne. Če se z razrešitvijo ne strinja,
ima na seji sveta pravico do besede. |
Župan uvrsti predlog za
razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
105.b člen |
|
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
|
3. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
106. člen |
|
|
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom
občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
|
|
Sklep o prenehanju
funkcije podžupana se vroči županu. |
|
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
Župan in člani sveta
imajo pravico odstopiti. Postopek v zvezi z odstopom župana in
članov sveta urejata zakon in statut občine. |
Pravico odstopiti imajo
tudi člani nadzornega odbora, člani drugih organov občine in
delovnih teles sveta ter drugi imenovani. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
Svet ugotovi prenehanje
mandata zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
107. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in občinski
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar občinski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Za
izvajanje odločitev sveta je odgovoren župan. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občinske uprave o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov občinskega
sveta. |
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov občinskega sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
|
|
Če sklepa
občinskega sveta župan ne more izvršiti, mora občinskemu svetu
predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela občinskega sveta, zato je dolžan občinski svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
109. člen |
|
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske
uprave. |
|
|
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
110. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah občinskega sveta.
|
|
|
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov občinskega sveta, obvestila in poročila o delu občinskega
sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
|
|
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in delovnih teles, ki so
zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
111. člen |
|
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določata statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
112. člen |
|
|
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
|
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
113. člen |
|
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
|
|
Izven seje
občinskega sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.
|
|
|
Vsak član
občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarna komisija, odloči občinski svet. |
|
|
Poslovnik razlaga
statutarno pravna komisija. |
Med sejo sveta razlaga
določila poslovnika predsedujoči. Predsedujoči lahko med sejo
sveta zaprosi za razlago statutarno pravno komisijo, ki se
sestane takoj. Če statutarno pravna komisija ne more podati
razlage poslovniške določbe takoj, jo pripravi do naslednje seje
sveta. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno
pravna komisija, odloči svet. |
|
|
|
XII. KONČNI DOLOČBI |
|
|
114. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Dobrepolje, ki je bil sprejet s sklepom na 9. seji občinskega sveta, dne
6. 7. 1999. |
|
|
115. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 007-2/2009 |
|
|
Videm, dne 29.
septembra 2009 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Janez Pavlin l.r. |
|
|
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje (Uradni list
Republike Slovenije, št. 72/2017) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
73. člen
Te spremembe in
dopolnitve pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
|
|