Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007 70/2008 – ZVO-1B in 108/2009) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99 in 18/2000) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 22. redni seji dne 27. septembra 2010 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za obrtno podjetniško cono (OPC)

v Rušah

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004 (MUV št. 10/04 in popr. št. 12/04 ter št. 8/06) ter Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Ruše (MUV, št. 11/09), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za obrtno podjetniško cono (OPC) v Rušah (v nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2009/OPPN-104, 2010.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ruše.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE

Z OPPN

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo obrtno podjetniške cone (OPC) v naselju Ruše.

(2) Predvidene ureditve, kjer bodo umeščene poslovne, trgovske, storitvene in proizvodne dejavnosti so:

- izgradnja dostopne ceste,

- izgradnja posameznih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo,

- izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva izgradnja obrtno podjetniške cone (OPC) v Rušah.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(3) Območje OPPN skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini: K.o. Ruše: 214, 216, 217, 218, 215/2 in 219. Parcele izhajajo iz uradnega digitalnega katastrskega načrta z dne 16.4.2010.

(4) Velikost območja OPPN je cca 1,7 ha.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE

UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev prostorske ureditve v prostor)

(1) Na južni strani območja, ob parcelni meji in ograji družbe Messer Slovenija, se predvidi izgradnja nove dostopne ceste, ki bo glavni dostop tudi za predvideno širitev obrtno podjetniške cone. Iz predvidene ceste se izvedejo posamezni dostopi. Na severni strani ceste so predvidena parkirišča za stranke in obiskovalce.

(2) Pozidava se razteza ob dostopni cesti v smeri vzhod – zahod.

Princip je, da so ob dostopni cesti parkirišča in v nadaljevanju v notranjost objekti, vendar je možna ureditev parkirišč in manipulativnih površin tudi med objekti. Območja ob dostopnih cestah je možno razdeliti na poljubno velike gradbene parcele oziroma funkcionalne enote, odvisno od potreb bodočih investitorjev.

Zagotoviti jim je potrebno dostope. V grafični prilogi je prikazana načelna delitev.

(3) Ob glavni cesti je skladno s predpisi dovoljena postavitev razstavnih panojev, ki služijo prepoznavnosti posameznega podjetja.

6. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev

s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje OPPN je dostopno z Jugove ulice na vzhodni strani območja. Zaradi potrebe oz. predvidene širitve območja proti zahodu je potrebno predvideti prometno navezavo in infrastrukturo za končno stanje. Prometna povezava se predvidi na južni strani, ob ograji družbe Messer Slovenija.

(2) Na severni in vzhodni strani predstavlja omejitev obstoječi plinovod P 20000, ki poteka preko parcele štev. 219 v K.O. Ruše do merilno redukcijske postaje (MRP) Ruše. Upoštevan je koridor plinovoda 2 x 5,0 m, kjer ni gradbenih posegov, predvidena je samo ureditev manipulativnih površin.

(3) Objekti se nahajajo v varovalnem pasu železniške proge Maribor – Prevalje (širina varovalnega pasu je 106 m levo in desno od osi skrajnih tirov). Od osi obstoječega železniškega tira je potrebno zagotoviti minimalni odmik 16,0 m, v katerem posegi niso dovoljeni (odmiki od osi tira železniške proge Maribor – Prevalje so min. 30,0 m). Na meji ureditvenega območja in železniške proge je potrebno postaviti varovalno ograjo.

(4) Preko območja obdelave potekajo obstoječi infrastrukturni vodi (plinovod do Messer Slovenija in do Alchroma, vodovodno omrežje), ki jih bo potrebno prestaviti in prilagoditi.

(5) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

7. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov)

(1) Dimenzija in umestitev objektov v prostor je prikazana na kartografski prilogi – karta št. 3.1 »Ureditvena situacija s karakterističnim prerezom«.

(2) Tlorisne dimenzije in oblike objektov so lahko različne znotraj območja pozidave in v skladu s potrebami investitorjev.

Maksimalna širina objektov v smeri sever – jug je 40 m, dolžina pozidave v smeri vzhod – zahod je 107 m. Manjši objekt južno od MRP Ruše ima maksimalne dimenzije 27,0 x 21,0 m.

(3) Višina objektov je 15,0 m, posamezni objekti lahko imajo višje anekse ali višinske poudarke v poslovnem delu, ki naj bo praviloma ob dostopni cesti. Objekti so lahko tudi nižji, podkleteni ali ne podkleteni, odvisno od funkcionalnih potreb.

(4) Objekti so zidani ali montažne skeletne konstrukcije (betonske ali kovinske) s togimi vmesnimi ploščami in strehami minimalnih naklonov. Pri večjih fasadnih površinah naj bodo fasade členjene, bodisi z različnimi materiali ali barvami. Poslovni aneksi in objekti naj bodo sodobno oblikovani, z arhitekturnimi poudarki.

(5) Objekti so lahko locirani kjerkoli znotraj območja pozidave,

obvezna je gradbena linija proti dostopni cesti in odmik od plinovoda P 20000. Z nadstrešnico je lahko pozidana tudi manipulativna površina med zarisanimi parkirišči in objekti, oziroma lahko nadstrešnice, poudarjeni vhodi, stopnišča ipd., segajo izven območja pozidave. Objekti različnih investitorjev (sosednji objekti) so lahko med seboj združeni ali razmaknjeni.

(6) Uvozi na zemljišča se lahko poljubno premikajo glede na potrebe posameznega investitorja. Prav tako se lahko parkirni prostori in manipulativne površine preoblikujejo skladno s tehnologijo in potrebami posameznega investitorja. Dopustna je tudi izvedba parkiranja v kleti, v skupni ali več manjših garažah.

8. člen

(opis rešitev načrtovanih površin)

(1) Zunanje ureditve okoli objektov bodo podrobneje obdelane

v projektni dokumentaciji. Ob predvideni prometnici se zasadijo drevesa. Proti železniški progi Maribor – Prevalje se predvidi zaščitna ograja.

(2) Velikost in oblika gradbene parcele je prikazana v kartografskem delu – karta št. 5.1 »Načrt parcelacije«. Zarisan je princip delitve gradbenih parcel. Skladno s potrebami investitorjev je velikost in obliko gradbenih parcel dovoljeno spreminjati, kar se opredeli v tehnični dokumentaciji.

9. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Vrste dopustnih dejavnosti (povzeto po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS, št. 69/2007 in 17/2008):

C) Predelovalne dejavnosti

D) Oskrba z električno energijo, plinom in paro

F) Gradbeništvo

G) Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

H) Promet in skladiščenje

I) Gostinstvo (brez nastanitvene dejavnosti)

J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti

L) Poslovanje z nepremičninami

M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

P) Izobraževanje

S) Druge dejavnosti

(2) Vrste dopustnih gradenj:

- gradnje novih objektov,

- ponovne gradnje (odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na istem mestu ali v neposredni bližini na isti zemljiški parceli, ki lahko zajema tudi spremembo namembnosti novega objekta, v kolikor je raba objekta oz. dejavnost v objektu skladna z ostalimi določili tega odloka),

- spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

- adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,

- nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb,

- vzdrževalna dela na objektih in napravah,

- rekonstrukcije objektov,

- postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,

- postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3) Vrste dopustnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Ur. l. RS, št. 33/2003, 78/2005 popr. In 25/2010):

- 12 Nestanovanjske stavbe:

• 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (12301,12304);

• 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij (12420);

• 125 Industrijske stavbe (12510, 12520);

• 127 Druge nestanovanjske stavbe (12740);

- 21 Objekti transportne infrastrukture:

• 211 Ceste (21120);

- 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:

• 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi (22110, 22121, 22130, 22140);

• 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja (22210, 22221, 22222, 22223, 22231, 22232, 22240);

- 23 Kompleksni industrijski objekti:

• 230 Kompleksni industrijski objekti (23030, 23040);

- 24 Drugi gradbeno inženirski objekti:

• 242 Drugi gradbeno inženirski objekti (24203, 24205).

10. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih

objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka.

(2) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

Nezahtevni objekti:

- ograje,

- škarpe in podporni zidovi,

- pomožni infrastrukturni objekti,

- začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,

- spominska obeležja,

- objekt za oglaševanje,

- objekti za telekomunikacijsko opremo.

Enostavni objekti:

- objekti za lastne potrebe,

- vadbeni objekti,

- urbana oprema.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV

GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA

GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN

GRAJENO JAVNO DOBRO

11. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Intervencija in dostava bo zagotovljena preko predvidenih cestnih površin po vsem območju ter z vseh notranjih prometnih in manipulativnih površin.

(2) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske steze in poti, parkirne ter manipulativne površine, morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.

(3) Pločniki in kolesarske steze ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov.

(4) Kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu.

(5) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.

(6) Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.

12. člen

(prometno urejanje)

(1) Za potrebe predmetne pozidave je potrebno zgraditi prvo fazo dostopne ceste v OPC, ki je zasnovana kot dvopasovna z voziščem v širini 7,00 m, obojestranskim pločnikom širine 1,50 m in pravokotnim parkiranjem dolžine 5,00 m na severni strani. Dostopna cesta je na Jugovo ulico priključena podrejeno v trikrakem križišču.

(2) Lokacije uvozov na posamezno parcelo se uredijo v skladu s potrebami investitorjev v sklopu projektne dokumentacije.

Možna je izvedba dodatnih internih dovozov pravokotno na dovozne ceste in z Jugove ulice.

(3) Parkiranje se uredi na površinah funkcionalnih zemljišč, skladno s potrebami oziroma normativi za posamezno dejavnost.

Natančna zasnova parkirišč se opredeli v tehnični dokumentaciji.

Parkirišča je dovoljeno prekriti z nadstrešnico (izven območja pozidave) ali z objektom (znotraj območja pozidave), dopustna je tudi izvedba podzemnih parkirišč v več etažah.

13. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega

urejanja)

(1) Predvidena zazidava se bo preko načrtovanega sekundarnega omrežja vezala na obstoječe infrastrukturno omrežje naselja Ruše. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je etapna in začasna izvedba.

14. člen

(kanalizacijsko in vodovodno omrežje)

(1) Za nemoteno oskrbo območja predvidene zazidave s pitno vodo je potrebno zgraditi ustrezno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje v Jugovi ulici (TPE DN 160). V tem delu je predvidena tudi navezava oz. podaljšanje cevovoda proti Industrijski ulici oz. načrtovanemu cevovodu DN 700. V novi dostopni cesti se predvidi izvedba cevovoda, ki bo omogočal nadaljevanje in kasnejšo krožno povezavo.

(2) Prestaviti je potrebno obstoječi vodovodni priključek za družbo Messer Slovenija, ki poteka na zahodni strani območja.

(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z Mariborskim vodovodom z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi,

se naj pridobijo predhodni projektni pogoji za vsak objekt posebej.

(4) Na obravnavanem območju prostorskega načrta je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje.

(5) Predvideti je potrebno izgradnjo sistema odvajanja odpadnih voda v ločenem sistemu-padavinske vode naj se speljejo v bližnji lokalni odvodnik oz. lokalno ponikanje.

(6) Sanitarne odpadne vode se naj zbirajo v kanalih po predvidenih cestnih površinah, združeno pa naj se z ustrezno dimenzioniranim odvodnim kanalom vodijo v smeri proti obstoječi kanalizaciji.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Za napajanje objektov v predvideni OPC je predvidena postavitev nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Ruše OPC.

Tip postaje bo kompaktna tipska transformatorska postaja v pločevinastem ohišju tip TP TEN 10724-mM (TSN Maribor). Vključitev nove transformatorske postaje TP Ruše OPC v obstoječe srednjenapetostno omrežje bo izvedeno z novim SN kablovodom, ki bo uzankan v 20 kV kablovod RTP Ruše – TP Alchrom, ki je predviden za izgradnjo po planu Elektra Maribor v letu 2011.

(2) Na območju predvidene OPC se nahaja obstoječ NN kablovod, napajan iz TP Ruše 15 (t-671). Glede na situacijo se obstoječ NN kablovod ustrezno prestavi in mehansko zaščiti. Za potrebe NN razvoda bo vzdolž OPC izvedena kabelska kanalizacija, v katero bodo naknadno uvlečeni posamezni NN kabli.

(3) Izvede se javna razsvetljava ceste, ki se bo napajala iz nove predvidene transformatorske postaje v OPC. Za potrebe povezovalne ceste so kandelabri, s po eno svetilko, locirani enostransko.

Javna razsvetljava se izvede v skladu z veljavnimi predpisi o svetlobnem onesnaženju.

(4) Pri vseh navedenih in morebitnih drugih križanjih ter približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev, veljavne tehniške normative in Tipizacijo za polaganje elektroenergetskih kablov 1 kV, 10 kV in 20 kV.

16. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na območju, ki ga obravnava prostorski načrt, se nahaja prenosno plinovodno omrežje v upravljanju sistemskega operaterja Geoplin plinovodi d.o.o. in distribucijsko plinovodno omrežje Plinarne Maribor.

(2) 1. Distribucijsko omrežje Plinarne Maribor d.o.o.

Obstoječe distribucijsko omrežje Plinarne Maribor poteka iz obstoječe merilno redukcijske postaje (MRP) ter preko parcel štev. 214, 216, 217, 218, 215/2 in 219. V fazi projektiranja je potrebno obstoječe plinovode zakoličiti ter predvideti prestavitev v predvideno cestno omrežje in uskladiti s predvideno pozidavo.

Pri projektiranju in vseh delih v območju plinovodov je potrebno upoštevati zahteve veljavne zakonodaje in tehničnih pravilnikov za to področje.

(3) 2. Prenosni plinovod Geoplin plinovodi d.o.o. Preko območja obdelave poteka obstoječi prenosni plinovod 20 000, MRP Maribor – MRP Ruše, premera 100 mm, tlak 10 bar. Na obravnavanem območju je tudi obstoječa plinska postaja MRP Ruše. Vse ureditve v varstvenem pasu prenosnega plinovoda 20000 in plinske postaje MRP Ruše se izvedejo v skladu s pogoji in soglasjem sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o.. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno:

- izdelati PGD/PZI dokumentacijo za vse posege v varnostnem pasu plinovoda ter z upravljavcem uskladiti vse rešitve;

- vsa križanja, približevanja in posege v bližino plinovoda izvesti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi;

- pri načrtovanju infrastrukture na območju OPC zagotoviti vse predpisane odmike med komunalnimi vodi in plinovodom;

- predvideti pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m od osi plinovoda;

- predvideti ustrezne odmike pri postavitvi enostavnih in ne zahtevnih objektov ter zasaditvah območja;

- zaradi gradnje manipulacijskih površin na mestu zagotoviti ustrezno zaščito plinovoda;

- vsa dela izvajati izključno pod nadzorom upravljavca.

17. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt telekomunikacijskih (TK) priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije in projekt zaščite obstoječega omrežja. Priključna točka je na Industrijski ulici. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

(2) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti leta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop.

(3) V predvideni dostopni cesti se predvidi položitev ustrezne cevne kanalizacije za kasnejšo položitev in širitev omrežja kabelske televizije (KTV omrežja).

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE

KULTURNE DEDIŠČINE

18. člen

(kulturna dediščina)

(1) Območje predmetnega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati naslednje usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:

- na območjih prostorskih aktov, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda;

- predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje določijo ukrepi varstva ali dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.

(3) Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:

- izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, ki omogočajo naknadno določitev in posredovanje natančnejših pogojev za varstvo;

- izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi podizkopavalnimi postopki (glede na rezultate raziskav so lahko predlagane posebne tehnične rešitve ali tudi večje spremembe prostorskih aktov);

- ob odkritju najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo projektne dokumentacije in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ);

- stalen strokovni nadzor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

(4) V kolikor predhodne arheološke raziskave kljub temu niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva morebitnih arheoloških ostalin potrebno zavodu omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru je potrebno, da lastnik/investitor/odgovorni vodja o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS, Območno enoto Maribor vsaj 10 dni pred začetkom zemeljskih del.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,

NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

19. člen

(varstvo zraka)

(1) Skladno s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003) se obravnavane parcele nahajajo v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

- vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

- preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

- čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

- protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

20. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z veljavnimi predpisi se obravnavane parcele nahajajo v območju IV. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

21. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in »vodnih« poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.

(2) Obravnavano območje leži izven območja zaščite podtalnice ali drugih vodnih virov.

(3) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati naslednje:

- čiste padavinske vode je potrebno zbirati ločeno in ponikati.

Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo,

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču.

- pri odvajanju odpadnih voda je potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo to področje.

22. člen

(ohranjanje narave)

V območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

23. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. V skladu z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča mora investitor zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED

POŽAROM

24. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Obravnavano območje se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti.

Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Pri gradnji stavb je potrebna ojačitev prve plošče.

25. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Obravnavano območje se nahaja v območju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

(2) Načrtovane nestanovanjske stavbe se uvrščajo med požarno nezahtevne in zahtevne objekte. Podrobneje se zahtevnost ugotovi ob izdelavi projektne dokumentacije. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

V kolikor se objekti uvrščajo med požarno zahtevne je v fazi izdelave projektne dokumentacije obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta Študija požarne varnosti.

(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotostva vljena z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki.

Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Intervencijske poti in smeri dostopov oz. dovozov za intervencijska vozila morajo omogočati prevoznost za tipična vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo), takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

OPPN

26. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko in infrastrukturno ureditvijo, priključki ter zunanjimi ureditvami.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ

OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH

IN TEHNIČNIH REŠITEV

27. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer, pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(4) Odstopanja pri komunalnem in energetskem urejanju (tudi na območju internih cest v območju OPPN) so dopustna, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

28. člen

(odstopanja)

(1) Tlorisni gabariti so omejeni z območjem pozidave, ki se lahko preseže z nadstrešnicami, zunanjimi stopnicami, vetrolovi, napušči, izzidki, balkoni.

(2) V višinskem gabaritu so tolerance ± 2,00 m, deli objektov so lahko višji.

(3) Preoblikovanje internih parkirnih površin in uvozov ter izvedba dodatnih internih dovozov je možno skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN.

(4) Preoblikovanje zarisanih gradbenih parcel v večje ali manjše je možno skladno s potrebami investitorjev.

XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV

PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

29. člen

(pogoji in usmeritve za vzdrževalna dela)

(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem ter gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(3) Preko območja obdelave poteka prenosni plinovod 20 000, MRP Maribor – MRP Ruše, premera 100 mm, tlak 10 bar. Na obravnavanem območju je tudi obstoječa plinska postaja MRP Ruše. Vse ureditve v varstvenem pasu prenosnega plinovoda 20000 in plinske postaje MRP Ruše se izvedejo v skladu s pogoji in soglasjem sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o.. Vsa dela se lahko izvajajo izključno pod nadzorom upravljavca.

XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN

IZVAJALCEV

30. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

31. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

- pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIII. KONČNE DOLOČBE

32. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami je na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Ruše.

33. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

34. člen

(prenehanje uporabe dosedanjega predpisa in pričetek

veljavnosti odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka na obravnavanem območju preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV št. 3/92).

Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati osmi dan po objavi.

Številka: 3505 2/2009 104

Datum: 27. september 2010

Župan občine Ruše

Vili Rezman, prof., s. r.