Na podlagi 11., 12.
in 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(ZVKD-1) (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 – odl. US) in
18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Grosuplje na
7. redni seji dne 16. 11. 2011 sprejel |
O D L O K |
o razglasitvi cerkve
sv. Benedikta na Blečjem vrhu za kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
Z namenom, da se
ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostnoarhitekturne vrednote ter
zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z
lastnostmi zgodovinskega in umetnostnoarhitekturnega spomenika razglasi
enoto kulturne dediščine: |
EŠD 2137
Blečji vrh – Cerkev sv. Benedikta. |
2. člen |
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
|
Cerkev sv. Benedikta
stoji na severnem robu vasi. Cerkev sestavljena iz pravokotne ravno
stropane ladje in skoraj kvadratnega križno grebenasto obokanega
prezbiterija je zgodnjegotska arhitektura, nastala konec 13. stoletja z
naslonom na romansko tradicijo. Sredi 18. stoletja je bil k zahodni
ladijski steni prizidan zvonik, zakristija je bila k severni steni
prezbiterija prizidana v začetku 19. stoletja. Na južni ladijski steni
je pod ometi ohranjena poslikava, verjetno sv. Krištof. |
Veliki oltar posvečen
sv. Benediktu je iz leta 1808. Južni stranski oltar iz druge polovice
18. stoletja, posvečen sv. Filipu in Jakobu, ima v niši oljno sliko delo
Franca Antona Nierenbergerja. Severni stranski oltar, pendant južnemu,
ima v niši sliko sv. Janeza in Pavla, ki je delo istega avtorja. |
3. člen |
Spomenik stoji na
zemljišču katastrske občine Blečji vrh, na parceli št. *1. Vplivno
območje spomenika obsega nepozidane, pretežno z gozdom zaraščene
površine severno od cerkve. Vplivno območje obsega parcele št. 2/1, 2/4
in 3, vse k.o. Blečji vrh. Cerkev z vplivnim območjem stoji v območju
arheološke dediščine EŠD 9344 Blečji vrh – Arheološko območje.
|
Meji spomenika in
vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu
1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. |
Izvirnika načrtov z
zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod
za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v
nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana). |
4. člen |
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa: |
– ohranjanje in redno
vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih
vrednot, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti tako na zunanjščini kot v
notranjščini z vso izvirno slikarsko in stavbno opremo; v primeru
okrnitve spomenika ali njegove opreme je potrebno zagotoviti vrnitev v
prvotno stanje, |
– ohranjanje
namembnosti spomenika, skladno s prvotno namembnostjo, |
– strokovno prenovo
okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične
podobe spomenika, |
– strokovno
vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne
zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter njegove opreme po
načelu ohranjanja v obliki, legi, gabaritu, konstrukciji, materialu,
strukturi in barvni podobi, |
– prepoved
spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in
notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem, kot tudi
z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin, |
– prepoved vseh
posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim
pisnim soglasjem zavoda, |
– zagotavljanje
dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic
lastnika, |
– predhodno izdelavo
konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo
celovito prenovo. |
Spomenik je zavarovan
z namenom, da se: |
– ohranita njegov
sakralni pomen in raba, |
– ohrani neokrnjenost
arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot, |
– poveča pričevalnost
kulturnega spomenika, |
– predstavi kulturne
vrednote spomenika in situ in v medijih, |
– vzpodbudi učno –
predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo. |
Za vplivno območje
spomenika velja varstveni režim, ki določa: |
– podreditev posegov
ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora,
|
– ohranjanje
nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe
prostora, |
– prepoved
postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z
nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v
primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS,
OE Ljubljana, |
– prepoved vseh
posegov v zemeljske plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam,
s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS. |
5. člen |
Lastnik in/ali
upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in
njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali
posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti. |
6. člen |
Za vsako spremembo
funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje
je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Ljubljana |
7. člen |
Za kršitev določb
tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat pristojen za
kulturo. |
8. člen |
Na podlagi tretjega
odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje
v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah navedenih v
3. členu tega odloka. |
9. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 622-2/2009 |
Grosuplje, dne 16.
novembra 2011 |
Župan |
Občine Grosuplje
|
dr. Peter Verlič l.r. |