Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) in v
skladu s 40. členom
Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo v Občini Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 112/13 in 12/14 – popravek) je Občinski svet Občine
Slovenske Konjice na 28. redni seji dne 27. 3. 2014 sprejel |
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu |
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(namen pravilnika) |
S tem pravilnikom se ureja projektiranje, tehnična izvedba, uporaba in
upravljanje javnega sistema za oskrbo s pitno vodo (vodovodnega omrežja,
objektov in naprav), ki ga upravlja ali ga bo prevzelo v upravljanje JKP
d.o.o. Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) pod
pogoji, določenimi z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo (Uradni list RS, št. 112/13 in 12/14 –
popravek), Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06,
92/06, 25/09) ter veljavnimi tehničnimi in drugimi predpisi. |
2. člen |
(določbe pravilnika) |
Določbe tega pravilnika so obvezne za vse udeležence pri načrtovanju,
projektiranju, izvajanju, v upravnem postopku, pri gradnji, komunalnem
opremljanju in uporabi objektov in naprav, ki s svojim obstojem,
delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javni sistem
za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem). |
3. člen |
(referenčni predpisi in standardi) |
Referenčni standard, katerega določila vključno z vsemi standardi, ki so
upoštevani v njegovi vsebini, je slovenski standard SIST EN 805 (povzet
po metodi razglasitve). |
Poleg določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi:
|
– vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno
dejavnost, |
– slovenske standarde (SIST, SIST EN, SIST ISO) in evropske (EN)
standarde, |
– navodila proizvajalcev sestavnih delov, materialov in opreme, ki se
vgrajujejo v vodovodni sistem, |
– vse veljavne predpise RS in lokalne predpise, ki so povezani z
varovanjem količin, kvalitete vodnih virov ter načini oskrbe porabnikov
z vodo v primerih višje sile (omejitev razpoložljivih količin vode), ki
veljajo na območju, kjer se nahaja vodovodni sistem. |
4. člen |
(vsebina pravilnika) |
Ta pravilnik vsebuje naslednja poglavja: |
1. Splošne določbe |
2. Izdaja soglasij |
3. Postopek za priključitev na javno vodovodno omrežje in ukinitev
priključka |
4. Priključitev na javno vodovodno omrežje |
4.1. Izvedbeni pogoji |
4.2. Izvedba priključka |
5. Vodomeri in meritev porabe vode |
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta |
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera |
5.3. Tipi in dimenzije vodomerov |
5.4. Daljinsko odčitavanje vodomerov |
5.5. Vzdrževanje in menjava vodomerov |
6. Tehnični normativi |
6.1 Križanja |
6.2 Odmiki |
6.3 Globine |
6.4 Dimenzije in materiali vodovodnih cevovodov ter način uporabe
|
6.5 Zaščita vodovodnih cevovodov |
6.6 Vgradnja armatur |
6.7 Dobavni tlak |
6.8 Priključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne vode
|
6.9 Zaščita pred požarom |
6.10 Jaški |
6.11 Označevanje cevovodov |
6.12 Tlačni preizkus |
6.13 Načrtovanje in projektiranje |
7. Nadzor, tehnični pregled in prevzem v upravljanje |
7.1 Nadzor |
7.2 Tehnični pregled |
7.3 Prevzem v upravljanje in vodenje dokumentacije |
8. Varovanje objektov |
9. Prehodne in končne določbe |
10. Navodila in grafične priloge. |
5. člen |
(definicije pojmov) |
(1) Vodovodni sistem je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi,
črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga
pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot
samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega
upravljavca; priključki so del vodovoda. |
(2) Pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
|
(3) Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja
varstvo okolja, namenjeno oskrbi s pitno vodo. |
(4) Oskrbovano območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga
s pitno vodo oskrbuje posamezen vodovod. |
(5) Interno vodovodno omrežje (interna hišna instalacija) šteje cevi,
opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno
uporabljajo pri prehrani ljudi in distribucijskim omrežjem in zanj ni
odgovoren upravljavec javnega vodovodnega sistema. |
(6) Uporabniki storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične
osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe.
Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni
stanovanjski enoti in jo v razmerju do izvajalca javne službe zastopa
ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za
obveznosti po tem pravilniku za člane gospodinjstva subsidiarno
odgovorna v razmerju do izvajalca javne službe. Praviloma je uporabnik
lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim pravnim
aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik
obstoječe stavbe. |
(7) Elementi vodovodnega sistema |
Vodohran je objekt, ki hrani rezervo vode, uravnava tlačne razmere in
izenačuje konice porabe ter omogoča požarno varnost območja kjer se
nahaja. |
Razbremenilnik je zbiralnik pitne vode manjše zmogljivosti, ki služi
predvsem za nižanje tlaka pri napajanju nižje ležečih naselij.
|
Črpalne naprave so namenjene ustvarjanju zadostnega tlaka in pretoka v
vodovodnem sistemu ter prečrpavanju vode v višje ležeča območja oskrbe.
Razlikujemo tri tipe črpalnih postaj: |
– sistemska črpališča, ki so potrebna za nemoteno obratovanje celotnega
vodovodnega sistema in so namenjena dvigu vode v sistemske vodohrane
primarnih vodovodnih sistemov, |
– prečrpalnice namenjene dvigu vode v višje ležeče vodohrane ali območja
oskrbe, |
– naprave za višanje tlaka, ki v območjih oskrbe zagotavljajo ustrezne
tlačne razmere. |
Črpalni sistem je tlačni ali tlačno-povratni sistem, v katerem je pretok
in tlak vzpostavljen z eno ali več črpalkami. |
Težnostni sistem je sistem v katerem pretok in tlak povzroča težnost
vode. |
(8) Elementi cevovodov |
Cevi so del vodovoda s poenotenim notranjim premerom, ki je normalno
ravna in ima na koncu obojko, ravno površino ali prirobnico.
|
Spojniki (fazonski kosi) so deli vodovoda namenjeni za odcepe, spremembe
smeri pretoka in premera cevi. |
Armatura je del cevovoda za zapiranje, regulacijo pretoka ali tlaka,
regulacijo nivoja, odzračevanje, varovanje pred previsokimi tlaki,
varovanje pred povratnimi pretoki itd. |
Spoj cevi je spoj dveh koncev cevi, vključno s tesnili. |
Gibljivi spoj je spoj cevi, ki dopušča znatnejši kotni odmik od osi
cevovoda, med vgradnjo in po njej. |
Togi spoj cevi je spoj, ki ne omogoča kotnih odmikov od osi cevovoda.
|
Spojke so elementi, ki omogočajo spajanje dveh ravnih koncev cevi enakih
premerov iz istega ali različnih materialov. |
Prevleka je obstojni material, ki ga dodatno nanesemo na notranjo ali
zunanjo površino dela cevovoda, da bi preprečili korozijo ali škodo
zaradi mehanskih in kemičnih vplivov. |
Pribor so vsi pomožni elementi vodovoda (razen cevi, spojnikov in
armatur): vijačni material, tesnilni material, vgradne garniture za
zasune, nosilci vodomerov, pribor za hidrante in ostala oprema.
|
(9) Hidravlična zasnova |
Povratni pretok je pretok vode, ki prihaja izven sistema v nasprotni
smeri od predvidene smeri pretoka. |
Faktor konične porabe je razmerje med pretokom v konici porabe in
povprečnim pretokom v istem časovnem obdobju. |
Potrebna količina vode je ocenjena potrebna količina vode v časovni
enoti. |
Tlaki v omrežju so podrobneje definirani in opredeljeni v standardu SIST
EN 805. |
(10) Priprava pitne vode |
je postopek, s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki
presegajo dovoljeno mejno vrednost in jo s tem pripravimo za končnega
uporabnika. Tako pripravljeno vodo lahko uporabljamo kot pitno vodo.
|
Dezinfekcija pitne vode je ciljno zmanjševanje morebitnih prisotnih
mikroorganizmov oziroma preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov z
namenom varovanja zdravja uporabnikov do te stopnje, da vsebnost
mikroorganizmov ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje
uporabnikov, ko se ta voda uporablja za gospodinjske namene. V tem
pravilniku pomeni dezinfekcija kemično obliko dezinfekcije. |
Dezinfekcijska sredstva so kemične snovi z večjim ali manjšim
razkužilnim učinkom, običajno na osnovi klora, ki se uporabljajo pri
dezinfekciji pitne vode, vodovodnega omrežja ali vodooskrbnih objektov
in naprav. S svojim delovanjem uničujejo ali in aktivirajo vegetativne
oblike mikroorganizmov. |
Nevtralizacija je postopek dodajanja nevtralizacijskega sredstva v vodo,
ki vsebuje izredno visoko koncentracijo dezinfekcijskega sredstva z
namenom, da se zagotovi pH vrednost vode med 6,5 in 9. |
(11) Zdravstveni nadzor |
HACCP je sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno,
ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v pitni
vodi, ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje človeka. |
Analiza tveganja je postopek prepoznavanja, določanja in vrednotenja
kemijskih, mikrobioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja ter
ugotavljanja vzrokov za njihov nastanek. |
Spremljajoči higienski programi so programi in dejavnosti, ki so
potrebni za uspešno vključevanje in izvajanje HACCP sistema v notranjem
nadzoru. |
Notranji nadzor (interni nadzor) je nadzor, postavljen na osnovah HACCP
sistema. Gre za nadzor pod pogoji zagotavljanja zdravstvene ustreznosti
pitne vode, predpisanimi z veljavno zakonodajo zaradi preverjanja
neškodljivosti za zdravje in s tem primernosti za uporabo v prehranske
namene oziroma predviden način uporabe. Izvaja ga upravljavec
vodovodnega sistema. |
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi. Namen
monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, ki jih
mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred
škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Izvaja
se pod okriljem Ministrstva za zdravje. |
6. člen |
Hkrati z določili tega pravilnika morajo uporabniki javnega vodovodnega
omrežja ali uporabniki njegove požarnovarnostne funkcije (v nadaljnjem
besedilu: uporabniki) upoštevati tudi vse druge veljavne predpise, ki se
nanašajo na graditev vodovodnih objektov in naprav. |
7. člen |
Naprave in objekti uporabnikov in upravljavca so definirani v Uredbi o
oskrbi s pitno vodo in v Odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Slovenske Konjice. |
8. člen |
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki
uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali pa izkoriščajo njegovo
požarnovarnostno funkcijo. |
Upravljavec objektov in naprav javnega vodovoda je podjetje JKP d.o.o.
Slovenske Konjice na osnovi določil iz veljavnega Odloka o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v
Občini Slovenske Konjice. |
9. člen |
Vsa dela, ki se izvajajo na sistemu vodovodnega omrežja in objektih
lahko izvaja samo upravljavec javnega vodovodnega omrežja. Izjemoma se
lahko preda določena dela v izvajanje tudi drugemu podizvajalcu, za kar
mora upravljavec izdati posebno soglasje. Drugi podizvajalec mora s
pisnimi dokumenti dokazati, da je za to usposobljen in registriran, da
ima za to ustrezno usposobljene delavce skladno z zakonodajo in tudi z
zakonodajo ki ureja področje zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki
prihajajo v stik z živili (pitno vodo). |
2. IZDAJA SOGLASIJ |
10. člen |
(izdaja soglasij) |
Upravljavec kot nosilec javnega pooblastila izdaja smernice in mnenja k
prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam
ter soglasja za priključitev skladno z določili Zakona o urejanju
prostora, Zakona o graditvi objektov, Pravilnika o vrstah zahtevnih,
manj zahtevnih in enostavnih objektov, Pravilnika o projektni
dokumentaciji, Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Odloka o načinu opravljanja
lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter skladno z
ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja zadeve na področju oskrbe z vodo in
varovanja obstoječih vodovodnih objektov in opreme. Smernice in mnenja
ter projektne pogoje in soglasja izdaja upravljavec na podlagi pisne
vloge. |
11. člen |
(projektni pogoji) |
Soglasodajalec izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v
varovalnem pasu vodovoda, ki znaša 3 m merjeno od osi voda. Za vodovodne
priključke je ta razdalja lahko manjša. K vlogi za pridobitev projektnih
pogojev mora investitor oziroma po njegovem pooblastilu projektant
projektne dokumentacije priložiti idejno zasnovo, ki je izdelana v
skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji. |
Glavni sestavni deli idejne zasnove, ki jih je potrebno priložiti k
vlogi, so: |
– popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja, |
– navedba veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje
za gradnjo, |
– opis obstoječega in predvidenega stanja, |
– popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
|
– popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih
dimenzij oziroma predvideno potrošnjo, |
– navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, |
– grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova
tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov
ter varovanih območji in varovalnih pasov, |
– grafični prikaz značilnih prerezov (profilov). |
Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Idejna zasnova za
gradbeno-inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so
potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo. Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati
najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna
globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb –
načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke
tako, da se doseže enako raven kot za stavbe. |
Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo
predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo
infrastrukturo do objekta z navedbo potrebne dimenzije oziroma
kapacitete priključka. |
Projektni pogoji so dokument, s katerim upravljavec predpiše pogoje, ki
jih mora izpolniti vlagatelj, da si pridobi pravico do gradnje.
|
Pristojni soglasodajalec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem
objektu v 15 dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema
zahteve in prilog. |
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo soglasodajalci, pristojni
za izdajo projektnih pogojev v varovanih območjih, izdati projektne
pogoje v 15 dneh za vse vrste objektov. |
Upravljavec v projektnih pogojih lahko določi: |
– minimalni odmik objekta od vodovodnih naprav in pogoje za zaščito
vodovoda, |
– tehnične pogoje za križanje vodovoda z drugimi podzemnimi napravami,
|
– ostale pogoje. |
12. člen |
(soglasje k projektnim rešitvam) |
K vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi mora naročnik predložiti
del projektne gradbene dokumentacije (PGD), ki je v zvezi s predmetom
soglašanja, ter projektne pogoje k idejni zasnovi. Soglasje se izda, če
so izpolnjeni projektni pogoji. |
13. člen |
(soglasje za priključitev) |
Podlaga za izdajo soglasja za priključitev je idejna zasnova. Soglasje
za priključitev se izdaja pred izdelavo projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev se izdaja, če se bo
nameravana gradnja priključila na javni vodovod, oziroma če se bo zaradi
gradnje spremenila kapaciteta obstoječega vodovodnega priključka. Takrat
ni potrebno pridobiti projektnih pogojev in soglasja k projektni
rešitvi. |
Kolikor leži predvidena gradnja v varovalnem pasu vodovoda in se bo
hkrati priključila na javni vodovod, lahko investitor vloži skupno vlogo
za projektne pogoje in soglasje za priključitev. |
K vlogi za izdajo soglasja za priključitev je potrebno predložiti idejno
zasnovo z vsebino, ki je navedena v poglavju pri izdaji projektnih
pogojev. |
Kolikor je vodovodni priključek že obstoječ, je potrebno navesti
lastnika vodovodnega priključka in naslov objekta. Če podatki o javnem
vodovodu projektantu niso znani, je soglasodajalec dolžan poslati izsek
iz katastra vodovodnih naprav in predpisati mesto priključitve oziroma
opredeliti, na katerem odseku javnega vodovoda bi bila možna
priključitev. |
V soglasju za priključitev mora biti navedeno, ali je konkretno
zemljišče opremljeno z javnim vodovodom. Pristojni soglasodajalec mora
izdati soglasje pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem
objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem
objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog. |
3. POSTOPEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE IN UKINITEV
PRIKLJUČKA |
14. člen |
(postopek za priključitev) |
Zahtevek za vodovodni priključek poda lastnik oziroma pooblaščenec na
podlagi pismene zahteve na obrazcu JKP d.o.o. Slovenske Konjice, »Vloga
za izvedbo vodovodnega priključka«, kateremu priloži naslednjo
dokumentacijo: |
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javni
vodovod, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
|
– uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem in
razločno vidnimi parcelnimi številkami (potrjen izris iz katastrskega
načrta), |
– grafični prikaz, iz katerega so razvidni lega in tlorisna velikost
objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
– pogodbe o služnosti oziroma pisna soglasja z lastniki parcel, preko
katerih naj bi potekal vodovodni priključek, |
– soglasje za potek vodovoda po javnem dobrem in soglasje za prekop ali
podboj cestišča, |
– podatke o lastniku objekta (naslov, davčna številka), |
– točen naslov plačnika storitve. |
Na osnovi izpolnjenega zahtevka za vodovodni priključek in predložene
dokumentacije upravljavec opravi ogled in izdela ponudbo za izvedbo
priključka. V ponudbi je določena lokacija priključka in lokacija
obračunskega vodomera (x, y koordinate), rok izvedbe in predračun
stroškov izdelave, nadzora in izdelave geodetskega posnetka priključka z
vrisom v kataster javnega vodovoda. |
15. člen |
(postopek za ukinitev priključka) |
Priključek se lahko ukine samo na osnovi pisnega zahtevka lastnika ali
lastnikov (vseh) priključka. Ukinitev je lahko začasna ali trajna.
Izvede se na stroške lastnika ali lastnikov priključka. Trajna ukinitev
se izvede na navezavi priključka (glavnem vodu). |
Izvede jo lahko samo upravljavec vodovodnega omrežja. |
Priključek se ukine tako, da se na osnovi zahtevka uporabnika na njegove
stroške prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje, kar
lahko izvede le upravljavec. |
4. PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE |
4.1. Izvedbeni pogoji |
16. člen |
Za gradnjo vodovodnega priključka veljajo splošni pogoji, s katerimi se
zahteva dokazilo, da je izvajalec montažnih del usposobljen in
registriran za opravljanje te dejavnosti in da ima za to ustrezno
usposobljene delavce skladno z zakonodajo in tudi z zakonodajo, ki ureja
področje zdravstvene ustreznosti živil in oseb, ki prihajajo v stik z
živili (pitno vodo). |
Priključitev na javno vodovodno omrežje, s katerim upravljavec upravlja,
je možna: |
– ko so izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij, |
– ko je plačan predračun za izvedbo priključka, |
– če sta na razpolago zadostna količina in tlak vode, |
– če je v neposredni bližini cevovod ustreznega premera, |
– če je vodovodna instalacija uporabnika pregledana in izvedena v skladu
s standardi in normativi in drugimi predpisi, |
– da lastnik objekta, ki se priključuje in ki ima več kot tri
stanovanjske oziroma poslovne enote, predloži upravljavcu projekt
vodovodne instalacije, |
– če so izpolnjeni drugi specifični pogoji |
17. člen |
Vodovodni priključek se izvede na podlagi pisnega dovoljenja k
priključitvi upravljavca, izdanega v upravnem postopku, s katerim se
določi tip vodomera v dimenziji, ki jo določi projektant v dostavljeni
projektni dokumentaciji. Prav tako mora biti v projektni dokumentaciji
določena lokacija merilnega mesta. |
Če se ugotovi, da je kasnejša dejanska poraba večja od maksimalno
predvidene, mora uporabnik pridobiti vsa potrebna dovoljenja in si na
lastne stroške preurediti priključek. |
18. člen |
Vodovodni priključek lahko izvede samo upravljavec javnega vodovodnega
sistema ali po upravljavcu pooblaščeno podjetje oziroma posameznik na
stroške investitorja. |
Za lego in globino priključnih cevovodov veljajo enake zahteve kot za
ostalo vodovodno omrežje. Biti morajo ravni in čim krajši. Priključni
cevovodi morajo imeti zaporno armaturo zaradi možnosti popravila ali
izključitve. Njihova trasa mora zagotoviti neovirano vgrajevanje,
dostopnost in možnost nadzora ter vzdrževanja med obratovanjem.
|
Priključna cev mora biti zaradi odzračevanja izvedena tako, da pada v
smeri proti odcepu na sekundarni cevovod. Padec proti objektu je
dopusten le v primeru, ko je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov
vgrajenih na sekundarnem cevovodu. |
Priključna cev poteka praviloma pravokotno na sekundarni cevovod.
Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju kjer je vgrajena v
teren, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm, obsipana in zasuta
s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi. |
Priključna cev do vključno DN 50 je praviloma vgrajena v zaščitni cevi v
celotni dolžini od zapornega elementa na mestu priključitve do merilnega
mesta. Material zaščitne cevi je PVC ali PE. |
Priključni cevovodi se ne smejo uporabljati za električne ozemljitve.
|
Dimenzije priključnega cevovoda in vodomera določi projektant interne
vodovodne napeljave na podlagi izračuna pretoka vode po enotah
obremenitve. Ne glede na izračun je najmanjša velikost notranjega
premera priključne cevi DN 25. |
Izvedba vodovodnega priključka na magistralni in primarni vodovodni
cevovod praviloma ni možna, izjemoma pa se takšna priključitev dovoli
pod pogoji, ki jih določi upravljavec. |
19. člen |
Priključitev uporabnika na javni vodovodni sistem je možna ob naslednjih
pogojih: |
– če je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 25 m nad
koto najvišjega izliva v objektu, |
– če bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel
pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja. |
V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, količina vode pa je zadostna,
mora uporabnik na lastne stroške vgraditi in vzdrževati opremo za
zvišanje tlaka, ki je nameščena za vodomernim mestom. |
V primeru, da je kota tlačne črte pri Q min v vodovodnem omrežju več kot
50 m nad koto najnižjega izliva v objektu, mora uporabnik na lastne
stroške vgraditi napravo za znižanje tlaka, ki je nameščena za
vodomernim mestom. |
20. člen |
Uporabnik mora z upravljavcem podpisati pogodbo o dovolitvi služnosti za
vzdrževanje vodovodnega priključka v delu, ki poteka po njegovem
zemljišču. Če poteka vodovodni priključek tudi preko zemljišča, ki ni
last uporabnika, mora uporabnik v korist upravljavca pridobiti od
lastnika oziroma lastnikov zemljišča soglasje oziroma ustrezen pravno
veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika o dovolitvi služnosti
za vzdrževanje priključka, ki mora biti notarsko overjen. |
Kolikor vodovodni priključek prečka druge komunalne vode, mora uporabnik
od upravljavcev le teh pridobiti ustrezna soglasja oziroma dovoljenja. |
21. člen |
Zgradba na zemljišču, po katerem poteka primarni vodovodni cevovod, se
izjemoma lahko priključi na ta cevovod, vendar le začasno dokler ni
urejeno sekundarno vodovodno omrežje. Uporabnik začasnega priključka
mora pisno izjaviti, da bo poravnal stroške prevezave iz primernega na
sekundarni cevovod. |
22. člen |
V večstanovanjski, vrstni hiši ali dvojčku, ki ima gradbeno samostojne
stanovanjske enote s svojim uličnim vhodom, mora imeti vsaka
stanovanjska enota samostojen priključek z obračunskim vodomerom. Sicer
pa se izvede le en priključek na ulični vodovodni cevovod, odcepitev za
vsako samostojno stanovanjsko enoto pa se izvede pred hišo z ločenim
zaklopnikom oziroma ventilom ter samostojnim obračunskim vodomerom. |
23. člen |
Večstanovanjski objekti, ki zahtevajo upravitelja, imajo skupni vodomer,
katerega obračunava upravljavec javnega vodovodnega omrežja. Razdelitev
stroškov na stanovalce je stvar upravitelja stavbe. Če so v
večstanovanjskih stavbah v posameznih enotah že vgrajene merilne naprave
za merjenje porabe vode (odštevalni vodomeri) lahko upravitelj stavbe z
upravljavcem javnega vodovodnega omrežja sklene dogovor o upravljanju in
obračunu vodomerov za vsako enoto posebej. V tem primeru morajo vodomeri
biti pregledani in označeni v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.
Imeti morajo sistem daljinskega odčitavanja, ki je kompatibilen s
sistemom daljinskega odčitavanja upravljavca vodovodnega omrežja. Skrb
za redno vzdrževanje in redno menjavo vodomerov nosi upravljavec stavbe. |
24. člen |
Pri novozgrajenih večstanovanjskih objektih, ki potrebujejo upravitelja
stavbe, veljajo vse določbe iz 25. člena tega pravilnika s pogojem, da
se merilne naprave (odštevalni vodomeri) za merjenje porabe vode
namestijo v ločenih vedno dostopnih prostorih objekta in v skladu z
določili tega pravilnika. |
25. člen |
Za večstanovanjske objekte, ki ne potrebujejo upravitelja, je treba
zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno
enoto posebej. Vodomeri morajo biti vgrajeni v ločenih vedno dostopnih
prostorih objekta in v skladu z določili tega pravilnika. Poraba vode,
izkazana na merilni napravi za merjenje porabe vode, se upošteva, če je
vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.
Imeti morajo sistem daljinskega odčitavanja, ki je kompatibilen s
sistemom daljinskega odčitavanja upravljavca vodovodnega omrežja. |
26. člen |
Na že zgrajen priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom
priključiti še eno ali več stavb le s soglasjem upravljavca in lastnika
vodovodnega priključka. |
27. člen |
Vodovodni priključek se lahko priključi na vodovodno instalacijo
uporabnika, ko upravljavec ugotovi, da je ta izvedena v skladu s
standardi in normativi in je jašek v skladu z določili tega pravilnika. |
28. člen |
Začasni vodovodni priključek za grajeni objekt se lahko izvede v
začasnem jašku pred predvidenim objektom, vendar v trasi končne izvedbe
priključka. |
Začasni priključek na javni vodovod je možen: |
1. za uporabnika, ki odpira gradbišče (gradbiščni priključek);
|
2. za bodoče uporabnike na zazidalnih kompleksih ob pogojih:
|
– da z izgradnjo začasnega priključka ni motena oskrba z vodo,
|
– da uporabnik predloži ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere
upravljavec vodovoda odloči o začasnem priključku. |
29. člen |
Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in
nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj,
drogov javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in
drugih podzemnih instalacij. |
30. člen |
Vodovodni priključek se lahko priključi na vodovodno instalacijo
uporabnika, ko upravljavec ugotovi, da je le-ta izvedena v skladu s
standardi in normativi in da sta niša za vodomer ali jašek zgrajena v
skladu z določili tega pravilnika. |
4.2. Izvedba priključka |
31. člen |
Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je
potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij, s ciljem ločiti
uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, lokalni vodovod,
individualna oskrba z vodo) od vode iz javnega vodovodnega sistema.
Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montažo čepa. |
Izvedba vodovodnega priključka se v teh primerih odobri le po
predložitvi načrtov hišne inštalacije in načrtov priključitve na lastno
oskrbo. |
32. člen |
Vodovodni priključek je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno
vodovodno omrežje (priključne garniture za navrtanje oziroma odcepnega
kosa), priključne cevi na odseku med javnim vodovodom in priključkom
zunanjega vodomernega jaška, zasuna pred vodomerom, čistilnega kosa in
montažno demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera) ter
obračunskega vodomera in nepovratno loputo vgrajenimi v zunanjem
vodomernem jašku, v skladu z določili tega pravilnika. |
33. člen |
Pred izvedbo vodovodnega priključka mora biti izvršen ogled in določena
mikro lokacija merilnega mesta, pridobljena vsa dovoljenja za izvedbo
ter izvršena vsa pripravljalna dela, ki jih mora novi uporabnik izvesti
pred izvedbo montažnih del za nov vodovodni priključek oziroma za
prestavitev obstoječega vodovodnega priključka. |
Montažo vodovodnega priključka je potrebno izvesti z upoštevanjem vseh
ukrepov za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo. Obvezna je izvedba
tlačnega preizkusa, izpiranje s tlakom iz vodovodnega omrežja in v
posebnih primerih tudi dezinfekcija priključne cevi ter merilnega
sklopa. |
Pred zasipom vodovodnega priključka je obvezna izdelava topografije in
skice montaže, ki jih izvede izvajalec del. Vsi vodovodni priključki
morajo biti posneti in vneseni v geografski informacijski sistem
upravljavca vodovodnega sistema. |
Po montaži vodovodnega priključka je potrebno zasun pred vodomerom
pustiti v zaprtem stanju. Aktiviranje priključka se izvede po
zaključitvi vseh gradbenih del in zasipu vodomernega jaška. |
Po zaključeni izvedbi prenese uporabnik upravljavcu v upravljanje in
vzdrževanje vodomer in: |
– priključni vod s priključnimi in zapornimi elementi, spojniki, vgradno
garnituro in cestno kapo do vodomera, če je vodomer nameščen izven
objekta, |
– priključni vod s priključnimi in zapornimi elementi, spojniki, vgradno
garnituro in cestno kapo do prve zunanje stene objekta in zaporno
armaturo pred vodomerom, če je vodomer nameščen v objektu. |
34. člen |
Priključni sklop – zasun vodovodnega priključka mora biti praviloma na
javnem zemljišču. Če je vodovodni cevovod, na katerega se izvaja
priključitev, v vozišču prometne ceste, je zasun praviloma v pločniku ob
zgradbi. Če je ulični vodovodni cevovod zunaj cestišča, je zasun tudi za
zgradbe, ki ležijo na nasprotni strani ulice, na pločniku ob cevovodu na
javnem zemljišču. Če ima objekt ograjo, mora biti zasun od nje odmaknjen
minimalno 0,6 m. |
35. člen |
V primerih priključevanja objektov na vodovodni sistem, ko tlaki
presegajo zgornjo dovoljeno mejo 6 barov, je potrebno tlake v internem
omrežju znižati. Naprave za nižanje tlaka (reduktorji tlaka) se
praviloma vgrajuje na internem vodovodnem omrežju. Opremljene morajo
biti z zapirali pred in za reduktorjem tlaka, lovilcem nesnage,
varnostnim vzmetnim ali hidravličnim ventilom in manometri z
glicerinskim polnilom. Vgradnja teh naprav v vodomernih jaških brez
soglasja upravljavca ni dovoljena. |
Naprave za višanje ali nižanje tlaka so del uporabnikove vodovodne
napeljave. |
36. člen |
Pri objektu, kjer je predvidena naprava za višanje tlaka (hidroforji in
druge naprave), se le-te na vodovodni sistem praviloma priključujejo
prek vmesnega zbiralnika v interni napeljavi, v katerega priteka voda iz
priključka preko dotočnega ventila s plavačem. Dotok mora biti nad
gladino vmesnega zbiralnika, da ne more priti do povratnega vpliva vode
iz internega omrežja v javni vodovodni sistem. Uporabnikova vodovodna
napeljava s hidrofor napravo mora biti razvejena tako, da je tisti del
objekta, ki je lahko oskrbovan neposredno iz javnega vodovodnega
sistema, ločen pred zbiralnikom. Neposredna priključitev naprave za
višanje tlaka na vodovodni sistem ni dovoljena. |
Naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje uporabnik na svoje
stroške. Uporabnik je odgovoren tudi za redno čiščenje in razkuževanje
vmesnega zbirnika ter za opravljanje drugih del, ki jih določajo
sanitarni predpisi. |
V primeru, ko je v projektu predvidena naprava za dvig tlaka, ta ob
zagonu, obratovanju in ustavitvi ne sme povzročati tlačnih sunkov v
javnem vodovodnem omrežju. |
37. člen |
Vodovodni priključek se naveže na javno omrežje v ravni črti, pravokotno
na ulično steno zgradbe in praviloma z vzponom proti obračunskemu
vodomeru. |
38. člen |
Kadar vodovodnega priključka ni mogoče izvesti tako, kot to predpisuje
37. člen tega pravilnika, se lahko uvede v zgradbo bočno, in sicer v
odmiku 1,5 m od zgradbe, vendar pravokotno na smer ulične stene oziroma
po navodilih upravljavca javnega vodovodnega omrežja. |
39. člen |
Globina jarka za cev vodovodnega priključka zunaj zgradbe je v nevoznih
površinah najmanj 1,0 m in v voznih površinah najmanj 1,2 m. |
40. člen |
Dimenzijo priključka določi upravljavec vodovoda, v skladu s tehnično
dokumentacijo glede na število izlivnih mest in predvideno porabo v
priključnem objektu, ali projektirano porabo za obrtne in industrijske
objekte: |
+--------------------------+----------------------------+
|
| Število izlivnih mest | Vrsta in dimenzija |
|
| | priključka |
|
+--------------------------+----------------------------+
|
| 1–10 PE | 1” |
|
+--------------------------+----------------------------+
|
| 11–20 PE | 5/4” |
|
+--------------------------+----------------------------+
|
| 21–30 PE | 6/4” |
|
+--------------------------+----------------------------+
|
Če se predvideva ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne
instalacije, oziroma tehnološkega projekta večja količina porabe kot 2
l/sek, se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. |
41. člen |
Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede: |
a) na cev do premera DN 40 mm z: |
– odcepnim kosom, |
– zapornim elementom, |
– teleskopsko vgradilno garnituro in LTŽ cestno kapo; |
b) na cev premera DN 50 mm in več z: |
– navrtno objemko z nastavkom in zapornim elementom ali navrtnim
zasunom, |
– teleskopsko vgradilno garnituro in |
– LTŽ cestno kapo s podložno ploščo. |
Višina vgradilne garniture mora biti prirejena tako, da je vrh garniture
od 10 do 15 cm pod terenom. |
5. VODOMERI IN MERITEV PORABE VODE |
5.1. Lokacija in izvedba merilnega mesta |
42. člen |
Merilno mesto je namenjeno izključno vgraditvi merilne naprave za dobavo
pitne vode uporabnikom in je nameščeno v talnem vodomernem jašku izven
objekta. V merilnem mestu je lahko vgrajena tudi oprema za daljinski
prenos podatkov o porabi vode. |
Merilno mesto se praviloma izvede izven objekta v talnem vodomernem
jašku na urejeni površini, ki ni namenjena motornemu prometu, in na
površinah, ki so namenjene dejavnostim, ki omogočajo neoviran dostop in
vstop do merilnega mesta. Merilna mesta ne smejo biti izpostavljena
vplivom onesnaževanja in zalitja meteornih vod ter morajo biti zaščitena
pred vplivi zunanjih mehanskih poškodb in vremenskih razmer.
|
Vodomerni jašek je lociran na robu oziroma največ 5 m od roba parcele
lastnika priključka, na kateri stoji objekt, ki se priključuje na javno
vodovodno omrežje. V izjemnih primerih je priključni vod do jaška lahko
tudi daljši, če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest
na isti lokaciji. V teh primerih je priključni vod skupni cevovod in se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
|
V izjemnem primeru, ko je določena lokacija merilnega mesta na tujem
zemljišču ali je predvidena vgradnja vodomera v obstoječi vodomerni
jašek, si mora naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnika
zemljišča oziroma lastnika obstoječega vodomernega jaška. |
Merilno mesto mora biti lahko dostopno, izvedeno na suhem, svetlem in
čistem mestu. Naprave v njem morajo biti zavarovane pred vremenskimi
vplivi zmrzovanja in prekomernega segrevanja. |
Uporabnik, ki želi omejiti dostop do merilnega mesta (vodomernega
jaška), mora pokrov preurediti tako, da je možna montaža tipske obešanke
upravljavca. |
Glede na način izvedbe je merilno mesto lahko: |
– tipski vodomerni (TERMO) jašek zunaj objekta – za vodomere dimenzij do
vključno 6/4'', |
– AB jašek zunaj objekta – za kombinirane vodomere in za vodomere
dimenzij večjih od 6/4''. |
Velikost in izvedba armiranobetonskega zunanjega jaška se izvede v
skladu s pisnimi navodili upravljavca javnega vodovodnega sistema.
Upravljavec vodovodnega sistema ne odgovarja za morebitne poškodbe
vodomera, ki bi nastale zaradi nepravilne izvedbe vodomernega jaška. |
43. člen |
(merilno mesto v tipskem vodomernem termo jašku) |
Vodomerni termo jašek je namenjen predvsem za vgradnjo vodomera za
individualne hiše in druge manjše uporabnike vode zunaj objekta. Tipska
oprema jaška zajema: vhod 1''; izhod ¾'' (za tipsko izvedbo hišnega
priključka ¾''), krogelni ventil PN50, lovilec nesnage, T kos za
priključitev odzračevalnega ventila izolacija in litoželezni pokrov.
Vodomerni jašek ni primeren za težje obremenitve tovornih vozil. |
44. člen |
(merilno mesto v talnem jašku za kombinirane vodomere) |
Vodomerni jašek za kombinirane vodomere mora imeti vgrajena nerjaveča
vstopna železa ali nerjavečo lestev in na dnu izvedeno poglobitev, ki
omogoča odvajanje vode iz internega vodovodnega omrežja preko odtoka.
Jaški z vgrajenimi prekinjevalci povratnega toka morajo obvezno imeti
urejen odtok. Priključevanje iztoka iz jaška na fekalno kanalizacijo ni
dopustno. |
V vodomernem jašku mora biti cev nameščena vsaj 50 cm od dna na nosilcih
ali konzolah. Nosilci morajo biti nameščeni na mestih, da je omogočeno
neovirano servisiranje elementov v vodomernem jašku (zamenjava
vodomera). Prehod cevovoda skozi steno jaška mora biti izdelan
vodotesno. Preprečiti je treba morebitno posedanje jaška na priključni
cevovod. |
Dimenzije talnih pokrovov so tipske (80 x 150) cm – dvokrilne izvedbe iz
rebraste pločevine oziroma na povoznih površinah litoželezni (60 x 120)
cm z diagonalnim odpiranjem kril in zaščito proti samodejnem zapiranju.
|
Vodomerni jašek, v katerem je vgrajen kombinirani vodomer premera nad DN
80 mm, mora imeti poleg vstopne odprtine na krovni plošči še montažno
odprtino s pokrovom dimenzije (80 X 80) cm. |
45. člen |
(merilno mesto v zidni niši) |
V primerih, ko ni možna izvedba talnega vodomernega jaška izven objekta
(stara mestna jedra), je izjemoma dopustna izvedba zidne niše v objektu
(veža, skupni prostori). Lokacija zidne niše mora biti izvedena najbliže
javnemu vodovodu. Upravljavcu mora biti omogočen nemoten dostop za
potrebe vzdrževanja. |
Zaradi večje izpostavljenosti temperaturnim vplivom (segrevanje, zmrzal)
mora biti zidna niša dodatno toplotno izolirana. |
Zidna niša se praviloma izvede s tipsko omarico iz nerjavnega jekla.
Imeti mora vrata s tipskim zapahom velikosti stranskih dimenzij in
odprtino za odvod vode z drenažo. Če je večje število vodomerov, se
zidna niša izvede po stranskih dimenzijah. V teh primerih so vrata zidne
niše izvedena največ dvodelno, kar omogoča nemoteno vzdrževanje
merilnega mesta. |
46. člen |
Obračunski vodomer mora biti vgrajen na suhem, svetlem, čistem in lahko
dostopnem mestu, pozimi pa zavarovan pred zmrzovanjem. Prostor, v
katerem je vodomer, mora biti upravljavcu vedno dostopen. |
Pred vgradnjo obračunskega vodomera naredi upravljavec geodetski
posnetek in izvede tlačni preizkus vodovodnega priključka, ki mu mora
prisostvovati investitor. |
5.2. Način vgradnje obračunskega vodomera |
47. člen |
Način vgraditve in vgradnjo vodomerov določi, oziroma izvede
upravljavec. Izjemoma lahko vgradnjo vodomera po pisnem pooblastilu
upravljavca izvede tudi drugo podjetje ali posameznik. |
Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji
vodomera plombira matični navoj (holandec). Odstranitev, uničenje ali
poškodovanje plombe je kaznivo dejanje. |
5.3. Tipi in dimenzije vodomerov |
48. člen |
(obračunski vodomeri) |
Na vodovodnem sistemu se za obračun porabljene vode uporabnikom vgrajuje
tipske vodomere mehanske izvedbe in tipske kombinirane vodomere. Vsi
vodomeri morajo imeti točnost merila po normi EEC ali MID in ustrezati
standardu ISO 4064. Imeti morajo veljavno oznako o overitvi. Leto
začetka veljavnosti overitve mora biti enako letu vgradnje. |
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom do dimenzije
DN 50 so lahko: |
– večnatočni, ki delujejo na principu vrtenja krilnega kolesa.
Izpolnjevati morajo meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni
razred točnosti B za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to
v osnovni izvedbi; |
– volumetrični vodomeri modularne zasnove. Izpolnjevati morajo
meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred točnosti B
za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v osnovni izvedbi.
|
Obračunski vodomeri za obračun porabljene vode uporabnikom dimenzije DN
50 in večji so kombinirani (dvokoličinski) vodomeri. Glavni vodomer mora
biti tipa Woltmann, obtočni vodomer pa mora imeti vse lastnosti
vodomerov dimenzij do DN 50 in mora biti enakega tipa, kot izbrani
merilnik iz te točke (lažje servisiranje). Kombinirani vodomer mora
izpolnjevati meroslovne zahteve za vodomere in dosegati minimalni razred
točnosti B za horizontalno, kot tudi za vertikalno montažo in to v
osnovni izvedbi. |
49. člen |
(pomožni vodomeri – delilniki stroškov) |
Ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov (večstanovanjski
objekti), ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se
meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom, so lahko na internem
omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, ki so v funkciji delilnikov stroškov.
Za te vodomere veljajo enaka zakonska določila z rokom redne overitve,
kot velja za glavni obračunski vodomer. Vodomeri morajo izpolnjevati vse
zahteve kot glavni obračunski vodomeri. |
Kadar je izražen poseben interes upravnika in lastnikov, lahko
upravljavec na podlagi pogodbe z upravnikom objekta izvaja odčitavanje
porabe vode. Vzdrževanje pomožnih vodomerov pa le, če so pomožni
vodomeri – delilniki stroškov vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob
vsakem času (so nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali
v skupnih delih objekta). |
Merilna mesta s pomožnimi vodomeri morajo biti opremljena z vsemi
elementi, kot velja za glavno obračunsko merilno mesto. V smeri toka
vode morajo biti vgrajene naslednje vodovodne armature s pripadajočimi
spojnimi elementi: zasun pred vodomerom, vodomer, zasun po vodomeru kot
element s funkcijo zapiranja in z dodatnim izpustom ter kratki in dolgi
holandec za zamenjavo vodomera. Za preprečitev nedovoljenih posegov na
vodomeru se spojni element – holandec zaščiti s plombirno objemko.
|
V teh primerih lahko upravljavec vzdržuje pomožne vodomere in merilno
garnituro, skrbi za njihovo redno menjavo ter v ta namen posameznemu
etažnemu lastniku, poleg vodarine, obračunava tudi vzdrževanje
priključka za objekt ter pomožnega vodomera. Glavni vodomer pred
objektom ima funkcijo kontrole porabe za celotni objekt in je indikator
eventualnih puščanj vode na internem omrežju. V slučaju pojave razlike
med seštevkom porabe pomožnih vodomerov in glavnega vodomera (puščanja
vode na internem omrežju), upravljavec razliko v porabi obračuna
upravniku, ki je prejemnik računa in je njegova obveza takojšnja odprava
okvare ter plačilo računa. V teh primerih se vzdrževalnina za glavni
vodomer ne obračunava. |
Za potrebe daljinskega odčitavanja pomožnih vodomerov, ko so le-ti
vgrajeni na dostopnih ter skupnih delih in napravah, so vodomeri lahko
opremljeni z impulznim izhodom ter ožičeni na skupni prikazovalnik, ki
je ustrezno označen ter lociran na dostopnem mestu, v bližini vhoda v
objekt. V teh primerih je vzdrževanje sistema daljinskega odčitavanja v
objektu (ožičenja in centralnega prikazovalnika) obveza upravnika.
|
Pred prevzemom pomožnih vodomerov v upravljavčevo vzdrževanje, je obveza
upravnika ureditev merilnih mest v skladu z veljavno zakonodajo ter
predložitev ustreznih dokazil. |
50. člen |
(hidrantni nastavek z vodomerom) |
Hidrantni nastavek z vodomerom ima status začasnega priključka in je
namenjen za začasno oskrbo s pitno vodo sejmov, različnih krajevnih
prireditev, posebnih enkratnih odjemov za gradbišča itn. Najem in
uporaba hidrantnega nastavka je časovno omejena. Namestitev in kontrolo
uporabe izvaja upravljavec, uporabnik pa mora v vsakem primeru omogočiti
kontrolo namembnosti in pregled nad porabo vode. |
51. člen |
(dimenzije vodomerov) |
Dimenzijo obračunskega vodomera določi upravljavec z izdajo soglasja na
podlagi maksimalne in minimalne porabe vode, o kateri je dolžan dati
podatke uporabnik oziroma projektant pred izvedbo vodovodnega
priključka. Na odjemnih mestih, kjer je predvideno tudi notranje ali
zunanje hidrantno omrežje se vgradi kombinirani vodomer. |
Če je kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, lahko vgradi
upravljavec na merilnem mestu na stroške uporabnika vodomer ustrezne
zmogljivosti. |
Praviloma se uporabljajo standardne dimenzije vodomerov DN (mm): 13, 20,
25, 30, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150 mm ter kombinirani vodomeri
dimenzij (DN) 50/20, 65/20, 80/20, 100/20 in 150/20 mm. |
52. člen |
Dimenzijo vodomera določi bodočemu uporabniku vode upravljavec vodovoda
na podlagi projektantskega izračuna in podatkov o porabi vode, oziroma
številu izlivnih mest, po naslednjih kriterijih: |
+------------------------+-----------------------+
|
| Število izlivnih mest | Dimenzija vodomera |
|
+------------------------+-----------------------+
|
| do 10 | 20 mm |
|
+------------------------+-----------------------+
|
| 11–15 | 25 mm |
|
+------------------------+-----------------------+
|
| nad 15 | 40 mm |
|
+------------------------+-----------------------+
|
53. člen |
Če se predvideva večja poraba kot 1 l/sek, se dimenzionira vodomer na
podlagi predvidenih maksimalnih pretokov v l/sek in predvidene povprečne
dnevne porabe v m3/dan. |
+------------------+--------------------+-------------------+
|
|Maksimalni pretok | Predviden dnevni | Dimenzija vodomera|
|
| (l/sek) | pretok | (mm) |
|
| | (m3/dan) | |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 2,0–2,8 | 20 | 30 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 2,8–5,5 | 40 | 40 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 5,5–5,8 | 90 | 50 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 5,8–10,8 | 120 | 65 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 10,8–14,2 | 150 | 80 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
| 14,2–16,6 | 210 | 100 mm |
|
+------------------+--------------------+-------------------+
|
Upravljavec vodovoda lahko na podlagi predvidene porabe vode,
upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku
ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi
druge dimenzije in tipe vodomerov. |
5.4. Daljinsko odčitavanje vodomerov |
54. člen |
(daljinsko odčitavanje vodomerov) |
Za potrebe daljinskega odčitavanja so vodomeri praviloma opremljeni s
pomožnimi napravami, ki kot del vodomera opravljajo pomožne funkcije pri
izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata
meritve. V ta namen morajo biti vodomeri opremljeni z impulznim izhodom
in nadgrajeni z dajalnikom impulzov ter spojeni z radio moduli oziroma
ožičeni preko M-Bus vodila s krmilno enoto. Vodomeri so lahko tudi
kompaktne izvedbe z vgrajenim radio modulom v merilnem mehanizmu.
|
Zajem porabe preko M-bus vodila se izvaja v objektih, kjer je vgrajenih
več kot 20 vodomerov. V teh primerih se nadgradnja vodomerov z elementi
za daljinski prenos porabe vode izvede z M-bus vodilom. |
Zajem porabe preko radio modulov se izvaja v vseh merilnih mestih z
manjšim številom vodomerov. Vodomer, opremljen z elementi za radijsko
odčitavanje, je lahko kompaktne izvedbe (radio modul, montiran na
vodomeru) oziroma je radio modul kabelsko povezan z dajalnikom impulzov
na vodomeru. |
Radio modul mora zagotavljati delovanje v trajanju najmanj dvakratne
zakonsko predpisane menjave vodomerov (10 let) in v pogojih zalitja
merilnega mesta z vodo. Radio moduli s svojim delovanjem ne smejo
povzročati motenj na drugih napravah in morajo izpolnjevati zakonske
zahteve s tega področja. |
Nadgradnjo vodomerov z radio moduli lahko izvaja le upravljavec
vodovodnega sistema oziroma s strani upravljavca pooblaščeni zunanji
izvajalec. |
5.5. Vzdrževanje in menjava vodomerov |
55. člen |
Redno kontrolo, vzdrževanje in popis vodomerov vrši upravljavec vodovoda
skladno z veljavnim predpisom s področja meroslovja. Uporabnik lahko od
upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah
predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka uporabnik (menjava,
servis, kontrolni preizkus). V nasprotnem primeru pa upravljavec. |
56. člen |
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije
pri uporabniku, ali okvare vsled povratnega učinka tople vode,
zamrznitve ali nepravilnega odtajevanja zamrznjene instalacije,
hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni
uporabnika. |
6. TEHNIČNI NORMATIVI |
6.1. Križanja |
57. člen |
Za vsako križanje obstoječega vodovodnega cevovoda z drugimi komunalnimi
vodi, instalacijami in vodotoki je potrebno pridobiti ustrezno soglasje
upravljavca v skladu s določbami tega pravilnika. |
58. člen |
Križanja cevovodov z ostalimi komunalnimi vodi morajo potekati pod kotom
od 45 do 90 stopinj. |
59. člen |
Prečkanje vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno
ali s samostojnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s
sifonom, vendarle na podlagi pisnega soglasja upravljavca. |
60. člen |
Vertikalni odmiki cevovoda morajo pri križanju z drugimi komunalnimi
vodi znašati najmanj: |
a) če poteka cevovod nad: |
– kanalizacijo, se upošteva odmik 0,3 m, |
– toplovodno kineto, se upošteva odmik 0,3 m, |
– energetskim, PTT kablom, TV kablom ali kablom javne razsvetljave, se
upošteva odmik 0,4 m, |
– plinom, se upošteva odmik 0,3 m. |
b) če poteka cevovod pod: |
– kanalizacijo, se upošteva odmik 0,3 m, |
– toplovodno kineto, se upošteva odmik 0,5 m, |
– energetskim, PTT kablom, TV kablom ali kablom javne razsvetljave, se
upošteva odmik 0,4 m, |
– plinom, se upošteva odmik 0,3 m. |
Minimalni odmik je najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in
cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda, oziroma točke na obodu
(zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Vsi komunalni vodi navedeni v točkah
a) in b) morajo biti na mestih križanj v zaščitni cevi. |
61. člen |
Kadar poteka vodovodni cevovod pod drugimi komunalnimi vodi, mora biti
zaradi posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov
izveden v zaščitni cevi oziroma kineti. |
62. člen |
Križanje vodovodnega cevovoda z železnico mora biti izvedeno v zaščitni
cevi ali kineti z obojestranskima revizijskima jaškoma in izpustom. |
63. člen |
Kadar pri križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče
doseči ustrezne globine, ga je zaradi prometne obremenitve in zaradi
možnosti popravil treba izvesti v zaščitni cevi oziroma kineti. |
64. člen |
Pri gradnji komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno
vodovodni cevovod zavarovati pred posedanjem. |
65. člen |
Na trasi vodovodnega cevovoda niso dovoljeni izgradnja podzemnih in
nadzemnih objektov, sejanje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj,
drogov javne razsvetljave in drugih podzemnih instalacij. |
6.2. Odmiki |
66. člen |
Vertikalni minimalni odmik pri vzporednih vodih ali križanju s
komunalnimi in drugimi vodi mora znašati najmanj 0,4 m ne glede na to,
ali poteka vodovod pod ali nad komunalnim vodom. Križanje vodovoda s
fekalno kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da kanalizacijski vod
poteka globlje pod vodovodom. Spoji na vodovodu in kanalizaciji morajo
biti med seboj v največji možni oddaljenosti. Kjer križanje s fekalno
kanalizacijo pod vodovodom ni možno, se izdela poseben detajl križanja
za katerega je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. |
Kjer razmere ne dopuščajo drugačne rešitve lahko izjemoma znaša odmik
tudi manj od 0,4 m, vendar je za tako rešitev potrebno posebno soglasje
upravljavca. |
67. člen |
Horizontalni odmiki ostalih komunalnih in drugih vodov od vodovoda
morajo znašati, ne glede na globino in način izvedbe, praviloma 1,5 m,
najmanj pa 0,4 m. Če to ni mogoče, je potrebno v vsakem primeru posebej
določiti pogoje in način izvedbe. |
Objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m, drevesa in drevoredi pa 2 m
od osi vodovoda v horizontalni smeri. Če to ni mogoče, upravljavec v
vsakem primeru posebej določi pogoje in način izvedbe tako, da niso
možni škodljivi vplivi objektov na vodovod, niti vplivi vodovoda na
objekte v primeru okvar, lomov in vzdrževalnih del. |
68. člen |
Širina varovalnega pasu je namenjena zaščiti, vzdrževanju in popravilom
vodovoda (služnostni pas) in je odvisna od premera, materiala, situacije
na terenu (cesta) in pomembnosti vodovoda. Širine varovalnega pasu so
določene v služnostni pogodbi z lastnikom zemljišča za vsak objekt
posebej. |
Praviloma so varovalni pasovi v odvisnosti od premera vodovoda
naslednji: |
(a) širina pasu 3 m, in sicer 1,5 m na vsako stran osi vodovoda (velja
za vse vodovode, ne glede na material, od DN 50 do vključno DN 250),
|
(b) širina pasu 4 m, in sicer 2 m na vsako stran osi vodovoda (velja za
vse vodovode, ne glede na material, od DN 300 do vključno DN 500),
|
(c) širina pasu 6 m, in sicer 3 m na vsako stran osi vodovoda (velja za
vse vodovode, ne glede na material, vključno z DN 600 in več).
|
Na območju varovalnega pasu niso dovoljena gradbena dela (gradbeni
posegi, deponije materiala in prekopi), globoko oranje (rigolanje) in
vožnja s težkimi vozili. |
69. člen |
Greznice morajo biti zgrajene na oddaljenosti najmanj 5 m od vodovoda, v
vsakem primeru ne smejo škodljivo vplivati na vodovod. Rešitev mora biti
projektno obdelana. |
Vodovodni cevovod in vodovodni priključek morata biti od greznic in
drugih deponij z za zdravje škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi
oddaljena najmanj 5 m oziroma ju je treba dodatno zaščititi pred
škodljivimi vplivi. |
Določila za odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke. |
70. člen |
V primeru, da zaradi prostorskih omejitev med vodovodom in kanalizacijo
ni mogoče doseči predpisanega odmika, je izgradnja kanalizacije in
objektov kanalizacije mogoča le v vododržni kvaliteti z izvedbo
elementov kontrole tesnosti v fazi izgradnje in obratovanja. Sočasno je
v navedenih primerih potrebno vodovodne cevovode zgraditi na način, ki
povečuje varnost vodovoda glede možnosti onesnaževanja vode ob njegovi
uporabi, kar pomeni izvedbo vodovodnih cevovodov iz trajnejših
materialov (duktilnih litoželeznih cevi). Alternativno se izvedejo
vodovodni cevovodi in priključki v zaščiteni cevi oziroma kineti s
kontrolnimi jaški. |
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti predpisanih odmikov,
mora projektant v dogovoru s pristojno strokovno službo upravljavca
določiti način izvedbe. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako,
da je zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z
ustrezno mehanizacijo. |
Če predpisanih minimalnih odmikov ni mogoče doseči, mora biti v projektu
posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih
objektov in naprav. |
71. člen |
Zaklopniki priključkov, zasuni in hidranti morajo biti oddaljeni od
drugih komunalnih instalacij in objektov najmanj 0,6 m v vse smeri, če
ni s tem pravilnikom drugače določeno. |
6.3. Globine |
72. člen |
Globina jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi
magistralnih, primarnih in sekundarnih cevovodov, v voznih površinah
najmanj 1,2 m, v nevoznih površinah, pa najmanj 1,0 m zasipa oziroma, da
bo cev pod mejo zmrzali in v skladu s statično obremenitvijo
(porušitvijo) cevi. Maksimalna globina javnih cevovodov praviloma ne sme
presegati 2,0 m raščenega terena; v izjemnih primerih je na krajših
odsekih in le ob soglasju upravljavca dovoljena tudi večja globina.
|
Če predpisanih minimalnih globin ni mogoče doseči, mora biti v projektu
posebej določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih
objektov in naprav. |
6.4. Dimenzije in materiali vodovodnih cevovodov ter način uporabe |
73. člen |
(dimenzije) |
Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so
izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z: |
– DN/ID = DN (angleška kratica), kar pomeni nazivni premer glede na
notranji premer, |
– DN/OD = d, kar pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.
|
V vodovodnem sistemu upravljavca se uporabljajo naslednje dimenzije:
|
– DN: 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300,
|
– d (Fi): 32, 40, 50, 63, 75, 90, 110. |
Za vse cevovode in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka
najmanj NP 12,5 barov, ne glede na obratovalne pogoje. Priporočljiva je
uporaba cevi tipa RC-protect z nazivnim tlakom NP 16 barov. |
Standardne vrste in premeri cevi v (mm), ki se uporabljajo v javnem
sistemu za vodovodne cevovode in priključke so: |
– litoželezne duktilne cevi (notranji premer) DN: 80, 100, 125, 150,
200, 250 in 300, |
– PEHD cevi (notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100 in
125, |
– PE100-RC protect cevi (notranji premer): DN 20, 25, 32, 40, 50, 65,
80, 100 in 125. |
Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno
pred vgradnjo le-teh pridobiti pisno soglasje upravljavca JKP d.o.o.
Slovenske Konjice Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice. |
74. člen |
(vgrajevanje) |
1. Jeklene cevi se vgrajujejo: |
a) za vodovodne cevovode v republiških in prometno zelo obremenjenih
cestah in pri njihovem prečkanju, |
b) pri prečkanju vodotokov v sifonu (po predhodnem soglasju
upravljavca), |
c) za primarne in magistralne cevovode, vključno od DN 250 navzgor.
|
2. Litoželezne duktilne cevi se vgrajujejo: |
a) za primarne in magistralne cevovode ter praviloma na območjih večjih
tlakov ter pod asfaltnimi površinami. |
3. Polietilenske PEHD in PE100 RC protect cevi se vgrajujejo:
|
a) do vključno DN 125 mm ali po dogovoru – v suhih in stabilnih
zemljiščih, razen v primerih iz tč. 1. a, b, c; |
b) do vključno DN 125 mm: |
– v močvirnih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c, |
– v nasipanih zemljiščih, |
– v plazovitih zemljiščih, razen pod 1. a, b, c. |
– v ostalih neutrjenih površinah (zelenice, travniki, kmetijska
zemljišča …), |
c) za izvedbo hišnih priključkov. |
6.5. Zaščita vodovodnih cevovodov |
75. člen |
Pri križanju vodovodnega cevovoda s kanalizacijo v prepustnem terenu je
potrebno z ustrezno zaščito preprečiti onesnaževanje vode in upoštevati
sanitarne predpise. |
76. člen |
Vodovodne cevi se mehansko zaščitijo tam, kjer je potrebno prestreči
mehanske obremenitve, doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje,
zavarovati objekte pred iztekom vode in podobno. Načeloma se zaščita
izvede z zaščitno cevjo, kineto, s kontrolnim jaškom in padcem kinete v
jašku. |
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da
prenašajo predvideno temensko obremenitev. Za zaščitno cev se lahko
uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta položi v svež beton (pri
prehodu vodovoda skozi temelje objektov), ali kadar se želi kontrolirati
samo tesnost cevovoda. Zaščitne cevi morajo biti na kraju zaprte z
ustreznimi čepi. |
77. člen |
Jekleni vodovodni cevovod mora biti ustrezno antikorozijsko zaščiten,
tako da je dosežena izolacijska sposobnost na preboj električne energije
15kW. Prav tako mora biti ustrezno katodno zaščiten. Katodna zaščita je
metoda za zaščito kovinskih delov cevovoda pred korozijo, pri kateri je
zaščiteni material katoda proti obdajajočemu materialu. |
78. člen |
Pri polaganju cevovodov in armatur v jaških ter vodovodnih objektih se
uporabljajo cevi, vijaki in matice iz nerjavečega (INOX) jekla. |
6.6. Vgradnja armatur |
79. člen |
Vsi zasuni nad vključno DN 150 mm morajo biti praviloma vgrajeni v
jašek. Zasuni nad vključno DN 150 mm morajo biti loputaste izvedbe, nad
DN 200 mm pa s prenosom moči. |
80. člen |
Elektromotorni zasuni in lopute, ki so vgrajeni v jaških na omrežju,
morajo imeti možnost napaja s pomožnim elektro-agregatom. |
81. člen |
Zasuni in lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu
primarnega in načeloma na odcepu sekundarnega cevovoda, odcepu hidranta,
zračnika, blatnika in čistilnega kosa. |
Prehodni zasuni zunaj naselja morajo biti med seboj ustrezno oddaljeni v
skladu s projektom, ne glede na vrsto cevovoda. Pri določanju lokacije
teh zasunov pa je potrebno upoštevati terenske razmere in obratovalne
pogoje. |
82. člen |
Čistilne kose je potrebno obvezno vgraditi pred vodomeri, večjimi od DN
50 mm, pred drugimi vodomeri pa po potrebi. Prav tako jih je potrebno
vgrajevati v transportne in magistralne cevovode. |
83. člen |
Pri projektiranju primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja ter
naprav je potrebno določiti lokacije merilnih mest in vključitev
objektov v sistem avtomatizacije in daljinskega vodenja v skladu z
zahtevanimi pogoji upravljavca. |
84. člen |
Vodovodni cevovodi morajo biti v najnižjih točkah načeloma opremljeni z
blatniki oziroma izpusti. Na teh cevovodih se lahko vgradi hidrant, če
vode ni mogoče odvajati v kanalizacijo ali vodotoke. Izpust oziroma
blatnik mora biti obvezno opremljen z žabjim poklopcem. |
85. člen |
Za javne porabnike (pranje ulic, zalivanje nasadov itd.) so v omrežju
določena odvzemna mesta, opremljena z zasunom, vodomerom, nepovratnim
ventilom in s hidrantom. |
6.7. Dobavni tlak |
86. člen |
Dobavni tlak je odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz
omrežja. Praviloma se obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6 barov.
|
Če je tlak v omrežju višji od 6 barov, mora uporabnik vgraditi za
obračunskim vodomerom napravo za zmanjševanje tlaka (reducirni ventil).
|
Če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi
soglasja upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig
tlaka. |
Reducirni ventil in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne
instalacije. Uporabnik je dolžan skrbeti za vzdrževanje teh naprav. |
6.8. Priključitev naprav za zvišanje tlaka in za ogrevanje sanitarne
vode |
87. člen |
Naprave za ogrevanje vode in druge tehnične naprave, ki rabijo vodo iz
javnega vodovodnega omrežja ter delujejo pod višjim tlakom, kot je v
omrežju, ali se zaradi njihovega delovanja voda lahko vrača v omrežje,
morajo biti izvedene tako, da je onemogočen povratni tok vode iz
instalacije v javno vodovodno omrežje. |
88. člen |
Interna instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja
snovi, ki lahko ogrozijo sanitarno neoporečnost vode, mora biti izvedena
tako, da je popolnoma izključena možnost povratnega toka vode iz
instalacije v javno vodovodno omrežje. |
6.9. Zaščita pred požarom |
89. člen |
Preko svojega omrežja napaja upravljavec tudi povezave, ki rabijo za
gašenje požarov, to so hidranti, požarni rezervoarji, hidrantno omrežje,
požarni mimovodi in drugo. |
Hidranti se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov. Za ostale
namene se smejo koristiti le na osnovi pisnega soglasja upravljavca
vodovoda. Hidranti se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na
priključku morajo imeti zasun. Lokacijo, način izvedbe in število
hidrantov določi v skladu z veljavno zakonodajo s področja Varstva pred
požarom in drugimi naravnimi nesrečami, projektant v soglasju z
upravljavcem. |
90. člen |
Hidranti se vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po predpisih
o požarni varnosti. |
91. člen |
Hidranti na vodovodnem omrežju so podtalni in nadtalni, odvisno od
razmer na terenu. Dimenzija podtalnih hidrantov ja praviloma DN 80 mm,
nadtalnih pa DN 80 in DN 100 mm. |
92. člen |
Vsak hidrant mora imeti na odcepu zasun in drenažo za odvod vode.
Mehanizem podtalnega hidranta sme biti največ 30 cm pod niveleto cestne
kape. |
Podzemni hidranti in zasuni morajo biti obvezno označeni z označevalnimi
tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z
ustreznim standardom. Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu
najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na
oseben drog. Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi
premera 40 mm, višine 2,0 m. |
93. člen |
Vodovodna omrežja, ki rabijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna
ali interna. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti,
potekajo pa po pravilu po javnem zemljišču ter jih na stroške lastnika
omrežja vzdržuje upravljavec. |
Interno hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je za
obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške. V
hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno kroženje vode. |
94. člen |
Priključek, ki je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede
po določilih tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi. Voda iz
požarnega voda se sme uporabljati le za gašenje požara in gasilske vaje.
|
Če ima uporabnik majhno porabo vode za sanitarne namene in istočasno v
interni instalaciji hidrantno omrežje, mora obvezno način izvedbe
merilnega mesta in interne instalacije definirati v soglasju z
upravljavcem in v skladu z veljavnimi predpisi. |
Če ni mogoče doseči požarne varnosti, je možno požarno zaščito
zagotavljati z izgradnjo ustreznih požarnih bazenov s prosto gladino in
za sanitarno varnost zagotoviti izmenjavo vode s priključitvijo
porabnikov na končnicah požarnih vodov. |
6.10. Jaški |
95. člen |
Sestavni del vodovodnega omrežja so jaški za armature (zasune, lopute,
zračnike, blatnike) ter merilni, kontrolni in vodomerni jaški. |
96. člen |
Dimenzijo in lokacijo ter način izvedbe jaška za armature določi
projektant v skladu s soglasjem upravljavca. Vstopna odprtina mora imeti
dimenzije 80 X 80 cm in vodotesni pokrov. Vsak jašek mora imeti glede na
vrsto zemljine urejeno ustrezno drenažo in odtok za vodo vode, ki se
nabere v jašku. Morebitni odtok vode v jašek na propustnem terenu je
potrebno izvesti z zbirnim jaškom z drenažo ali z ejektorji.
|
Jaški morajo biti opremljeni z lestvijo in pokrovom iz nerjavečega
materiala. Za demontažo armatur nad DN 200 mm mora biti ustrezna
demontažna odprtina s pokrovom iz nerjavečega materiala ali demontažni
strop iz armiranobetonskih plošč. |
Pri cevovodih večjih od DN 150 mm, je nerjavečo lestev potrebno izvesti
tako, da jo je mogoče izvleči iz jaška. |
Praviloma mora biti jašek zunaj prometne površine, razen v izrednih
primerih ko to ni mogoče zagotoviti. |
Velikost jaška definira montažni odmik obeh prirobnic od stene ter
možnost vstopa in namembnost uporabe jaška. |
Velikost jaškov je naslednja: |
dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 60 cm,
vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø 150 mm, najmanj 150 cm na
cevovodih do Ø 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad Ø 250 mm,
širina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu v osi cevovoda +
80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø 150 mm, najmanj 150 cm na
cevovodih do Ø 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih nad Ø 250 mm,
|
višina: svetla višina jaška mora biti najmanj 130 cm, višina od dna
jaška do oboda cevi mora biti najmanj 40 cm, |
dno jaška mora biti iz gramoznih krogel Ø (10–50) mm v debelini najmanj
20 cm. V primeru, da obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo
od dna jaška, je obvezna izvedba jaška z betonskim dnom, |
velikost vstopne odprtine mora biti (60 x 60) cm. Locirana mora biti v
kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim pokrovom težke ali lahke
izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski
elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino
minimalne velikosti (80 x 80) cm, neposredno nad elementom, |
montažno odprtino se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom,
pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni obremenitvi,
|
če na jašku ni montažne odprtine, se izdela strop jaška iz
armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti,vstop v
jašek mora biti opremljen z lestvijo izdelano v skladu z veljavno
zakonodajo s področja zdravja in varstva pri delu. Lestev mora biti
pritrjena na steno jaška, |
jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne
(montažne) odprtine mora biti obvezno nad najvišjim nivojem talne vode.
V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode, nad ploščo jaška mora
biti minimalno 30 cm nasipa. |
97. člen |
Kontrolni merilni jašek je namenjen za odvzemanje vzorcev vode, meritev
tlaka in kontrolo pretoka na posameznih odsekih javnega vodovodnega
omrežja. Kontrolni jašek mora imeti urejeno odzračevanje in ustrezno
drenažo ali odtok za odvod iztečene vode. |
6.11. Označevanje cevovodov |
98. člen |
Vodovodni cevovod se označi tako, da se 50 cm nad njim položi ustrezen
trak za označitev oziroma ugotavljanje poteka vodovodnega cevovoda. |
99. člen |
Zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in
priključki morajo biti označeni s tablicami. |
6.12. Tlačni preizkus |
100. člen |
Postopek tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec
montažnih del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v tehničnem
poročilu projekta (PZI) in izveden v skladu z navodili upravljavca in
dobavitelja. Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem
cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki
ga morata podpisati nadzorni organ in odgovorni vodja del in je sestavni
del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
6.13. Načrtovanje in projektiranje |
101. člen |
Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji vodovoda je potrebno poleg
predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še določila tega
pravilnika ter predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje upravljavca.
|
Cilji postopka načrtovanja so določiti karakteristike vodovodnega
sistema skladno z zahtevami tega pravilnika in skladno z opredeljenimi
nivoji zagotavljanja storitev, ob upoštevanju vseh obratovalnih pogojev
in ekonomskih presoj. |
Upoštevati je potrebno tudi razvojne usmeritve upravljavca in
usklajenost z občinskimi in državnimi planskimi in prostorskimi
dokumenti. |
102. člen |
Projektno dokumentacijo za vodovodne objekte in opremo se izdela po
projektni nalogi, ki jo pripravi upravljavec na podlagi vloge
investitorja in potrebnih podatkov glede zahtev oskrbe z vodo in požarne
varnosti. Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi,
vključno z zahtevami, pogoji in navodili tega pravilnika. |
V projektni dokumentaciji morajo biti v tekstualnih in grafičnih
sestavnih delih opisane in prikazane vse rešitve potrebne za izvedbo,
funkcionalnost, obratovanje, upravljanje in vzdrževanje projektiranih
vodovodnih naprav. Razložene in argumentirane morajo biti vse specifične
rešitve. Podane morajo biti ocene, če je potrebno tudi analize kakršnih
koli možnih škodljivih vplivov na vodovodne objekte in opremo ter ukrepi
zaščite. Popisi del v projektantskem predračunu morajo vsebovati ločeni
postavki nadzora in priklopa na javno omrežje kot tudi vse postavke
izdelave tehnične dokumentacije: PID, GJI ter projekt za vzdrževanje in
obratovanje objekta. |
Projektna dokumentacija vodovodnih naprav mora biti usklajena z vso
obstoječo cestno in drugo komunalno infrastrukturo (po podatkih
upravljavcev), prav tako tudi s predvideno infrastrukturo za katero je
možno pridobiti podatke (OPPN, IDZ, IDP, PGD, PZI). Priložena mora biti
zbirna karta obstoječih in predvidenih komunalnih naprav. Ko je
projektna dokumentacija sestavljena iz več vrst načrtov, ki jih izdelajo
posamezni odgovorni projektanti, mora odgovorni vodja projekta s posebno
izjavo potrditi njihovo medsebojno usklajenost. |
7. NADZOR, TEHNIČI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
7.1. Nadzor |
103. člen |
Za vse novozgrajene vodovodne objekte in opremo, ki se vključujejo v
vodovodni sistem, za vse vrste posegov na obstoječih vodovodnih
napravah, za izvajanje del v varovalnih koridorjih kot tudi za vsa dela,
ki lahko vplivajo na vodovodne naprave, je med celotno gradnjo oziroma
izvajanjem posegov obvezen nadzor upravljavca. Če pripravo in celoten
potek investicije vodi upravljavec, je obseg nalog in odgovornosti
nadzornika določen z veljavnimi predpisi. |
V primerih, ko investicije ali izvajanja posegov ne vodi upravljavec, je
nadzor upravljavca nad deli, ki so navedena v prejšnjem odstavku prav
tako obvezen, in sicer kot upravljavski nadzo«, ki ga mora naročiti in
plačati investitor. Ta obsega kontrolo skladnosti in kvalitete del glede
na projektno dokumentacijo in veljavne predpise, ne obsega pa nalog
finančnega nadzora, odgovornosti v zvezi s terminskim planom,
koordinacijo del, varstvom in zdravjem pri delu. |
Dodatni nadzor izvaja upravljavec le takrat, kadar opravlja strokovno
tehnični nadzor nad gradnjo, oziroma rekonstrukcijo drug pooblaščen
izvajalec. |
Izvajalec nadzora je dolžan poklicati pooblaščenega predstavnika
upravljavca: |
– pri izvedbi posteljice, |
– pri zasipu cevovoda 30 cm nad temenom cevi, |
– pri tlačnem preizkusu cevovoda, |
– pri dezinfekciji cevovoda. |
Priključitev novozgrajenega vodovoda na javno vodovodno omrežje lahko
izvede le upravljavec vodovoda. |
Nadzor nad gradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnih naprav, ki jih bo
prevzelo v upravljanje podjetje JKP d.o.o. Slovenske Konjice, izvaja
pooblaščeni predstavnik podjetja JKP d.o.o. ali ustrezna pooblaščena
organizacija, ki jo izbere investitor v soglasju z upravljavcem v skladu
z veljavno zakonodajo in tem pravilnikom. |
7.2. Tehnični pregled |
104. člen |
(tehnični pregled) |
Tehnični pregled v smislu teh določil je preverjanje izpolnitve zahtev
upravljavca danih s soglasji in pogoji tega pravilnika ter ga opravi
pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem s strani
upravnega organa. |
Interni tehnični pregled |
Razen nadzora nad izvajanjem gradnje vodovodnih naprav je naloga
odgovornega nadzornika tudi organizacija internega tehničnega pregleda,
skladno z internimi navodili upravljavca (obveza vsebina dokumentacije
za interni tehnični pregled). Vse ugotovitve se dokumentirajo v
zapisniku, kjer se ugotovi ali je vodovod zgrajen v skladu s tehnično
dokumentacijo in dovoljenji in pod kakšnimi pogoji in kdaj je lahko v
obratovanju. |
Po odpravljenih morebitnih ugotovljenih pomanjkljivostih izvajalec del
in nadzornik podpišeta izjavo o odpravi pomanjkljivosti, katera je
osnova za primopredajo vodovoda lastnikom in v najem, upravljanje in
vzdrževanje. Če so se dela izvajala na podlagi gradbenega dovoljenja, je
zapisnik internega tehničnega pregleda priloga k zapisniku komisije, ki
jo imenuje upravni organ za izvedbo tehničnega pregleda pred izdajo
uporabnega dovoljenja. |
7.3. Prevzem v upravljanje in vodenje dokumentacije |
105. člen |
Pred prevzemom v upravljanje je odgovornost odgovornega nadzornika tudi
priprava oziroma zagotovitev vse potrebne dokumentacije, nastale pri
projektiranju in izgradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja.
|
Kompletna dokumentacija (tehnična in ekonomska) objektov in naprav
vodovodnega omrežja se vodi in hrani pri upravljavcu, ki je odgovoren za
hrambo, varovanje, izdajanje in izločanje tehnične in projektne
dokumentacije. |
Pogoj za prevzem v upravljanje je tudi predložitev garancije izvajalca
za kvaliteto izvedenih del v garancijskem roku, skladno z razpisnimi
pogoji in pogodbo o izvedbi del. |
Pred iztekom garancije se izvede super kolavdacija investicije, ki
zajema pregled objektov in naprav vodovodnega omrežja ter poda zahteva
za odpravo napak, če je le-to ugotovljeno. |
106. člen |
(predaja dokumentacije) |
Predana projektna in tehnična dokumentacija mora biti kompletna, urejena
po sklopih in popisana skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje
ravnanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom ter arhiviranjem gradiva. |
107. člen |
(vodenje katastra vodovodnega sistema) |
Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega spremljanje
in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah
in popravilih vodovodnega omrežja. Izvedene spremembe na vodovodnem
sistemu morajo biti obdelane v obliki elaborata katastra vodovodnega
sistema in elaborata za potrebe upravljavca, ki ga izdela izvajalec
montažnih del, za potrebe evidentiranja v geografskem informacijskem
sistemu upravljavca vodovodnega sistema. |
108. člen |
(elaborat katastra vodovodnega sistema) |
Elaborat katastra vodovodnega sistema mora biti izdelan skladno z
veljavno zakonodajo in dodatnimi zahtevami upravljavca. Izdelan mora
biti v analogni in digitalni obliki (v koordinatnem sistemu D48/GK in v
koordinatnem sistemu D96/TM), medij za posredovanje podatkovnih nizov je
CD (zgoščenka). Elaborat mora poleg zakonsko določenih elementov
vsebovati tudi: |
– certifikat, |
– terensko skico meritev z označenimi številkami detajlnih točk,
geodetsko mrežo in globino cevovoda (+, -) z detajli v večjem merilu,
|
– računsko obdelavo, spiske in datoteke, |
– načrt v analogni in digitalni obliki (dwg format), ki vsebuje
geodetski posnetek terena in vodovodnega sistema z vsemi pripadajočimi
elementi, označbami in podatki (cevovod, oprema, objekti vodovodnega
sistema, ostali objekti, frontne mere, DKN), |
– fotografije jaškov, cevovodov, križanj vodov, vozlišč, detajlov itn. v
jpg formatu. |
Geodetske meritve morajo biti izvedene pred zasutjem vodovodnega
omrežja. Pri geodetski izmeri morajo biti zajeti vsi spoji in lomi
cevovoda, vsa oprema ter objekti. Zajeti je potrebno tudi
karakteristične objekte, od katerih je potrebno izmeriti fronte do
lomnih točk cevovoda, opreme in objektov cevovoda. Relacijske tabele
(atribut vrsta vozlišča in atribut snemano) so na razpolago pri
upravljavcu vodovodnega sistema. |
109. člen |
(elaborat za potrebe upravljavca) |
Elaborat za potrebe upravljavca je dodatek k elaboratu katastra
vodovodnega sistema, ki je namenjen upravljavcu vodovodnega sistema za
potrebe obratovanja in vzdrževanja vodovodnega sistema. |
Obvezna vsebina elaborata: |
– tehnično poročilo, |
– pregledna načrta: topografski in katastrski načrt v ustreznem merilu z
vrisanim vodovodnim sistemom in vsemi pripadajočimi elementi: cevovodi,
priključni vodi, odtoki, oprema (zasuni, sekcijski zasuni, hidranti
itn.), objekti (VH, RAZ, jaški itn.), izpisi (kota terena, kota temena
ali globina, vmesna razdalja), |
– skica montaže z označbami montažnih shem, |
– montažne sheme, |
– CD s skenogramom celotnega elaborata v tif multifile formatu. |
8. VAROVANJE OBJEKTOV |
110. člen |
Objekti za oskrbo z vodo (črpališča, prečrpališča, rezervoarji,
raztežilniki, ipd.) morajo biti varovani v skladu z veljavnimi predpisi
za tovrstne objekte. |
Varovanje objektov se izvaja z: |
– alarmnimi napravami, |
– daljinskim nadzorom – telemetrijo, |
– zaščitno ograjo, |
– vgradnjo dodatnih kovinskih rešetk na okvirih vrat in oken,
|
– kovinsko prečko na vhodnih vratih, |
– ustrezno zaščito zračnikov itd. |
9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
111. člen |
Obstoječi stanje naprav, oprema in elementi vodovodnega sistema, ki so
že v upravljanju upravljavca in niso grajeni oziroma vgrajeni v skladu s
tem pravilnikom, ne ogrožajo pa delovanja vodovodnega sistema niti v
tehničnem niti v zdravstvenem smislu, se sanirajo postopoma v roku, ki
ga dopušča letno planiranje sredstev za vzdrževanje in investicije. |
112. člen |
Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva
ta pravilnik, ni pa ogroženo higiensko stanje, so uporabniki dolžni
sanirati postopoma v roku, ki ga določi upravljavec javnega vodovodnega
sistema. |
113. člen |
Vsa soglasja izdana do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v
veljavi, pri izvedbi pa je potrebno upoštevati tudi določila tega
pravilnika. |
114. člen |
Ta pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve sprejema občinski svet in
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati začne petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
10. NAVODILA IN GRAFIČNE PRILOGE |
115. člen |
Navodila in grafične priloge so na razpolago pri upravljavcu javnega
vodovodnega sistema. |
|
Št. 00700-0005/2014(130) |
Slovenske Konjice, dne 27. marca 2014 |
|
Župan
Občine Slovenske Konjice
Miran Gorinšek |
|