Na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave
št. 40/00, 30/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08 in
33/18), 30. člena Statuta Občine Izola, (Uradne objave Občine Izola,
št. 15/99, 17/12, 6/04 in 3/18 – uradno prečiščeno besedilo), 17. člena
Statuta Občine Piran
(Uradni list RS, št. 5/14 – uradno prečiščeno besedilo, 35/17 in 43/18)
in 17. člena Statuta Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 17/15) ter v
skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18) so Občinski svet Mestne
občine Koper na 20. redni seji, dne 22. aprila 2021, Občinski svet
Občine Izola na 15. redni seji, dne 22. aprila 2021, Občinski svet
Občine Piran na 20. redni seji, dne 15. aprila 2021 in Občinski svet
Občine Ankaran na 16. redni seji dne 18. maja 2021 sprejeli |
|
O D L O K |
o ustanovitvi skupne občinske uprave »Medobčinska uprava Istre –
Amministrazione intercomunale dell'Istria« |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S tem odlokom Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in
Občina Ankaran (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo
skupno občinsko upravo (v nadaljevanju: SOU), določijo njeno ime in
sedež, delovno področje, notranjo organizacijo, vodenje ter
zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njeno delo. |
(2) Odlok določa pravice in obveznosti občin ustanoviteljic ter njihovih
organov v razmerju do SOU in v medsebojnih razmerjih. |
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so
zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
|
2. člen |
|
(področje dela) |
|
Občine ustanoviteljice ustanovijo SOU za skupno opravljanje nalog
občinske uprave na področju: |
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva, |
– občinskega redarstva, |
– civilne zaščite, |
– požarnega varstva, |
– notranje revizije in |
– varstva okolja. |
|
3. člen |
|
(poimenovanje in sedež skupne uprave) |
|
(1) Naziv SOU je Medobčinska uprava Istre – Amministrazione
intercomunale dell'Istria. |
(2) SOU pri poimenovanju lahko uporablja tudi kratico MU Istra – AI
Istria. |
(3) Sedežna občina SOU je Mestna občina Koper. |
(4) SOU opravlja naloge na svojem sedežu in dislocirano na območjih
drugih občin ustanoviteljic. |
(5) SOU uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je naveden
celotni naziv SOU, kot je opredeljeno v prvem odstavku tega člena, na
sredini žiga je kratica MU Istra – AI Istria. |
(6) Oznake SOU so v slovenskem in italijanskem jeziku. |
|
4. člen |
|
(ustanoviteljske pravice) |
|
(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb tega odloka
ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje SOU, za kar so
pristojni občinski sveti občin ustanoviteljic, v imenu občin
ustanoviteljic izvršujejo njihovi župani. |
(2) Župani občin ustanoviteljic sprejmejo kadrovski načrt in letni
program dela SOU ter potrdijo finančni načrt SOU, ki mora biti usklajen
s sprejetimi proračuni občin ustanoviteljic. Župani občin ustanoviteljic
nadzorujejo delo SOU ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj
organiziranja in delovanja SOU. |
(3) Pri glasovanju ima vsak župan en glas. Za sprejem odločitev je
potrebno soglasje vseh občin ustanoviteljic. |
|
5. člen |
|
(medsebojna razmerja občin ustanoviteljic) |
|
Župani sklenejo sporazum, v katerem se podrobneje določijo pravice in
obveznosti občin ustanoviteljic do SOU, vrsta in obseg nalog, način,
obveznosti in višina financiranja SOU, opravljanje administrativnih,
strokovnih, finančnih, podpornih in drugih del za SOU ter druge zadeve,
pomembne za nemoteno delo SOU. |
|
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA |
|
6. člen |
|
(naloge in organizacijske enote SOU) |
|
(1) SOU opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih
uprav občin ustanoviteljic in druge naloge v skladu z zakoni,
podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic s področij dela
SOU, za katere je bila ustanovljena in za katere jo je vsaka izmed občin
ustanoviteljic pooblastila. |
(2) SOU je sestavljena iz naslednjih organizacijskih enot: |
– Medobčinski inšpektorat, |
– Medobčinsko redarstvo, |
– Medobčinska služba za zaščito, reševanje in varstvo okolja, |
– Medobčinska notranja revizija. |
(3) V organizacijskih enotah se lahko za učinkovitejše izvajanje
posameznih upravnih nalog, za izvajanje posameznih funkcij ali za
opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in
drugih spremljajočih nalog oblikujejo notranje organizacijske enote, kot
so izpostava, referat, oddelek oziroma notranja organizacijska enota z
drugačnim nazivom, če to bolj ustreza naravi njene naloge, kar se
podrobneje opredeli v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest SOU. |
|
7. člen |
|
(Medobčinski inšpektorat) |
|
(1) Medobčinski inšpektorat je prekrškovni organ občin ustanoviteljic za
izvajanje nalog občinskega inšpekcijskega nadzorstva na podlagi
občinskih predpisov občin ustanoviteljic in vseh drugih predpisov, ki mu
podeljujejo pristojnost. |
(2) Sedež Medobčinskega inšpektorata je na sedežu SOU. |
(3) Medobčinski inšpektorat ima lahko izpostave na območju posamezne
občine ustanoviteljice, kar se določi v aktu o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest SOU. |
(4) Medobčinski inšpektorat lahko vodi vodja Medobčinskega inšpektorata,
v primeru ustanovitve izpostav ima izpostava lahko vodjo. |
(5) Naloge inšpekcijskega nadzorstva izvajajo občinski inšpektorji kot
uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(6) Občinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o
prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi
predpisi posamezne občine ustanoviteljice. |
(7) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(8) Vrsta in obseg nalog, ki jih Medobčinski inšpektorat izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi v sporazumu iz 5. člena tega
odloka oziroma se podrobneje opredeli v programu dela. |
|
8. člen |
|
(Medobčinsko redarstvo) |
|
(1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic za
izvajanje nalog občinskega redarstva, kot jih določajo zakoni,
podzakonski akti in občinski predpisi občin ustanoviteljic. |
(2) Sedež Medobčinskega redarstva je na sedežu SOU. |
(3) Medobčinsko redarstvo ima lahko izpostave na območju posamezne
občine ustanoviteljice, kar se določi v aktu o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest SOU. |
(4) Medobčinsko redarstvo lahko vodi vodja Medobčinskega redarstva, v
primeru ustanovitve izpostav ima izpostava lahko vodjo. |
(5) Naloge občinskega redarstva izvajajo občinski redarji kot uradne
osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(6) Pooblaščene uradne osebe medobčinskega redarstva vodijo prekrškovni
postopek in odločajo o prekrških, za katere je pooblaščeno občinsko
redarstvo. |
(7) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski redar, so prihodek
proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma
katere predpis je bil kršen. |
(8) Vrsta in obseg nalog, ki jih Medobčinsko redarstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi v sporazumu iz 5. člena tega
odloka oziroma se podrobneje opredeli v programu dela. |
|
9. člen |
|
(Medobčinska služba za zaščito, reševanje in varstvo okolja) |
|
(1) Medobčinska služba za zaščito, reševanje in varstvo okolja izvaja
naloge varstva, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah (naloge civilne zaščite) ter naloge na področju požarne
varnosti in varstva okolja na območju občin ustanoviteljic. |
(2) Sedež Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja je
na sedežu SOU. |
(3) Naloge varstva, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah so: |
– izdelava medobčinskih in občinskih ocen ogroženosti ter načrtov
zaščite in reševanja, |
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo, |
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o
pretečih nevarnostih, |
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja
in pomoči v skladu z enotnim informacijsko- komunikacijskim sistemom, |
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite, |
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na
območju občin ustanoviteljic, |
– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne
zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občinah
ustanoviteljicah, |
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih
in drugih nesreč, |
– določanje in izvajanje programov usposabljanja medobčinskega in
občinskega pomena, |
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč
s sosednjimi občinami in državo, |
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic
naravnih in drugih nesreč, |
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občinah ustanoviteljicah, |
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v
skladu z veljavnimi predpisi in |
– izvajanje drugih nalog s področja zaščite in reševanja v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(4) Naloge na področju požarne varnosti so: |
– zagotavljanje organiziranosti, opremljanja in delovanja gasilstva kot
obvezne javne službe, |
– pripravljanje predlogov predpisov s področja varstva pred požarom, |
– izdelovanje predlogov programov in letnih načrtov varstva pred
požarom, |
– načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom ter |
– izvajanje drugih nalog s področja varstva pred požarom v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(5) Naloge na področju varstva okolja so: |
– sodelovanje pri pripravi programov varstva okolja, operativnih
programov, študij ranljivosti okolja za območje občin ustanoviteljic, |
– priprava predlogov ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva
okolja, |
– informiranje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva
okolja, |
– izvajanje drugih nalog po naročilu občin ustanoviteljic, povezanih z
varstvom okolja. |
(6) Medobčinsko službo za zaščito, reševanje in varstvo okolja lahko
vodi vodja Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih Medobčinska služba za zaščito,
reševanje in varstvo okolja izvaja za posamezno občino ustanoviteljico,
se določi v sporazumu iz 5. člena tega odloka oziroma se podrobneje
opredeli v programu dela. |
|
10. člen |
|
(Medobčinska notranja revizija) |
|
(1) Medobčinska notranja revizija opravlja naloge notranjega revidiranja
za občine ustanoviteljice, njihove krajevne skupnosti, javne zavode in
druge izvajalce javnih služb, ki so proračunski uporabniki. |
(2) Medobčinska notranja revizija deluje samostojno in neodvisno kot
organizacijska enota, ki je neposredno podrejena županom občin
ustanoviteljic oziroma občin, za katere izvaja notranjo revizijo in
katerim tudi neposredno poroča. |
(3) Sedež Medobčinske notranje revizije je na sedežu SOU. |
(4) Medobčinsko notranjo revizijo lahko vodi vodja, ki v okviru svojih
pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela Medobčinske
notranje revizije. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost
posamezne občine ustanoviteljice, odgovarja županu te občine, za delo
Medobčinske notranje revizije v celoti pa skupaj vsem županom občin
ustanoviteljic. |
(5) Naloge notranje revizije so: |
– izvajanje notranjega revidiranja in svetovanja o obvladovanju tveganj,
notranjih kontrolah in postopkih vodenja, |
– zagotavljanje neodvisnega preverjanja sistemov finančnega poslovodenja
in kontrol, z namenom zagotavljanja spoštovanja načel zakonitosti,
preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti pri delovanju
občin in proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljice so občine
oziroma v katerih imajo občine delež ali sofinancirajo njihovo
dejavnost, |
– pripravljanje metodologije za delo notranje revizije, ki omogoča
uvajanje sodobnih revizijskih metod in tehnik v prakso, |
– pripravljanje dolgoročnega in letnega načrta dela, |
– izdelovanje letnih poročil o delu organizacijske enote, |
– sodelovanje z zunanjimi revizorji ter |
– izvajanje drugih nalog v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih Medobčinska notranja revizija izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi v sporazumu iz 5. člena tega
odloka oziroma se podrobneje opredeli v programu dela. |
|
III. NAČIN DELA |
|
11. člen |
|
(pristojnost odločanja v zadevah) |
|
(1) Pri izvrševanju upravnih nalog in drugih javnih pooblastil nastopa
SOU kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katero krajevno
pristojnost zadeva spada. |
(2) SOU je pristojna za odločanje na 1. stopnji v upravnih zadevah, za
katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi. |
(3) SOU je pri opravljanju svojih nalog dolžna upoštevati usmeritve
župana in direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katero
krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje naloge ter
za katero jo je občina soustanoviteljica pooblastila. Glede splošnih
vprašanj organiziranja in delovanja SOU je SOU dolžna ravnati po skupnih
usmeritvah vseh občin ustanoviteljic. |
(4) O izločitvi vodje SOU ali zaposlenega pri izvrševanju upravnih nalog
v SOU odloča direktor občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve vodje SOU pa o
zadevi tudi odloči. |
(5) Akti, ki jih izdajajo pooblaščene uradne osebe SOU, imajo v glavi
naziv SOU, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine
ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost. |
|
12. člen |
|
(vodja skupne občinske uprave) |
|
(1) SOU vodi vodja SOU, ki ga po predhodnem soglasju županov občin
ustanoviteljic, kot je to opredeljeno v 4. členu tega odloka, imenuje in
razrešuje župan sedežne občine v skladu z veljavno zakonodajo. |
(2) Če v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena ne pride do imenovanja
vodje SOU, lahko župan sedežne občine pooblasti drugega javnega
uslužbenca za vodenje SOU. Vodenje SOU na podlagi pooblastila je možno
največ za obdobje 6 (šest) mesecev in ga je možno podaljšati, če v
skladu s prvim odstavkom tega člena vodja SOU še vedno ni imenovan. |
(3) Vodja SOU ima status uradnika na položaju in mora imeti najmanj VII.
stopnjo izobrazbe, predpisano v zakonsko določenem kvalifikacijskem
sistemu izobraževanja in usposabljanja. |
(4) Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v SOU
se določijo pogoji za zasedbo delovnega mesta vodje SOU. |
|
13. člen |
|
(odgovornosti vodje skupne občinske uprave) |
|
(1) Vodja SOU odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno
pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju
občinske uprave te občine, glede splošnih vprašanj organiziranja in
delovanja SOU v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. |
(2) Vodja SOU predstavlja SOU. V okviru svojih pooblastil odgovarja za
zakonitost, kakovost in učinkovitost dela SOU, organizira opravljanje
nalog, skrbi za izdelavo in izvedbo programa dela, pripravo letnega
programa dela in finančnega načrta SOU, letno poroča o realizaciji
programa dela in finančnega načrta SOU županom in občinskim svetom občin
ustanoviteljic, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti SOU, lahko
predlaga županom v sprejem Akt o sistemizaciji in notranji organizaciji
delovnih mest SOU in njegove spremembe ter izvaja vse druge naloge, ki
so potrebne za zagotovitev rednega, pravočasnega, učinkovitega in
strokovnega dela SOU. |
|
14. člen |
|
(delodajalec) |
|
(1) Občina, v kateri ima SOU sedež, ima za javne uslužbence SOU status
delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje z Mestno občino
Koper. |
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine
oziroma z njegove strani pooblaščena oseba. |
|
15. člen |
|
(akt o sistemizaciji in notranji organizaciji) |
|
(1) Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest SOU
sprejme župan občine, v kateri ima skupna uprava sedež, v skladu s
4. členom tega odloka. |
(2) Župan sedežne občine v skladu s kadrovskim načrtom odloča o
sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v SOU. |
|
IV. SREDSTVA ZA DELO |
|
16. člen |
|
(zagotavljanje sredstev za delo) |
|
(1) Sredstva za delovanje SOU, vključno z materialnimi in drugimi
potrebnimi sredstvi, zagotavljajo občine ustanoviteljice za opravljanje
tistih nalog, ki jih SOU opravlja za vse občine ustanoviteljice
praviloma v naslednjem razmerju: |
– Mestna občina Koper: 53 %, |
– Občina Izola: 21 %, |
– Občina Piran: 21 % in |
– Občina Ankaran: 5 %. |
(2) Kadar vsebina dela to narekuje, se lahko stroški delijo tudi glede
na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino, ali glede na
vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine, ali po
kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom
dela, sporazumom iz 5. člena tega odloka, finančnim načrtom in
kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na
način, kot je določeno v 4. členu tega odloka. |
(3) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge,
posamezno delovno mesto ter se delijo samo med tiste občine
ustanoviteljice, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge
opravljajo. |
(4) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice se
za vsako proračunsko leto posebej določi na podlagi kadrovskega in
finančnega načrta ter letnega programa dela, ki vsebuje delitev stroškov
po posameznih nalogah in posameznih občinah ustanoviteljicah. |
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sredstva za delo
Medobčinskega inšpektorata in Medobčinskega redarstva zagotavljajo
občine ustanoviteljice v deležu, ki se določi na podlagi potrebnega
števila javnih uslužbencev v posamezni organizacijski enoti in
izpostavi, kar se opredeli v sporazumu iz 5. člena tega odloka. |
(6) Če SOU posameznih delovnih nalog iz 2. člena tega odloka za
posamezno občino ustanoviteljico ne izvaja, je ta ni dolžna financirati,
kar se opredeli v sporazumu iz 5. člena tega odloka oziroma se za
ureditev tega vprašanja smiselno uporablja 23. člen tega odloka. |
(7) Stroški izdelave potrebne dokumentacije in ostali stroški storitev
zunanjih izvajalcev, ki jih naroča SOU, bremenijo občine naročnice
oziroma kot bo to dogovorjeno v sporazumu iz 5. člena tega odloka. |
(8) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delovanje SOU v
svojih proračunih. |
|
17. člen |
|
(finančni načrt) |
|
(1) Sredstva za delovanje SOU se opredelijo v finančnem načrtu SOU. |
(2) SOU je neposredni uporabnik proračuna sedežne občine. |
(3) Finančni načrt SOU, ki ga na predlog vodje SOU potrdijo župani občin
ustanoviteljic na način, kot je določeno v 4. členu tega odloka, je
vključen v proračun sedežne občine. |
(4) Občine ustanoviteljice, ki niso sedežna občina, zagotavljajo
namenska sredstva za delovanje SOU v finančnih načrtih svojih občin na
posebni postavki. Ob predložitvi proračuna v sprejem svojemu Občinskemu
svetu predložijo tudi finančni načrt SOU kot posebno prilogo. |
(5) Za izvrševanje finančnega načrta SOU je odgovoren župan sedežne
občine oziroma po njegovem pooblastilu vodja SOU ali druga oseba. |
(6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta SOU je župan sedežne
občine oziroma po njegovem pooblastilu vodja SOU ali drugi zaposleni v
SOU. Vodja SOU je tudi skrbnik prihodkov in odhodkov. |
|
18. člen |
|
(zagotavljanje prostorov in opreme za delo) |
|
(1) Prostore za delo SOU na sedežu SOU zagotovi sedežna občina. Prostore
za izpostave in druge dislocirane enote SOU pa občina ustanoviteljica,
na katerem območju se izpostava ali dislocirana enota nahaja. |
(2) Opremo, ki je potrebna za delo SOU na sedežu SOU, v skladu s
predpisi o javnem naročanju in v skladu s 16. členom tega odloka
zagotovi sedežna občina SOU. Opremo, ki je potrebna za delo SOU na
izpostavah SOU oziroma v drugih dislociranih enotah, zagotavlja občina
ustanoviteljica, na območju katere se nahaja izpostava oziroma
dislocirana enota, kar se podrobneje opredeli v sporazumu iz 5. člena
tega odloka. |
(3) Stroške za uporabo upravnih prostorov, stroške nabave in uporabe
opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in storitev ter druge
stroške, potrebne za delovanje SOU, si občine ustanoviteljice SOU delijo
v razmerju, določenem v 16. členu, razen stroškov izpostav in
dislociranih enot, ki jih krije vsaka občina za svojo izpostavo in
dislocirano enoto sama, oziroma se to podrobneje opredeli v sporazumu iz
5. člena tega odloka. |
|
19. člen |
|
(zagotavljanje podpornih nalog za delovanje SOU) |
|
(1) Občinska uprava občine, v kateri je sedež SOU, izvaja za SOU
praviloma naslednje podporne naloge: |
– naloge glavne pisarne, |
– naloge povezane s kadri, |
– naloge na področju financ in računovodstva, |
– naloge izvajanja odnosov z javnostmi, |
– naloge računalniške podpore in zagotavljanje
informacijsko-komunikacijske tehnologije ter |
– druge podporne naloge, ki so potrebne za tekoče in nemoteno delo SOU,
razen tistih nalog, ki jih zaradi narave dela opravlja vsaka občina
ustanoviteljica za svojo izpostavo. |
(2) Podrobnejši obseg nalog sedežne občine, pravic in obveznosti občin
ustanoviteljic v povezavi z izvajanjem podpornih nalog iz prejšnjega
člena tega odloka se natančneje opredelijo v sporazumu iz 5. člena tega
odloka. |
(3) Stroški opravljanja podpornih nalog iz tega člena se delijo v skladu
s 16. členom odloka, kar se natančneje opredeli v sporazumu iz 5. člena
tega odloka. |
|
V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC |
|
20. člen |
|
(sprememba ustanoviteljstva) |
|
(1) Za vsako spremembo ustanoviteljstva je potrebna sprememba
ustanovitvenega akta. |
(2) Spremembo ustanovitvenega akta pripravi vodja SOU. |
|
21. člen |
|
(pristop novih občin) |
|
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če ustanovitveni akt
sprejme občinski svet te občine in se s pristopom strinjajo vse občine
ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s
pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo
ustanovitveni akt. |
(2) Vodja SOU opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v
skladu s 16. členom tega odloka oziroma na osnovi deležev, ki bodo
določeni s spremembo odloka. |
(3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška
nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz
računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz
16. člena tega odloka oziroma, ki bo določen s spremembo odloka, razen
če se občine ustanoviteljice iz utemeljenih razlogov dogovorijo drugače. |
|
22. člen |
|
(izstop posamezne občine) |
|
(1) Če občina izrazi interes za izstop iz SOU, mora pisno najaviti
izstop vodji SOU in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6)
mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko
izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam
ustanoviteljicam. |
(2) Vodja SOU opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v
skladu s 16. členom tega odloka. |
(3) Občina, ki izstopa iz SOU, je dolžna zagotavljati sredstva za
delovanje SOU v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do
izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu, skladno
s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške
morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če ena občina izstopi iz SOU, prevzame premeščene javne uslužbence,
ki so bili prevzeti v SOU, na podlagi sistemizacije, ki je veljala v
občini ustanoviteljici pred ustanovitvijo SOU oziroma v skladu s
potrebami občine ustanoviteljice, ki izstopa. Če se občine
ustanoviteljice strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev, kljub
izstopu občine, v SOU nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku
proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev SOU. |
(5) Z javnimi uslužbenci, ki so bili na SOU na novo zaposleni in niso
bili premeščeni iz občin ustanoviteljic ter postanejo zaradi izstopa
posamezne občine ustanoviteljice presežni javni uslužbenci, ker potreba
po njihovem delu več ne obstoji, se ravna v skladu z zakonodajo, ki
ureja delovna razmerja. Za presežne javne uslužbence zagotovi posamezna
občina ustanoviteljica pravice za vsakega takega javnega uslužbenca v
deležu posamezne občine, kot je opredeljeno v 16. členu tega odloka v
trenutku, ko tak javni uslužbenec SOU postane presežni delavec, kar
velja tudi za občino ustanoviteljico, ki izstopa iz SOU. |
(6) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti,
ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je skladno s prvim
odstavkom tega člena podala izjavo o izstopu in ko pokrije stroške
morebitnih presežnih delavcev. |
|
23. člen |
|
(odstop občine od opravljanja posamezne naloge) |
|
(1) Če katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za odstop od
opravljanja katere izmed nalog iz 2. člena tega odloka, ki jo zanjo
opravlja SOU, mora pisno najaviti odstop vodji SOU in županom občin
ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. |
(2) Odločitev o odstopu občine od opravljanja posamezne naloge sprejme
občinski svet tiste občine, ki želi posamezno nalogo iz 2. člena tega
odloka opravljati samostojno in o sprejeti odločitvi obvesti občinske
svete preostalih občin ustanoviteljic. |
(3) Vodja SOU opravi preračun potrebnih sredstev za delo SOU v skladu s
16. členom tega odloka. |
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge, prevzame
premeščene javne uslužbence, ki so bili prevzeti v SOU za opravljanje
nalog, od katerih se je občina odločila odstopiti, na podlagi
sistemizacije, ki je veljala v občini ustanoviteljici pred ustanovitvijo
SOU oziroma v skladu s potrebami občine ustanoviteljice, ki odstopa od
opravljanja posamezne naloge. Če se druge občine ustanoviteljice
strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, kljub
odstopu občine od opravljanja posamezne naloge, občina, ki odstopi, po
poteku proračunskega leta, v katerem je skladno s prvim odstavkom tega
člena podala odstop, ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do
konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih
uslužbencev. |
(5) Z javnimi uslužbenci, ki so bili na SOU na novo zaposleni in niso
bili premeščeni iz občin ustanoviteljic ter postanejo zaradi izstopa
posamezne občine ustanoviteljice od opravljanja posamezne naloge
presežni javni uslužbenci, ker potreba po njihovem delu več ne obstoji,
se ravna v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja. Za presežne
javne uslužbence zagotovi posamezna občina ustanoviteljica pravice, kot
to opredeljuje peti odstavek 22. člena tega odloka za presežne delavce v
primeru izstopa občine iz SOU. |
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja SOU, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v
ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega
leta, v katerem je skladno s prvim odstavkom tega člena podala odstop in
v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. |
|
24. člen |
|
(izključitev občine ustanoviteljice) |
|
(1) SOU lahko zaradi neizpolnjevanja obveznosti posamezne občine
ustanoviteljice, ki ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka in sporazuma
iz 5. člena tega odloka, preneha opravljati naloge za to občino
ustanoviteljico, ko višina zapadlih obveznosti preseže 25 % letne
obveznosti občine ustanoviteljice, določene v finančnem načrtu SOU. |
(2) Opravljanje nalog za to občino SOU ponovno začne, ko so poravnane
vse zapadle obveznosti. |
(3) Če višina zapadlih in neporavnanih obveznosti preseže letno
obveznost občine ustanoviteljice, določene v finančnem načrtu SOU, se to
občino ustanoviteljico lahko izključi iz SOU. Pri izključitvi občine
ustanoviteljice se za razmerja do javnih uslužbencev in za poračun
deleža, ki ga izključena občina mora poravnati, smiselno uporabljajo
določila 22. člena tega odloka. |
|
25. člen |
|
(prenehanje SOU) |
|
(1) O prenehanju delovanja SOU sprejmejo občinski sveti občin
ustanoviteljic odlok, s katerim se ukine SOU in v katerem se določijo
obveznosti glede javnih uslužbencev zaposlenih v SOU, kritje obveznosti,
stroški morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja,
stroški prenehanja in druga morebitna razmerja ter določijo roki za
izvedbo posameznih aktivnosti. |
(2) Pri določitvi razmerij iz prejšnjega odstavka tega člena odloka se
uporabljajo določila iz 16. člena tega odloka. |
(3) Odlok o ukinitvi SOU sprejmejo vsi občinski sveti v enakem besedilu. |
(4) V primeru prenehanja delovanja SOU vsaka občina ustanoviteljica, iz
katere so bili v SOU prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame
premeščene javne uslužbence nazaj na podlagi sistemizacije, ki je
veljala v občini ustanoviteljici pred ustanovitvijo SOU oziroma v skladu
s potrebami posamezne občine ustanoviteljice. |
(5) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja SOU, so
odgovorne vse občine ustanoviteljice, za katere so javni uslužbenci
opravljali dela in naloge, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi
nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. |
(6) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja SOU ne
prevzame javnih uslužbencev iz petega odstavka tega člena, postane tak
javni uslužbenec presežni delavec in se z njim ravna v skladu z delovno
zakonodajo. |
(7) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki
velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni
uslužbenec postane presežni delavec. |
|
26. člen |
|
(prevzem nalog ob spremembah delovanja ali prenehanja SOU) |
|
(1) Občina ustanoviteljica, ki izstopa, ali je izključena ali odstopa od
opravljanja posamezne naloge, mora prevzeti v izvršitev, izterjavo ali
izpolnitev tudi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev SOU v
upravnih postopkih in postopkih o prekrških, če posamezna zadeva spada
pod njeno krajevno pristojnost. |
(2) Slednje velja tudi v primerih, ko SOU preneha z delovanjem. |
|
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
27. člen |
|
(pogoji za vzpostavitev delovanja SOU) |
|
(1) Najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka župan sedežne
občine sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v SOU ter kadrovski načrt, v skladu s 4. členom tega odloka. |
(2) Najkasneje v nadaljnjih dveh mesecih v skladu z zakonom o javnih
uslužbencih in v skladu z 12. členom tega odloka župani imenujejo vodjo
SOU. |
|
28. člen |
|
(začetek delovanja SOU) |
|
(1) SOU začne delo, ko občine ustanoviteljice zagotovijo sredstva za
začetek dela, vendar najkasneje s 1. 9. 2021. |
(2) Najkasneje do dne, ko začne SOU delo, prevzame SOU tiste javne
uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin ustanoviteljic, ki so
razporejeni na uradniška ali strokovno tehnična delovna mesta in so
predvidena v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
SOU, na katerih se opravljajo naloge občinske uprave, ki jih na podlagi
tega odloka prevzame SOU. |
(3) Javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka se izdajo sklepi v skladu z aktom
o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v SOU ter se jim
v podpis predložijo pogodbe o zaposlitvi. |
(4) SOU z dnem začetka delovanja prevzame vse odprte zadeve od občin
ustanoviteljic na področjih dela SOU iz 2. člena tega odloka. |
|
29. člen |
|
(prenehanje veljavnosti aktov) |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o občinskem nadzoru Mestne občine Koper (Uradne objave,
št. 22/02 in 27/03), |
– določila Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave
Mestne občine Koper (Uradni list RS, št. 61/19), ki določajo
organizacijo izvajanja tistih nalog občinske uprave Mestne občine Koper,
ki jih na podlagi tega odloka prevzame SOU, |
– določila 6. točke prvega odstavka 20. člena in 27. člen Odloka o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Izola (Uradne
objave Občine Izola, št. 1/2018 – uradno prečiščeno besedilo – UPB2 in
8/2021), ki določajo organizacijo izvajanja tistih nalog občinske uprave
Občine Izola, ki jih na podlagi tega odloka prevzame SOU, |
– določila Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave
Občine Piran (Uradni list RS, št. 107/13 in 69/15), ki določajo
organizacijo izvajanja tistih nalog občinske uprave Občine Piran, ki jih
na podlagi tega odloka prevzame SOU, |
– določila Odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju
Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 17/15, 63/16 in 12/17), ki določajo
organizacijo izvajanja tistih nalog občinske uprave Občine Ankaran, ki
jih na podlagi tega odloka prevzame SOU, |
– Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski
inšpektorat redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran (Uradni list RS,
št. 87/15). |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena odloka se odloki iz
prejšnjega odstavka uporabljajo do začetka opravljanja nalog skladno s
prvim odstavkom 28. člena tega odloka. |
|
30. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih
občin ustanoviteljic. |
|
Št. 032-1/2020 |
Koper, dne 22. aprila 2021 |
Župan |
Mestne občine Koper |
Aleš Bržan |
Št. 007-2/2021 |
Izola, dne 22. aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Izola |
Danilo Markočič |
Št. 0610-4/2021 |
Piran, dne 15. aprila 2021 |
Župan |
Občine Piran |
Đenio Zadković |
Št. 0329-0001/2020 |
Ankaran, dne 18. maja 2021 |
|
Župan |
Občine Ankaran |
Gregor Strmčnik |
|
|
Ai sensi dell'articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria
(Bollettino Ufficiale nn. 40/00, 30/01, 29/03 e Gazzetta Ufficiale della
RS nn. 90/05, 67/06, 39/08 e 33/18), dell'articolo 30 dello Statuto del
Comune di Isola (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola nn. 15/99,
17/12, 6/04 e 3/18 – testo consolidato ufficiale), dell'articolo 17
dello Statuto del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della RS nn. 5/14
– testo consolidato ufficiale, 35/17 e 43/18) e dell'articolo 17 dello
Statuto del Comune di Ancarano (Gazzetta Ufficiale della RS n. 17/15) e
in conformità all'articolo 49/a della Legge sulle autonomie locali
(Gazzetta Ufficiale della RS nn. 94/07 – testo unico ufficiale, 27/08 –
Sentenza della CC, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Sentenza della CC, 40/12
– Sigla: ZUJF, 14/15 – Sigla: ZUUJFO, 76/16 – Sentenza della CC, 11/18 –
Sigla: ZSPDSLS-1, 30/18), il Consiglio comunale del Comune città di
Capodistria, riunitosi alla XX seduta ordinaria in data 22 aprile 2021,
il Consiglio comunale del Comune di Isola, riunitosi alla XV seduta
ordinaria, in data 22 aprile 2021, il Consiglio comunale del Comune di
Pirano, riunitosi alla sua XX seduta ordinaria in data 15 aprile 2021 e
il Consiglio comunale del Comune di Ancarano, riunitosi alla XVI seduta
ordinaria in data 18 maggio 2021, approvano il seguente |
|
D E C R E T O |
sull'istituzione dell'amministrazione comunale congiunta »Medobčinska
uprava Istre – Amministrazione intercomunale dell'Istria« |
|
I DISPOSIZIONI GENERALI |
|
Articolo 1 |
|
(contenuto del decreto) |
|
(1) Con il presente decreto il Comune città di Capodistria, il Comune di
Isola, il Comune di Pirano e il Comune di Ancarano (nel testo a seguire:
Comuni fondatori) istituiscono l'amministrazione comunale congiunta (nel
testo a seguire: ACC), determinano il suo nome e la sua sede, l'area di
lavoro, l'organizzazione interna, la direzione e la garanzia dei mezzi e
di altre condizioni per il suo operato. |
(2) Il decreto determina i diritti e gli obblighi dei Comuni fondatori e
dei loro organi in relazione all'ACC e nei rapporti reciproci. |
(3) I termini utilizzati nel presente decreto che si riferiscono a
persone e sono scritti nella forma grammaticale maschile, sono
utilizzati quali neutrali per il sesso femminile e maschile. |
|
Articolo 2 |
|
(area di lavoro) |
|
I Comuni fondatori istituiscono l'ACC per l'attuazione congiunta delle
mansioni dell'amministrazione comunale nei seguenti settori: |
– vigilanza e ispettorato comunale, |
– guardia municipale, |
– protezione civile, |
– protezione antincendio, |
– revisione interna, e |
– tutela dell'ambiente. |
|
Articolo 3 |
|
(denominazione e sede dell'amministrazione congiunta) |
|
(1) La denominazione dell'ACC è Medobčinska uprava Istre –
Amministrazione intercomunale dell'Istria. |
(2) L'ACC può utilizzare per la denominazione anche l'abbreviazione MU
Istra – AI Istria. |
(3) Il Comune sede dell'ACC è il Comune città di Capodistria. |
(4) L'ACC svolge le mansioni presso la propria sede e in modo dislocato
nei territori degli altri Comuni fondatori. |
(5) L'ACC utilizza un timbro di forma circolare. Lungo il bordo esterno
del timbro figura la denominazione ACC, come specificato nel primo comma
del presente articolo, nella parte centrale del timbro invece
l'abbreviazione MU Istra – MU Istria. |
(6) I contrassegni dell’ACC sono in lingua slovena e in lingua italiana. |
|
Articolo 4 |
|
(diritti di fondatore) |
|
(1) I diritti di fondatore dei Comuni, tranne l'approvazione
delle modifiche del presente decreto e la garanzia dei mezzi di bilancio
per l'attività dell'ACC, che competono ai Consigli comunali dei Comuni
fondatori, vengono esercitati a nome dei Comuni fondatori dai loro
Sindaci. |
(2) I Sindaci dei Comuni fondatori approvano il piano dell’organico e il
programma annuale di lavoro dell'ACC, nonché convalidano il piano
finanziario dell'ACC che dev’essere armonizzato con i bilanci di
previsione dei Comuni fondatori. I Sindaci dei Comuni fondatori
controllano l'operato dell'ACC e presentano le linee guida congiunte in
merito alle questioni di organizzazione e attività dell'ACC. |
(3) Alla votazione ciascun Sindaco ha un voto. Per approvare le
decisioni è necessario il consenso di tutti i Comuni fondatori. |
|
Articolo 5 |
|
(rapporti reciproci dei Comuni fondatori) |
|
I Sindaci stipulano un accordo, nel quale definiscono in dettaglio i
diritti e gli obblighi dei Comuni fondatori nei confronti dell'ACC, il
tipo e l'estensione delle mansioni, la modalità, gli obblighi e
l'importo del finanziamento dell'ACC, l'attuazione dei compiti
amministrativi, tecnici, finanziari, di supporto e di altro tipo per
l'ACC e altre questioni, importanti per il lavoro incontrastato
dell'ACC. |
|
II MANSIONI E ORGANIZZAZIONE DEL LAVORO |
|
Articolo 6 |
|
(mansioni e unità organizzative dell'ACC) |
|
(1) L'ACC svolge le mansioni amministrative, tecniche e di
incentivazione delle amministrazioni comunali dei Comuni fondatori e le
altre mansioni in conformità alle leggi, alle disposizioni di legge e
alla normativa dei Comuni fondatori che rientrano nei settori di lavoro
dell'ACC, per le quali la stessa è stata istituita e per le quali ogni
Comune l'ha autorizzata. |
(2) L'ACC si compone delle seguenti unità organizzative: |
– Ispettorato intercomunale, |
– Servizio intercomunale di guardia municipale, |
– Servizio intercomunale per la protezione, il soccorso e la tutela
dell’ambiente, |
– Revisione interna intercomunale. |
(3) Per una più efficace realizzazione delle singole mansioni
amministrative, per svolgere le singole funzioni e determinati compiti o
per svolgere determinate mansioni professionali-tecniche, organizzative
ed altre, nelle unità organizzative si possono istituire unità
organizzative interne, quali filiali, reparti, dipartimenti ovv. unità
organizzative interne con denominazione diversa, se si addice di più
alla natura della sua mansione; ciò viene definito in dettaglio
nell'atto sull'organizzazione interna e sulla classificazione dei posti
di lavoro dell'ACC. |
|
Articolo 7 |
|
(Ispettorato intercomunale) |
|
(1) L'Ispettorato intercomunale è un organo sanzionatorio dei Comuni
fondatori per l'espletamento delle mansioni di vigilanza comunale in
conformità alla normativa dei Comuni fondatori e alle altre disposizioni
che gli conferiscono la competenza in materia. |
(2) La sede dell'Ispettorato intercomunale è presso la sede dell'ACC. |
(3) L'Ispettorato intercomunale può disporre di filiali nel territorio
del singolo Comune fondatore; lo si stabilisce nell'atto
sull'organizzazione interna e sulla classificazione dei posti di lavoro
dell'ACC. |
(4) L'Ispettorato intercomunale può essere gestito dal dirigente
dell'Ispettorato intercomunale, in caso di istituzione di filiali, ogni
filiale può avere il proprio dirigente. |
(5) Le mansioni dell'Ispettorato intercomunale vengono esercitate dagli
ispettori comunali in qualità di pubblici ufficiali con particolari
deleghe e responsabilità. |
(6) Gli ispettori comunali gestiscono il procedimento sanzionatorio e
deliberano in merito alle trasgressioni di competenza comunale, come
stabilite dalle disposizioni statali e comunali del singolo Comune
fondatore. |
(7) Le ammende pagate per le trasgressioni, rilasciate dall'ispettore
comunale, rappresentano entrata del bilancio del Comune, nell'area del
quale è stata commessa la trasgressione ovv. dove è stata violata la
norma. |
(8) Il tipo e l'estensione delle mansioni, svolte dall'Ispettorato
intercomunale per il singolo Comune fondatore vengono stabiliti
nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente articolo ovv. in
dettaglio nel programma di lavoro. |
|
Articolo 8 |
|
(Servizio intercomunale di guardia municipale) |
|
(1) Il Servizio intercomunale di guardia municipale è un organo
sanzionatorio dei Comuni fondatori per l'espletamento delle mansioni di
guardia municipale, come stabilite dalla legge, dalle disposizioni di
legge e dalla normativa dei Comuni fondatori. |
(2) La sede del Servizio intercomunale di guardia municipale è presso la
sede dell'ACC. |
(3) Il Servizio intercomunale di guardia municipale può istituire
filiali nel territorio del singolo comune fondatore; lo si decide
nell'atto sull'organizzazione interna e sulla classificazione dei posti
di lavoro dell'ACC. |
(4) Il Servizio intercomunale di guardia municipale può essere gestito
dal dirigente del Servizio intercomunale di guardia municipale, in caso
di istituzione di filiali, ogni filiale può avere il proprio dirigente. |
(5) Svolgono i compiti della guardia municipale le guardie municipali in
qualità di pubblici ufficiali con particolari deleghe e responsabilità. |
(6) I pubblici ufficiali con delega del Servizio intercomunale di
guardia municipale gestiscono il procedimento sanzionatorio e deliberano
in merito alle trasgressioni di competenza del Servizio di guardia
municipale. |
(7) Le ammende pagate per le trasgressioni, rilasciate dalla guardia
municipale, rappresentano entrata del bilancio del Comune, nell'area del
quale è stata commessa la trasgressione ovv. dove è stata violata la
norma. |
(8) Il tipo e l'estensione delle mansioni, svolte dal Servizio
intercomunale di guardia municipale per il singolo Comune fondatore,
vengono stabiliti nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente
articolo ovv. in dettaglio nel programma di lavoro. |
|
Articolo 9 |
|
(Servizio intercomunale per la protezione, il soccorso e la tutela
dell’ambiente) |
|
(1) Il Servizio intercomunale per la protezione, il soccorso e la tutela
dell’ambiente svolge le mansioni di tutela, protezione, soccorso e
assistenza in occasione di intemperie naturali e altri disastri (compiti
della protezione civile), nonché le altre mansioni del settore della
protezione antincendio e della tutela dell’ambiente nel territorio dei
Comuni fondatori. |
(2) La sede del Servizio intercomunale per la protezione, il soccorso e
la tutela dell’ambiente è presso la sede dell'ACC. |
(3) Le mansioni di tutela, protezione, soccorso e assistenza in
occasione di intemperie naturali e altri disastri sono: |
– valutazione intercomunale e comunale del pericolo e stesura di piani
di protezione e soccorso, |
– assetto del sistema di protezione, soccorso e assistenza in conformità
alla legislatura, |
– monitoraggio del pericolo, informazione ed allarme della popolazione
in caso di pericoli imminenti, |
– garanzia di comunicazioni elettroniche per le necessità di protezione,
soccorso e assistenza in conformità al sistema unico informativo e di
comunicazione, |
– pianificazione e attuazione di misure di protezione, |
– organizzazione, sviluppo e gestione della protezione personale e
reciproca, |
– organizzazione, gestione e attuazione della protezione, del soccorso e
dell'assistenza nel territorio dei comuni fondatori, |
– determinazione, organizzazione e sistemazione di organi, unità e
servizi della Protezione civile e degli altri organi di protezione,
soccorso e assistenza nei Comuni fondatori, |
– garanzia di mezzi urgenti per l'alloggio provvisorio in caso di
intemperie naturali e altri disastri, |
– determinazione e attuazione dei programmi di abilitazione di rilevanza
intercomunale e comunale, |
– armonizzazione dei piani e di altri preparativi per la protezione, il
soccorso e l'assistenza con i comuni vicini e con lo Stato, |
– garanzia delle condizioni elementari di vita e l'eliminazione delle
conseguenze di intemperie naturali e altri disastri, |
– determinazione di organizzazioni di rilevanza particolare per la
protezione, il soccorso e l'assistenza nei Comuni fondatori, |
– cooperazione internazionale nel settore della protezione, del soccorso
e dell'assistenza in conformità alle disposizioni vigenti, e |
– attuazione di altre mansioni del settore della protezione e del
soccorso in conformità alle disposizioni vigenti. |
(4) Sono compiti del settore della protezione antincendio: |
– garantire l'organizzazione e l'attuazione del servizio dei vigili del
fuoco quale servizio pubblico obbligatorio, |
– redigere le proposte delle disposizioni del settore della protezione
antincendio, |
– redigere le proposte dei programmi e dei piani annuali antincendio, |
– pianificare e svolgere le misure di protezione antincendio, e |
– realizzare altri compiti rientranti nel settore della protezione
antincendio in conformità alla legislazione vigente in materia. |
(5) Sono compiti nel settore della tutela dell’ambiente: |
– collaborare nella preparazione dei programmi di tutela dell’ambiente,
di programmi operativi, di ricerche sulla vulnerabilità dell’ambiente
per le aree dei Comuni fondatori, |
– preparare le proposte di provvedimenti, di linee guida e di
raccomandazioni che rientrano nel settore della tutela dell’ambiente, |
– informare, sensibilizzare ed educare il pubblico in merito alla
condizione della tutela ambientale, |
– altri compiti legati alla tutela dell’ambiente su richiesta dei Comuni
fondatori. |
(6) Può dirigere il Servizio intercomunale per la protezione, il
soccorso e la tutela dell’ambiente il dirigente del Servizio
intercomunale per la protezione, il soccorso e la tutela dell’ambiente. |
(7) Nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto ovv. nel
programma di lavoro si stabilisce il tipo e l'estensione dei compiti che
il Servizio intercomunale per la protezione, il soccorso e la tutela
dell’ambiente svolge per il singolo Comune fondatore. |
|
Articolo 10 |
|
(Revisione interna intercomunale) |
|
(1) La Revisione interna intercomunale svolge le mansioni relative alla
revisione interna per i Comuni fondatori, le loro comunità locali, gli
enti pubblici e gli altri esercenti dei servizi pubblici che sono utenti
del bilancio. |
(2) La Revisione interna intercomunale opera in modo autonomo e
indipendente quale unità organizzativa che risponde direttamente ai
Sindaci dei Comuni fondatori ovv. dei Comuni, per i quali svolge la
revisione interna e che relaziona direttamente. |
(3) La sede della Revisione interna intercomunale è presso la sede
dell'ACC. |
(4) Può dirigere la Revisione interna intercomunale il dirigente, che
nell'ambito delle sue autorizzazioni risponde della legalità e della
professionalità dell'operato della Revisione interna intercomunale.
Dell'attuazione dei compiti che rientrano nella competenza del singolo
Comune fondatore risponde al Sindaco di detto comune; dell'operato della
Revisione interna intercomunale invece insieme a tutti i Sindaci dei
comuni fondatori. |
(5) Sono compiti della revisione interna: |
– revisione interna e consulenza in merito alla gestione dei rischi, ai
controlli interni e ai procedimenti di gestione, |
– assicurare il controllo indipendente dei sistemi di gestione
finanziaria e dei controlli, con l'obiettivo di garantire il rispetto
dei principi di legalità, trasparenza, efficacia, successo e diligenza
nell'operato dei Comuni e degli utenti del bilancio, cui fondatori sono
i Comuni ovv. nei quali i Comuni hanno una quota o cofinanziano la loro
attività, |
– stesura della metodologia per l'operato della revisione interna che
rende possibile l'introduzione di metodi e tecniche contemporanei, |
– stesura del piano di lavoro annuale e a lungo termine, |
– stesura delle relazioni annuali sull'operato dell'unità organizzativa, |
– collaborazione con i revisori esterni, e |
– attuazione di altri compiti relativi alla revisione interna in
conformità alle disposizioni vigenti in materia. |
(6) Nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto ovv. nel
programma di lavoro si stabilisce il tipo e l'estensione dei compiti che
la Revisione interna intercomunale svolge per il singolo Comune
fondatore. |
|
III MODALITÀ DI LAVORO |
|
Articolo 11 |
|
(competenza di deliberazione nelle pratiche) |
|
(1) Nell’espletamento delle mansioni amministrative e di altre
autorizzazioni pubbliche, l'ACC opera quale organo del Comune fondatore,
nella cui competenza territoriale rientra la pratica. |
(2) L'ACC è competente per la deliberazione di 1º grado nelle pratiche
amministrative, per le quali è organizzata, in conformità alle sue
autorizzazioni e competenze. |
(3) Nell’espletamento delle mansioni, l'ACC è tenuta a rispettare le
direttive del Sindaco e del direttore dell'amministrazione comunale del
Comune fondatore, nella cui competenza territoriale rientra la pratica
ovv. per il quale svolge i compiti e per il quale il Comune cofondatore
l'ha autorizzata. In merito alle questioni generali relative
all'organizzazione e all'operato dell'ACC, la stessa è tenuta a operare
in armonia con le direttive comuni di tutti i Comuni fondatori. |
(4) Il direttore dell'amministrazione comunale del Comune fondatore,
nella cui competenza territoriale rientra la pratica, delibera in merito
all’espulsione del dirigente dell'ACC o dell'impiegato nello svolgimento
dei compiti amministrativi. In caso di espulsione del dirigente dell'ACC
delibera in definitiva. |
(5) Negli atti, rilasciati dai pubblici ufficiali autorizzati dell'ACC,
nell'intestazione figura la denominazione ACC, e vengono rilasciati in
nome del Comune competente per territorio, al quale vengono sempre
recapitati per conoscenza. |
|
Articolo 12 |
|
(dirigente dell'amministrazione comunale congiunta) |
|
(1) L’ACC è diretta dal dirigente dell'ACC, nominato e revocato, previo
consenso dei Sindaci dei Comuni fondatori, come stabilito nell'articolo
4 del presente decreto, dal Sindaco del comune di sede in conformità
alla vigente legislazione. |
(2) Se in conformità al comma precedente del presente articolo non si ha
la nomina del dirigente dell’ACC, il Sindaco del Comune di sede può
delegare un altro impiegato pubblico alla direzione dell’ACC. La
direzione dell’ACC ai sensi della delega è possibile per il periodo
massimo di 6 mesi e può essere protratto, se in conformità al primo
comma del presente articolo il dirigente dell’ACC non viene ancora
nominato. |
(3) Il dirigente dell'ACC ha lo status di funzionario integrato nel
ruolo e deve avere assolto al minimo il VII grado di istruzione, come
prescritto dal sistema di qualificazione dell'istruzione e
dell'abilitazione, stabilito per legge. |
(4) Le condizioni del posto di lavoro di dirigente dell'ACC si
stabiliscono con atto sull'organizzazione interna e sulla
classificazione dei posti di lavoro. |
|
Articolo 13 |
|
(responsabilità del dirigente dell'amministrazione comunale
congiunta) |
|
(1) Il dirigente dell'ACC risponde dell'espletamento delle mansioni,
rientranti nella competenza territoriale del singolo Comune fondatore,
al Sindaco e al direttore dell'amministrazione comunale di detto Comune;
in merito alle questioni generali di organizzazione e attività dell'ACC
invece nel completo ai Sindaci dei Comuni fondatori. |
(2) Il dirigente dell'ACC rappresenta l'ACC. Nell'ambito delle proprie
autorizzazioni risponde della legalità, qualità ed efficacia
dell'operato dell'ACC, organizza i compiti, cura la stesura e
l'attuazione del programma di lavoro, della stesura del programma
annuale di lavoro e del piano finanziario dell’ACC, relaziona
annualmente i Sindaci e i Consiglio comunali dei Comuni fondatori in
merito alla realizzazione del programma di lavoro e del piano
finanziario dell'ACC, può proporre ai Sindaci di approvare l’Atto sulla
classificazione e l’organizzazione interna dei posti di lavoro dell’ACC
e le sue modifiche e svolge tutti gli altri compiti, necessari
all'operato regolare, tempestivo, efficiente e professionale dell'ACC. |
|
Articolo 14 |
|
(datore di lavoro) |
|
(1) Il Comune, dove l'ACC ha la propria sede, ha lo status di datore di
lavoro per gli impiegati pubblici dell'ACC. Gli impiegati pubblici
stipulano il rapporto di lavoro con il Comune città di Capodistria. |
(2) I diritti e gli obblighi del datore di lavoro spettano al Sindaco
del comune sede ovv. al soggetto autorizzato dallo stesso. |
|
Articolo 15 |
|
(atto sulla classificazione dei posti di lavoro e sull'organizzazione
interna) |
|
(1) L'atto sull'organizzazione interna e sulla classificazione dei posti
di lavoro dell'ACC va approvato dal Sindaco del Comune, dove
l'amministrazione congiunta ha sede, in conformità all'articolo 4 del
presente decreto. |
(2) Il Sindaco del Comune di sede delibera in merito alla stipulazione o
alla cessazione del rapporto di lavoro degli impiegati nell'ACC in
conformità al piano dell’organico. |
|
IV MEZZI PER L'OPERATO |
|
Articolo 16 |
|
(garanzia dei mezzi per l'operato) |
|
(1) I mezzi per l'operato dell'ACC, inclusi i mezzi materiali ed altri
mezzi necessari, vengono garantiti dai Comuni fondatori per
l’espletamento delle mansioni che l'ACC svolge per tutti i Comuni
fondatori, di regola nella seguente proporzione: |
– Comune città di Capodistria: 53 %, |
– Comune di Isola: 21 %, |
– Comune di Pirano: 21 %, e |
– Comune di Ancarano: 5 %. |
(2) Se il tipo di lavoro lo richiede, le spese possono essere anche
suddivise in relazione alla mole di lavoro per il singolo Comune, o in
merito al valore dell'investimento nel territorio del singolo Comune, o
combinando dette modalità, da definire comunque nel programma annuale di
lavoro, nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto, nel
piano finanziario e nel piano dell’organico, che approvano i Sindaci dei
comuni fondatori alla modalità, stabilita nell'articolo 4 del presente
decreto. |
(3) I mezzi necessari all'operato vengono calcolati in relazione ai
compiti, al singolo posto di lavoro e vengono suddivisi solamente tra i
Comuni fondatori, per i quali gli impiegati svolgono i compiti. |
(4) La suddivisione dei mezzi necessari per il singolo Comune fondatore
viene definita per il singolo anno di bilancio in base al piano
dell’organico e al piano finanziario, nonché in base al programma
annuale di lavoro che comprende la suddivisione delle spese per il
singolo compito e per il singolo Comune fondatore. |
(5) A prescindere dalla disposizione del primo comma del presente
articolo i mezzi per l'operato dell'Ispettorato intercomunale e del
Servizio intercomunale di guardia municipale vengono garantiti dal
Comune fondatore nella parte, stabilita in base al numero necessario di
impiegati pubblici nella singola unità organizzativa o filiale; lo si
stabilisce nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto. |
(6) Se l'ACC non svolge determinati compiti di cui al primo comma
dell'articolo 2 del presente decreto per il singolo Comune fondatore, lo
stesso non è tenuto a finanziarla; lo si stabilisce nell’accordo di cui
all'articolo 5 del presente decreto ovv. si applica in senso l’articolo
23 del presente decreto per risolvere detta questione. |
(7) Le spese di stesura della necessaria documentazione e le altre spese
dei servizi di esercenti esterni, richiesti dall’ACC, sono a carico dei
Comuni richiedenti ovv. come stabilito nell’accordo di cui all’articolo
5 del presente decreto. |
(8) I Comuni fondatori garantiscono i mezzi per l'operato dell'ACC nei
loro bilanci di previsione. |
|
Articolo 17 |
|
(piano finanziario) |
|
(1) I mezzi per l'operato dell'ACC vengono specificati nel piano
finanziario dell'ACC. |
(2) L'ACC è utente diretto del bilancio di previsione del Comune di
sede. |
(3) Il piano finanziario dell'ACC, approvato su proposta del dirigente
dell'ACC dai Sindaci dei Comuni fondatori, come stabilito nell'articolo
4 del presente decreto, è incluso nel bilancio di previsione del Comune
di sede. |
(4) I Comuni fondatori che non sono Comune di sede, garantiscono i mezzi
finalizzati per l'attività dell'ACC nei piani finanziari dei propri
Comuni in una particolare voce di bilancio. Presentando il bilancio di
previsione per l'approvazione del Consiglio comunale, presentano anche
il piano finanziario dell'ACC quale particolare allegato. |
(5) Il Sindaco del Comune di sede ovv. il dirigente dell'ACC o altro
soggetto delegato dallo stesso risponde della realizzazione del piano
finanziario dell'ACC. |
(6) L'organo che emana l’ordinanza relativa ai mezzi del piano
finanziario dell'ACC è il Sindaco del Comune di sede ovv. il dirigente
dell'ACC o altri impiegati pubblici dell'ACC, autorizzati dallo stesso.
Il dirigente dell'ACC è anche l'amministratore delle entrate e delle
uscite. |
|
Articolo 18 |
|
(fornitura dei locali e delle attrezzature per il lavoro) |
|
(1) I locali per l’attività dell’ACC presso la sede dell’ACC vengono
garantiti dal Comune di sede. I locali per le filiali e le altre unità
dislocate invece dal Comune fondatore, sul cui territorio si trova la
filiale o l’unità dislocata. |
(2) Le attrezzature, necessarie per l'operato dell'ACC presso la sede
dell'ACC vengono garantite dal Comune di sede dell'ACC in conformità
alle disposizioni relative agli appalti pubblici e all’articolo 16 del
presente decreto. Le attrezzature, necessarie all'operato dell'ACC
presso le filiali dell'ACC ovv. in altre unità dislocate, vengono
garantiti dal Comune fondatore, nel territorio del quale opera la
filiale ovv. l'unità dislocata; lo si stabilisce il dettaglio
nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto. |
(3) I Comuni fondatori condividono le spese per l'utilizzo dei locali
amministrativi, le spese di acquisto e utilizzo delle attrezzature, le
spese di esercizio, le spese di manutenzione e dei servizi, nonché le
altre spese, necessarie all'attività dell'ACC, nella proporzione, come
stabilita nell’articolo 16 del presente decreto; tranne le spese
relative alle filiali e alle unità dislocate, di cui si incarica il
comune per la propria filiale o sede dislocata ovv. lo si stabilisce in
dettaglio nell’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto. |
|
Articolo 19 |
|
(garanzia delle mansioni di supporto per l'attività dell'ACC) |
|
(1) L'amministrazione comunale del Comune di sede dell'ACC, espleta per
l'ACC di regola le seguenti mansioni di supporto: |
– ufficio protocollo, |
– mansioni legate all’organico, |
– mansioni legate al settore delle finanze e della contabilità, |
– relazioni con il pubblico, |
– supporto informatico e delle tecnologie informatiche e di
comunicazione, e |
– altre mansioni di supporto, necessarie all'attività incontrastata
dell'ACC, tranne i compiti svolti dal singolo comune fondatore per la
propria filiale a causa della natura dell'attività. |
(2) L'estensione delle mansioni del Comune di sede, dei diritti e gli
obblighi dei Comuni fondatori in relazione allo svolgimento delle
mansioni di supporto di cui all'articolo precedente del presente decreto
vengono stabiliti in dettaglio nell’accordo di cui all'articolo 5 del
presente decreto. |
(3) Le spese di espletamento delle mansioni di supporto di cui al
presente articolo vengono suddivise in conformità all'articolo 17 del
presente decreto; lo si stabilisce in dettaglio nell’accordo di cui
all'articolo 5 del presente decreto. |
|
V DIRITTI E OBBLIGHI RECIPROCI DEI COMUNI FONDATORI |
|
Articolo 20 |
|
(modifica dell'istituzione) |
|
(1) Per ogni modifica dell'istituzione è necessaria la modifica
dell'atto di istituzione. |
(2) Il dirigente dell'ACC redige la modifica dell'atto di istituzione. |
|
Articolo 21 |
|
(adesione di nuovi comuni) |
|
(1) Un nuovo Comune può aderire all'amministrazione congiunta, se il
Consiglio comunale del Comune in questione approva l'atto di istituzione
e se concordano con l'adesione tutti i Comuni fondatori. Si considera
che i Comuni fondatori concordano con l'adesione di un ulteriore Comune,
quando i rispettivi Consigli comunali approvano l'atto di istituzione
relativo all'adesione. |
(2) Il dirigente dell'ACC esegue il computo dei mezzi necessari
all'operato dell'amministrazione congiunta in conformità all'articolo 17
del presente decreto ovv. in base alla quota, come determinata nelle
modifiche del decreto. |
(3) Prima dell'adesione, il nuovo Comune corrisponde la parte
proporzionale delle spese di acquisto delle attrezzature comuni, come
evidente dal valore di acquisto e che si commisura in base al
cofinanziamento di cui all'articolo 16 del presente decreto ovv. che
verrà determinato nelle modifiche del decreto, tranne in caso di accordo
diverso da parte dei Comuni fondatori, ma comunque per ragioni motivate. |
|
Articolo 22 |
|
(ritiro del singolo Comune) |
|
(1) Se il comune esprime interesse di ritirarsi dall'ACC, deve
annunciare il proprio ritiro per iscritto al dirigente dell'ACC e ai
Sindaci dei comuni fondatori almeno sei (6) mesi prima della conclusione
dell'anno di bilancio. Il Comune si ritira con dichiarazione
unilaterale, approvata in seno al suo Consiglio comunale, da inviare ai
Comuni fondatori. |
(2) Il dirigente dell'ACC esegue il computo dei mezzi necessari
all'operato dell'amministrazione congiunta in conformità all'articolo 16
del presente decreto. |
(3) Il Comune che si ritira dall'ACC è tenuto a garantire i mezzi per il
funzionamento dell'ACC nella parte proporzionale per tutti gli obblighi,
insorti fino alla conclusione dell'anno di bilancio, nel quale ha
presentato la dichiarazione sul ritiro, in conformità al primo comma del
presente articolo e coprire nella stessa proporzione le spese di
eventuali impiegati eccedenti. |
(4) Nel caso in cui un Comune si ritira dall’ACC, acquisisce nuovamente
gli impiegati pubblici trasferiti precedentemente all’ACC, in base alla
classificazione dei posti di lavoro, vigente presso il Comune fondatore
prima dell’istituzione dell’ACC ovv. in conformità alle necessità del
Comune fondatore che si ritira. Se i Comuni fondatori concordano che il
numero degli impiegati pubblici nell'ACC non venga modificato,
nonostante il ritiro del Comune, il Comune in questione, alla
conclusione dell'anno di bilancio, nel quale ha presentato la
dichiarazione sul ritiro, non ha obblighi né diritti nei confronti degli
impiegati pubblici dell'ACC. |
(5) Per gli impiegati pubblici, assunti ex novo e non trasferiti dai
Comuni fondatori che diventano eccedenti a causa del ritiro del singolo
Comune fondatore, visto che non sussiste più la necessità del loro
operato, si agisce in conformità alla legislazione che regola i rapporti
di lavoro. Per gli impiegati pubblici eccedenti il singolo Comune
fondatore garantisce i diritti per ogni impiegato pubblico nella
proporzione del singolo Comune, come specificato nell'articolo 16 del
presente decreto nel momento in cui detto impiegato pubblico dell'ACC
diventa eccedente; lo stesso vale anche per il Comune fondatore che si
ritira dall’ACC. |
(6) Il Comune può ritirarsi quale fondatore quando corrisponde tutti gli
obblighi, insorti entro la conclusione dell'anno di bilancio, nel quale
ha presentato la dichiarazione di ritiro, in conformità al primo comma
del presente articolo e quando corrisponde le spese di eventuali
impiegati eccedenti. |
|
Articolo 23 |
|
(rinuncia all'espletamento della singola mansione da parte del
Comune) |
|
(1) Se uno dei Comuni fondatori esprime l'interesse a rinunciare
all'espletamento di una delle mansioni di cui all’articolo 2 del
presente decreto, che svolge l'ACC per lo stesso, deve annunciare per
iscritto al dirigente dell'ACC la rinuncia al dirigente dell’ACC e ai
Sindaci dei Comuni fondatori almeno sei (6) mesi prima della conclusione
dell'anno di bilancio. |
(2) La decisione in merito al ritiro del Comune dall’attuazione della
singola mansione viene approvata dal Consiglio comunale del Comune che
desidera svolgere determinata mansione di cui all’articolo 2 del
presente decreto da solo, e informa i Consigli comunali dei rimanenti
Comuni fondatori in merito alla decisione adottata. |
(3) Il dirigente dell'ACC esegue il computo dei mezzi necessari per
l'attività dell'ACC in conformità all'articolo 16 del presente decreto. |
(4) Nel caso in cui un Comune rinuncia dall'espletamento di determinata
mansione, acquisisce nuovamente gli impiegati pubblici che erano stati
trasferiti all’ACC per l’attuazione delle mansioni, dalle quali il
Comune ha deciso di ritirarsi, in base alla classificazione dei posti di
lavoro, vigente presso il Comune fondatore prima dell’istituzione
dell’ACC ovv. in conformità alle necessità del Comune fondatore che si
ritira dall’attuazione di determinato compito. Se gli altri comuni
concordano, che il numero degli impiegati pubblici non venga modificato,
nonostante il ritiro del Comune dall’attuazione della singola mansione,
il Comune che rinuncia, allo scadere dell'anno di bilancio, nel quale è
stata presentata la dichiarazione di rinuncia, in conformità al primo
comma del presente decreto, e a seguito di aver corrisposto tutti gli
obblighi, insorti entro la conclusione dell'anno di bilancio, non ha
obblighi né diritti nei confronti degli impiegati pubblici. |
(5) Per quanto riguarda gli impiegati pubblici, impiegati ex novo
all’ACC che non erano stati trasferiti dai Comuni fondatori e che
diventano impiegati pubblici eccedenti a causa del ritiro del singolo
Comune fondatore dall’attuazione della singola mansione, perché non
sussiste più il bisogno del loro operato, si agisce in conformità alla
legge che regola i rapporti di lavoro. Per gli impiegati pubblici
eccedenti il singolo Comune fondatore garantisce i diritti come previsto
dal quinto comma dell’articolo 22 del presente decreto per i lavoratori
eccedenti in caso di ritiro del Comune dall’ACC. |
(6) Il Comune che rinuncia all'espletamento di una delle mansioni che
svolge per lo stesso l'ACC, è tenuto a garantire i mezzi per
l'espletamento di detta mansione nella proporzione idonea per tutti gli
obblighi, insorti fino alla conclusione dell'anno di bilancio, nel quale
ha presentato la rinuncia in conformità al primo comma del presente
articolo e corrispondere nella stessa proporzione anche le spese di
eventuali impiegati eccedenti. |
|
Articolo 24 |
|
(espulsione del Comune fondatore) |
|
(1) L'ACC può cessare di svolgere i compiti per un Comune fondatore, a
causa della mancata soddisfazione degli obblighi del singolo Comune
fondatore che non adempie agli obblighi di cui al presente decreto e
all’accordo di cui all'articolo 5 del presente decreto, e cioè quando
l'ammontare degli obblighi maturati supera il 25 % dell'obbligo annuale
del Comune fondatore, come stabilito nel piano finanziario dell'ACC. |
(2) L'ACC riavvia l'espletamento delle mansioni per detto Comune quando
sono corrisposti tutti gli obblighi maturati. |
(3) Se l'importo degli obblighi maturati e non corrisposti supera
l'obbligo annuale del Comune fondatore, come stabilito nel piano
finanziario dell'ACC, detto comune fondatore può essere espulso
dall'ACC. Per l'espulsione del Comune fondatore in relazione al rapporto
nei confronti degli impiegati pubblici e per la compensazione della
quota, da regolarizzare da parte del Comune espulso, si applicano in
senso le disposizioni dell'articolo 22 del presente decreto. |
|
Articolo 25 |
|
(cessazione dell'ACC) |
|
(1) I Consigli comunali dei Comuni fondatori approvano il decreto
relativo alla cessazione dell'ACC, in cui si abolisce l'ACC e si
stabiliscono gli obblighi in merito agli impiegati pubblici dell'ACC, la
copertura degli obblighi, le spese di eventuali impiegati pubblici
eccedenti, la suddivisione del patrimonio, le spese di cessazione ed
eventuali altri rapporti e si stabiliscono i termini per l'attuazione
delle singole attività. |
(2) Per stabilire i rapporti di cui al comma precedente del presente
articolo si applicano le disposizioni di cui all'articolo 16 del
presente decreto. |
(3) Il decreto relativo all'abolizione dell'ACC viene approvato in forma
e testo identici da tutti i Consigli comunali. |
(4) In caso di cessazione dell'attività dell'ACC ogni comune fondatore,
dal quale erano trasferiti all'ACC impiegati pubblici, riassume gli
impiegati pubblici in base alla classificazione dei posti di lavoro, in
vigore presso il Comune fondatore prima dell'istituzione dell'ACC ovv.
in conformità alle necessità del singolo Comune fondatore. |
(5) Per gli impiegati pubblici che sono stati assunti dopo l'avvio
dell'attività dell'ACC rispondono tutti i Comuni fondatori, per i quali
gli impiegati pubblici svolgevano i compiti, che possono accordare tra
di loro la loro futura assunzione presso il singolo Comune fondatore. |
(6) Se nessuno dei Comuni fondatori a seguito della cessazione
dell'attività dell'ACC non acquisisce gli impiegati pubblici di cui al
quinto comma del presente articolo, detto impiegato pubblico diventa
lavoratore eccedente e con lo stesso si agisce in conformità alla
legislazione relativa ai rapporti di lavoro. |
(7) Il singolo Comune garantisce i diritti di ogni lavoratore nella
parte proporzionale, vigente in relazione all'inclusione del singolo
Comune nel momento in cui l'impiegato pubblico diventa eccedente. |
|
Articolo 26 |
|
(acquisizione dei compiti in occasione di modifiche dell’attività e
cessazione dell’ACC) |
|
(1) Il Comune fondatore che si ritira o che è espulso o rinuncia
all’attuazione del singolo compito, deve acquisire in esecuzione,
recupero o adempimento anche i diritti e gli obblighi che scaturiscono
dalle deliberazioni dell’ACC nei procedimenti amministrativi e nei
procedimenti di trasgressioni, se la singola questione rientra nella sua
competenza territoriale. |
(2) Lo stesso vale anche se l’ACC cessa la sua attività. |
|
VI DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI |
|
Articolo 27 |
|
(condizioni di istituzione dell’attività dell'ACC) |
|
(1) Entro i due mesi dall'entrata in vigore del presente decreto, i
Sindaco del Comune di sede approva l'atto sull'organizzazione interna e
sulla classificazione dei posti di lavoro nell'ACC e il piano
dell’organico in conformità all’articolo 4 del decreto. |
(2) Entro i due mesi i Sindaci nominano il dirigente dell'ACC, in
conformità alla legge sugli impiegati pubblici e all’articolo 12 del
presente decreto. |
|
Articolo 28 |
|
(avvio dell'attività dell'ACC) |
|
(1) L'ACC avvia l'attività quando i Comuni fondatori garantiscono i
mezzi per l'avvio della stessa, ma comunque entro il 1. settembre 2021. |
(2) Entro il giorno di avvio dell'attività, l'ACC acquisisce gli
impiegati pubblici delle amministrazioni comunali dei Comuni fondatori
che sono classificati in posti di lavoro di funzionari o posti di lavoro
tecnici e sono previsti nell'atto sull'organizzazione interna e la
classificazione dei posti di lavoro dell'ACC, dove si svolgono i compiti
dell'amministrazione comunale che acquisisce l'ACC in base al presente
decreto. |
(3) Agli impiegati pubblici di cui al comma precedente si rilasciano le
delibere in conformità all'atto sull'organizzazione interna e la
classificazione dei posti di lavoro dell'ACC e vengono loro presentati i
contratti di lavoro per la sottoscrizione. |
(4) Il giorno di avvio dell'attività l'ACC acquisisce tutte le pratiche
aperte dai Comuni fondatori rientranti nei settori di lavoro dell'ACC di
cui all'articolo 2 del presente decreto. |
|
Articolo 29 |
|
(cessazione della vigenza degli atti) |
|
(1) Il giorno dell’entrata in vigore del presente decreto cessa il
vigore di: |
– Decreto sulla sorveglianza comunale del Comune città di Capodistria
(Bollettino Ufficiale nn. 22/02 in 27/03), |
– disposizioni del Decreto sull’organizzazione e sulle attribuzioni
dell’amministrazione del Comune città di Capodistria (Gazzetta Ufficiale
della RS n. 61/19), che stabiliscono l’organizzazione di attuazione dei
compiti dell’amministrazione comunale del Comune città di Capodistria
che passano all’ACC in conformità al presente decreto, |
– disposizioni del Decreto sull’organizzazione e le attribuzioni
dell’amministrazione del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale del
Comune di Isola nn. 8/2007, 1/2010 e 19/2011, 12/15), che stabiliscono
l’organizzazione di attuazione dei compiti dell’amministrazione comunale
del Comune di Isola che passano all’ACC in conformità al presente
decreto, |
– disposizioni del Decreto sull’organizzazione e sui settori di attività
dell’Amministrazione comunale del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale
della RS nn. 107/13 e 69/15), che stabiliscono l’organizzazione di
attuazione dei compiti dell’amministrazione comunale del Comune di
Pirano che passano all’ACC in conformità al presente decreto, |
– disposizioni del Decreto sulla costituzione, l’organizzazione e i
settori di attività dell’Amministrazione comunale del Comune di Ancarano
(Gazzetta Ufficiale della RS nn. 17/15, 63/16 e 12/17), che stabiliscono
l’organizzazione di attuazione dei compiti dell’amministrazione comunale
del Comune di Ancarano che passano all’ACC in conformità al presente
decreto, |
– Decreto sull’istituzione di un organo di Amministrazione comunale
congiunta ispettorato e Vigilanza Intercomunale del Comune di Pirano e
del Comune di Ancarano (Gazzetta Ufficiale della RS n. 87/15). |
(2) A prescindere dal comma precedente del presente articolo, i decreti
di cui al comma precedente si applicano fino all’inizio dell’attuazione
dei compiti in conformità al primo comma dell’articolo 28 del presente
decreto. |
|
Articolo 30 |
|
(entrata in vigore del decreto) |
|
Il presente decreto entra in vigore il giorno successivo all'ultima
pubblicazione nei Bollettini Ufficiali dei Comuni fondatori. |
Prot. n. 032-1/2020 |
Capodistria, 22 aprile 2021 |
Il Sindaco |
Comune città di Capodistria |
Aleš Bržan |
Prot. n. 007-2/2021 |
Isola, 22 aprile 2021 |
Il Sindaco |
Comune di Isola |
Danilo Markočič |
Prot. n. 0610-4/2021 |
Pirano, 15 aprile 2021 |
Il Sindaco |
Comune di Pirano |
Đenio Zadković |
Prot. n. 0329-0001/2020 |
Ancarano, 18 maggio 2021 |
Il Sindaco |
Comune di Ancarano |
Gregor Strmčnik |