Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) ter na podlagi 14. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradni list RS, št. 62/19) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 6. redni seji dne 22. 6. 2023 sprejel

O D L O K 

o spremembah in dopolnitvah Občinskega podrobnega prostorskega načrta za črpalno hidroelektrarno Avče 

1. člen 

V Odloku o Občinskem lokacijskem načrtu za črpalno hidroelektrarno Avče (Uradne objave Primorske novice, št. 29/2004), se za 1. členom doda nov, 1.a člen, ki se glasi:

»1.a člen 

(predmet SD OPPN) 

(1) S spremembami in dopolnitvami Občinskega podrobnega prostorskega načrta za črpalno hidroelektrarno Avče (v nadaljevanju: SD OPPN) se na območje umešča sončna elektrarna.

(2) Spremembe in dopolnitve se v prostorskem informacijskem sistemu vodijo pod identifikacijsko številko: 2754.«

2. člen 

Za 3. členom se doda nov, 3.a člen, ki se glasi:

»3.a člen 

(sestava SD OPPN) 

(1) SD OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Grafični del OPPN obsega:

– List 1: Prikaz lege območja OPPN v prostoru, merilo 1:10000.

– List 2: Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merilo 1:2500.

– List 3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – ureditvena situacija, merilo 1:2500.

– List 4: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, merilo 1:2500.

– List 5: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, merilo 1:2500.

– List 6: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin, merilo 1:2500.«

3. člen 

Za 5. členom se dodata nova, 5.a in 5.b člena, ki se glasita:

»5.a člen 

(območje SD OPPN) 

Območje SD OPPN obsega celotno območje OPPN in meri cca 1.012.855 m². Prikazano je v grafičnem delu SD OPPN na listu številka 1.

5.b člen 

(urejevalne enote in ureditve v njih) 

(1) Območje SD OPPN je razdeljeno na naslednje urejevalne enote (v nadaljevanju Ue) s sledečimi vsebinami:

– Ue1/1: dostopna cesta do servisno-gostinske stavbe;

– Ue1/3: asfaltirana dostopna cesta;

– Ue1/4, Ue1/6: druge dostopne ceste;

– Ue1/5, Ue1/8, Ue1/9: servisna pot;

– Ue1/2, Ue1/10, Ue1/11, Ue1/12, Ue1/13: odseki krožne peš poti;

– Ue1/7: večnamenska pot do zapornične komore, pump track poligon;

– Ue2/1: parkovna ureditev 1;

– Ue2/2: parkovna ureditev 2 – območje za šport in rekreacijo, kamp;

– Ue2/3: parkovna ureditev 3 – umestitev odseka krožne pešpoti in urbane opreme;

– Ue3/1: območje servisno-gostinske stavbe;

– Ue4/1: akumulacijsko jezero;

– Ue4/2: koridor tlačnega cevovoda, v zgornjem delu downhill kolesarske proge;

– Ue5/1, Ue5/3, Ue5/4, Ue5/5, Ue5/6, Ue5/7, Ue5/9: fotovoltaični paneli;

– Ue5/2: fotovoltaični paneli kot nadstrešnica parkirišča za avtodome;

– Ue5/8: območje za umeščanje razsmernika, stikališče;

– Ue6/1, Ue6/2, Ue6/3, Ue6/4: brežine in druge površine za dodatno funkcijo akumulacijskega jezera v severnem in vzhodnem delu;

– Ue7/1, Ue7/3, Ue7/5, Ue7/6, Ue7/7, Ue7/8, Ue7/9, Ue7/10, Ue7/11, Ue7/12, Ue7/13, Ue7/14, Ue7/15: nepozidan krajinski prostor, travniki in gozdovi,

– Ue7/2, Ue7/4: gozd in travniki z downhill kolesarskimi progami.

(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu SD OPPN.«

4. člen 

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

»6.a člen 

(prostorske ureditve, ki se umeščajo s SD OPPN) 

(1) S SD OPPN se na območje umešča objekt sončna elektrarna skupne moči manj kot 10 MW s pripadajočo infrastrukturo in površinami za njeno rabo, srednje napetostno elektro energetsko omrežje za prenos proizvedene električne energije v omrežje ter krajinske ureditve in objekti, ki služijo spremljajoči turistični in rekreacijski ponudbi.

(2) Sončna elektrarna s pripadajočo infrastrukturo obsega:

– medsebojno povezane fotonapetostne module, pritrjene na nosilno konstrukcijo,

– razsmernike,

– kabelske povezave med posameznimi elementi,

– eno ali več transformatorskih postaj, ki pretvarjajo nizko napetost na višji napetostni nivo in se priključujejo na SN elektro omrežje.

(3) Ureditve in objekti, ki služijo spremljajoči turistični in rekreacijski ponudbi, obsegajo:

– dostopne, servisne, kolesarske in peš poti, downhill proge,

– večnamenski objekt za potrebe gostinstva in vzdrževanje,

– površine za šport in rekreacijo z umestitvijo kampa za avtodome,

– parkirišče s površinami za avtodome,

– tematske parkovne površine.«

5. člen 

Za 7. členom se doda nov, 7.a člen, ki se glasi:

»7.a člen 

(dopustna dela in objekti glede na namen uporabe) 

(1) Na celotnem območju SD OPPN so pod pogoji tega odloka dopustne vse vrste gradbenih in drugih del.

(2) Na celotnem območju SD OPPN so pod pogoji tega odloka glede na namen uporabe objektov dopustni naslednji osnovni objekti:

– gradbeni inženirski objekti, od teh:

– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, parkirišča, 

– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, 

– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega: oporni zidovi, škarpa, objekti za zadrževanje plazov, ograje (za elemente, ki morajo biti ograjeni zaradi zagotavljanja varnosti, skladno s predpisanimi zaščitnimi ukrepi). 

– drugi gradbeni posegi, od teh:

– trajno reliefno preoblikovanje terena, 

– gradbeni posegi za opremo odprtih površin, 

– merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. 

(3) V Ue5/1, Ue5/2, Ue5/3, Ue5/4, Ue5/5, Ue5/6, Ue5/7, Ue5/9 so kot osnovni objekti dopustne elektrarne in drugi energetski objekti.

(4) V Ue2/1 in Ue2/2 so kot osnovni objekti dopustni drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (kot so igrišča, vrtovi in parki, kampi, območje za avtodome, peš poti).

(5) V Ue2/3 je kot osnovni objekt dovoljena ureditev parka s peš potmi.

(6) V Ue3/1 so kot osnovni objekti dopustne poslovne in gostinske stavbe.

(7) Na celotnem območju SD OPPN so dopustni vsi pomožni objekti, ki služijo osnovnim objektom.

(8) Ne glede na predhodni odstavek je umestitev centralnih razsmernikov (kontejnerski objekt) dovoljena le v enoti Ue5/8. V vseh ureditvenih enotah se lahko umeščajo manjšimi razsmerniki, ki jih je mogoče umestiti pod ali med sončne panele in ne presegajo višine višjega roba panelov, ob katerega so umeščeni.

(9) V Ue5/2 se umešča tudi parkirišče za avtodome.«

6. člen 

Za 9. členom se doda nov, 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen 

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 

(1) Posegi izven območja SD OPPN so dopustni za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu na listu št. 4 in 5.

(2) V primeru, ko se sončna elektrarna ne priključuje na TP znotraj SD OPPN, se izven meje območja SD OPPN umesti srednje napetostni (v nadaljnjem besedilu SN) priključni vod, preko katerega se sončna elektrarna priključi na SN omrežje. Predvidi se lahko tudi druge možnosti priključitve, če bo razvoj energetskega omrežja to omogočal.

(3) Sončna elektrarna se umesti na območju obstoječega energetskega sistema črpalne hidroelektrarne Avče, ki je s spremljajočimi ureditvami že spremenil prostorska razmerja. Lokacija zaradi razgibanega terena vedutno ni izpostavljena in je vidna le iz bližnjih lokalnih vrhov ter mestoma z lokalne poti LC 163161, ki povezuje Kanalski vrh s Kanalom.

(4) Območje sekajo peš in kolesarske poti, ki tvorijo širšo peš in kolesarko mrežo povezav. Poti se ne prekinejo, temveč se na območju SD OPPN ustrezno urejajo.«

7. člen 

Za 10. členom se doda nov, 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen 

(parcelacija sončne elektrarne in javnih površin) 

(1) Načrt parcelacije sončne elektrarne in javnih površin je prikazan v grafičnem delu SD OPPN na listu številka 6.

(2) Javne površine so površine cest, poti, kolesarskih poti, parkirišč, funkcionalnih površin ob večnamenskem objektu in zelenih površin, prikazane v grafičnem delu OPPN na listu številka 6.

(3) Dostopna cesta med lokalno cesto LC 163161 in obstoječim večnamenskim objektom v Ue1/1 se vzpostavi kot javno dobro.

(4) Na drugih javnih površinah se zagotavlja splošna raba javnih površin.«

8. člen 

Za 11. členom se doda nov, 11.a člen, ki se glasi:

»11.a člen 

(obveznosti priključevanja) 

(1) Sončna elektrarna bo priključena na prometno, elektro energetsko in telekomunikacijsko omrežje, kot je prikazano v grafičnem delu na listu številka 4.

(2) V prvi etapi se bo sončna elektrarna do priključne moči srednje napetostnega omrežja priključevala na obstoječi srednje napetostni DV 20kV Kanalski Vrh odcep akumulacija, na priključitvenem mestu (7041247 DN0268-034) v območju 8. stebra, preko obstoječe TP.

(3) Območje drugega dela elektrarne bo v drugi etapi izgradnje priključeno na javno 110 kV omrežje na lokaciji strojnične zgradbe ČHE Avče, v bližini naselja Avče. V ta namen bo potrebno postaviti nov transformator 20/110 kV v neposredni bližini strojnične stavbe in do njega zgraditi 20 kV kablovod. Trasa daljnovoda bo potekala znotraj območja SD OPPN, skladno s prikazanim v grafičnem delu na listu številka 4, in sicer od stikališča ob akumulacijskem jezeru v telesih vzdrževalnih in drugih prometnic do zapornične komore, nato ob trasi nadzemnega tlačnega cevovoda, v nadaljevanju sledi reliefu terena, gre pod lokalno cesto, pod železniškim mostom in v izteku prečka dvorišče ČHE do novega transformatorja 20/110 kV.

(4) Morebitni posegi za priključitev na SN elektro energetsko omrežje v drugi etapi, ki posegajo izven območja OPPN, niso sestavni del tega prostorskega akta in jih je potrebno umestiti v prostor v naknadnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo.

(5) Ob upoštevanju podanih mnenj k SD OPPN in skladno z določili 139. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 – ZOEE) si mora investitor za priključitev na prenosno omrežje pridobiti soglasje za priključitev.

(6) Večnamenski objekt in območji kampa bodo priključeni na prometno, elektro energetsko, telekomunikacijsko omrežje in vodovodno omrežje,kot je prikazano v grafičnem delu na listu številka 4.

(7) Za potrebe oskrbe kampa s pitno vodo se zgradi dodaten zalogovnik pitne vode s hidroforno postajo za zagotavljanje tlaka v omrežju. Projektirana prostornina zalogovnika mora zagotavljati 24-urno potrebo po pitni vodi. Priporočena kapaciteta zalogovnika je prostornine 8–10 m³, zaradi morebitnega dovoza pitne vode z gasilsko cisterno v sušnem obdobju. Potrebno je zagotoviti omejitev dotoka vode iz vodovodnega sistema v predmetni zalogovnik. Zaradi preprečevanja motenj pri vodooskrbi naselja Kanalski vrh je največji dovoljeni dotok 4 litre na minuto. Zagotoviti je potrebno dodatno dezinfekcijo z UV sijalko. Za straniščne izplakovalnike se lahko uporabi kapnica oziroma tehnološka voda iz jezera.

(8) Večnamenski objekt in objekta kampa imajo lastne čistilne naprave.

(9) Parkirišče ob večnamenskem objektu ima javno razsvetljavo.«

9. člen 

Besedilo 14. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:

»14. člen 

(pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje) 

(1) Pogoji za oblikovanje krajinskih površin:

– Na območju se uredi energetsko-naravoslovni učni park s krožno potjo, razgledišči, programskimi točkami in razstavnim prostorom v večnamenskem objektu ob jezeru z izobraževalno- promocijsko, upravljavsko in gostinsko funkcijo.

– Naravoslovne vsebine s piknik prostori se umešča na območje javno dostopnih parkovnih površin.

– Vzpostavi se več funkcionalnost elektrarne. Poleg pridobivanja električne energije se območje namenja tudi izobraževalnim in rekreativnim vsebinam ter kmetijstvu kot primarni rabi širšega območja (na primer čebelarstvo).

– Površin pod paneli se ne tlakuje. V vrzeli med sončne panele se zasadi neinvazivne lokalno značilne cvetoče trajnice, ki bodo služile paši čebel in bodo pozitivno vplivale na biotsko pestrost območja in estetski izgled sončne elektrarne. Na območje se lahko umestijo čebelnjaki.

– Vzdolž kolovoza po južnem robu predvidene sončne elektrarne se delno ohrani in mestoma obnovi vegetacijo, predvsem grmovnice, ki ne bodo vplivale na senčenje panelov. Vzpostavi se naravno raščeno živico ali gručaste zasaditve, ki bodo zmehčale in oblikovale rob sončne elektrarne, predvsem polja v Ue5/4 in Ue5/7.

– Obstoječo vegetacijo se v čim večji možni meri ohranja. Kjer to zaradi senčenja sončnih panelov ni mogoče, se le-to lahko odstrani, vendar se jo smiselno nadomesti na drugih lokacijah.

(2) Pogoji za oblikovanje sončne elektrarne:

– Postavitev sončnih panelov (razporeditev, velikost, gostota, morfologija) se v največji možni meri prilagodi prevladujočim linijam v krajini, reliefnim robovom, nagibu terena in že ustvarjenim robovom območja (ceste, akumulacijsko jezero ipd.).

– Pasovi panelov morajo biti zvezni, neprekinjeni oziroma z minimalnimi vrzelmi med posameznimi paneli. Pasovi panelov naj v največji možni meri sledijo plastnicam. Razmaki med posameznimi pasovi panelov se prilagajajo tehničnim zahtevam glede senčenja med paneli. Na ravninskih območjih so razmaki med posameznimi paneli večji, na brežinah manjši.

– Nosilna konstrukcija panelov naj bo čim manj opazna.

– Temeljenje naj se predvidi na način, ki bo preprečeval spremembe pri pretakanju in zadrževanju voda v zemljini in na način, ki bo preprečeval ogoljevanje površin.

– Predvidi naj se infrastruktura za odvodnjavanje meteornih voda.

– Teren pod paneli se zasadi z ustrezno vegetacijo, ki bo preprečevala ogoljevanje površin.

(3) Pogoji za oblikovanje prometnic:

– Asfaltno vozišče se načrtuje za cesti v Ue1/1 in Ue1/3. Ob asfaltaciji je potrebno načrtovati odvodnjavanje vozišča.

– Vozišče prometnice v Ue1/3 se sanira na način, da služi gospodarjenju z gozdovi in omogoča transport gozdnih lesnih sortimentov.

– Daljinska kolesarska povezava, del kolesarske povezave iz doline Soče preko Banjšic, se spelje in ustrezno označi po dostopnih cestah v Ue1/1 in Ue1/3.

– Okoli zgornje akumulacije se vzpostavi primarna krožna učna pešpot z izhodiščem ob večnamenskem objektu. Krožna učna pešpot poteka po obstoječi vzdrževalni asfaltni poti okoli jezera. Zaradi varnosti obiskovalcev se obstoječa zaščitna ograja ob robu bazena nadgradi ali nadomesti do višine 1.20 m.

– Če se zaradi tehničnih ali drugih razlogov v prejšnji alineji opisane poti mestoma ali v celoti ne da izvesti, se ta izvede kot navedeno v nadaljevanju: od servisno gostinske stavbe se sprva spusti na cesto znotraj Ue1/1, na območju ob avtodomih poteka po od ostalega prometa ločenem odseku znotraj Ue1/2, po kratki pridružitvi v Ue1/1 je pot speljana po obstoječi vzdrževalni poti ob jezeru v Ue1/12. Iz Ue1/12 pešpot prečka Ue1/5 in se znotraj Ue2/3 vodi ob obstoječi ograji. Pot se spusti do Ue1/11 in ob zunanji strani varovalne ograje poteka do Ue1/10, kjer je njen potek po robu nasipa voden tako, da se veduta na jezero ves čas ohranja. Pot se zaključi v parkovni ureditvi ob servisno gostinski stavbi. Za premagovanje višinskih razlik kot na primer med Ue2/3 in Ue1/11 je potrebno znotraj javnih površin načrtovati klančino.

– Krožna peš pot bo izvedena na način, da ne bo grajenih elementov, ki bi pešcem predstavljali ovire in nevarnosti pri gibanju. Minimalna širina poti je 1,60 m, kar omogoča srečanje pešca in invalidskega vozička, priporočena pa 3,00 m. Kjer zaradi tehničnih ovir takšna širina (mestoma) ni mogoča, se lahko zoži na min 1,00 m. Za izvedbo površine naj se uporabi material, ki bo trajen, ne bo potreboval veliko vzdrževanja, bo gladek oz brez neravnin, nedrseč, usklajen z okolico in cenovno vzdržen, tako pri izvedbi, kot pri vzdrževanju. Med peš potjo in akumulacijskim jezerom je vedno postavljena zaščitna ograja.

– Sekundarne poti in steze se lahko vzpostavijo povsod znotraj javno dostopnih zelenih površin in se ne tlakujejo.

– Na območju znotraj Ue1/1 ob gostinskem objektu je parkirišče za obiskovalce.

– V Ue7/2 se umešča downhill proge (enoslednice) skladno z grafiko na listu številka 3.1.

– Ohranja se prost dostop do vseh obstoječih rekreativnih povezav, ki potekajo po obstoječih cestah in kolovozih.

(4) Pogoji za oblikovanje območij za avtodome, kampe:

– Na območji Ue5/2 in Ue2/2 se lahko umesti parkirišča za avtodome. Vsako parkirno mesto mora imeti možnost priključka na vodovodno in elektro omrežje ter možnost odstranjevanja odpadnih vod in fekalij. Omejevanje območja z zapornico in grajeno ograjo ni dovoljeno.

– Na območju Ue5/2 se umesti parkirišče za avtodome. Območje se celovito projektno uredi in opremi z urbano opremo.

– Na območju Ue2/2 se lahko uredi območje za avtodome ali drugo obliko kampiranja. Z umestitvijo in oblikovanjem ureditve naj se v čim manjši meri posega v reliefne, vegetacijske in druge krajinske značilnosti območja. Za območje je potrebno izdelati tudi načrt krajinske arhitekture.

– Grafične usmeritve na listu številka 3 za območji Ue5/2 in Ue2/2 so usmeritvene narave.

(5) Pogoji za oblikovanje urbane opreme:

– Območja posameznih polj oziroma sektorjev se lahko ogradi samo iz utemeljenih, predvsem varnostnih razlogov in če videonadzor ne zadostuje ter se učinkov ograjevanja ne da zadostno doseči z zasaditvijo. Pri tem je treba omogočati odprtost in večfunkcionalnost območja (rekreacijsko pot, dostopnost razgledišč, piknik prostorov ipd.) Morebitne ograje morajo biti transparentne in v prostoru čim manj opazne. Kjer je mogoče (ne senči panelov) se jo v gručah obsadi z grmovnicami in/ali drevesi. Ograje ne smejo biti višje od 2 m.

– Na območje se ne postavlja informativnih tabel ali drugih reklamnih panojev ipd. Informativne table se lahko umestijo le v okviru parkirišča ali na fasado večnamenske stavbe.

– Piknik prostore, razgledne točke, počivališča in zasaditev se celostno uredi in načrtuje v okviru ureditve in zasnove javno dostopnih zelenih površin, za katere naj se v okviru izdelave projektne dokumentacije pripravi krajinski načrt.

(6) Pogoji za oblikovanje večnamenskega objekta:

– Večnamenski objekt mora ohranjati paviljonski značaj. Dovoljena etažnost: P.

10. člen 

Za 16. členom se doda nov, 16.a člen, ki se glasi:

»16.a člen 

(vplivi in ukrepi za varovanje okolja in zdravje ljudi) 

(1) Delovanje sončne elektrarne ne povzroča emisij povezanih s hrupom, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(2) Načrtovana sončna elektrarna ne povzroča emisij, povezanih z varstvom zraka, zato posebni ukrepi niso potrebni.

(3) Območje delno posega v širši varstveni pas za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici (Uradno glasilo 7/84, 14/87). Skladno z odlokom je dovoljena čista industrija ter rekreacija in turizem. Varstvo vodnega vira se zagotavlja z ustreznim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izgradnje elektrarne. Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev ter naprav na gradbišču v času postavitve sončne elektrarne. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba sanirati. Za preprečitev morebitnih vplivov na podzemne vode se načrtujejo ustrezni ukrepi za preprečitev morebitnega onesnaženja.

(4) Na območju je skladno s podatki na spletni strani Direkcije RS za vode (evode.gov.si), prisotna erozija, pri čemer za celotno območje veljajo zahtevni zaščitni ukrepi. Območje, na katerega se umešča elektrarna, je v pretežni meri del objekta akumulacije črpalne hidroelektrarne. Za gradnjo sončne elektrarne so predvideni zaščitni ukrepi. Potrebno je izdelati stabilnostno analizo območja ob upoštevanju stalnih in spremenljivih obtežbenih slučajev ter po potrebi predvideti dodatne geotehnične ukrepe. Spremljanje stabilnosti, vzdrževanje in čiščenje elektrarni pripadajočega terena in sistema meteornih voda izvaja upravljavec objekta ČHE Kanalski Vrh – SENG.

(5) Na območju ni prisotnih poplav, plazovitosti in plazljivosti.

(6) V času postavitve sončne elektrarne se upoštevajo ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih upoštevata investitor in izvajalec del.

(7) Področje elektromagnetna sevanja v življenjskem okolju ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določa mejne vrednosti električne poljske jakosti, magnetne poljske jakosti, za visokofrekvenčne vire pa tudi mejno gostoto pretoka moči. Določa tudi, kakšne morajo biti oddaljenosti poselitvenih območij od teh virov sevanja. V neposredni bližini načrtovane sončne elektrarne ni poselitvenih območij. Najbližja območja poselitve so od območja elektrarne odmaknjena več kot 300 m. Skladno z uredbo so poselitvena območja izven območij sevanja.«

11. člen 

Člen 19. se nadomesti z novim, 19. členom, ki se glasi:

»19. člen 

(varstvo kulturne dediščine) 

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.«

12. člen 

Za 21. členom se doda nov, 21.a člen, ki se glasi:

»21.a člen 

(posegi v obstoječe objekte in naprave) 

(1) Fotovoltaični moduli sončne elektrarne so v Ue5/3 nameščeni na brežino akumulacijskega jezera.

(2) FV moduli so pritrjeni na fiksno kovinsko podkonstrukcijo in so na spodnjem delu od tal odmaknjeni minimalno 0,8 m, s čimer je omogočeno nemoteno vzdrževanje podrastja.

(3) Podkonstrukcija fotovoltaičnih modulov je jeklena, protikorozijsko zaščitena in temeljena z betonskimi temelji ali sidrana v teren.

(4) Transformator, razsmerniki in ostala potrebna oprema bo nameščena v kontejnerjih ali v pomožnem gradbenem objektu. Do objekta bo urejen ustrezen dostop.

(5) Morebitne grajene ograje in drogi za nameščanje tehničnih naprav za varovanje in nadzor območja so ustrezno temeljeni ali sidrane v teren.

(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in dop. 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZelP-K) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21, 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 1/22).

(7) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.

(8) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

(9) Za predvideno variantno traso 20 kV elektro kablovoda, ki bo potekala pod železniškim mostom v km 65+225 je treba v nadaljnjih projektnih dokumentacijah upoštevati sledeče:

– Posegi v nosilno konstrukcijo objekta niso dovoljeni. Če drugačna rešitev, kot poseganje v nosilno konstrukcijo objekta ni možna, morajo biti ti posegi natančno opisani in utemeljeni.

– Posegi v temelje objekta niso dovoljeni. Če drugačna rešitev, kot poseganje v temelje objekta ni možna, morajo biti ti posegi projektno obdelani. Pod temelji se cona zmrzovanja ne sme zniževati.

– Komunalni vodi morajo biti predvideni v osi objekta, oziroma najmanj 1,0 m od najbližjega roba temelja (ne opornika!) stene objekta.

– Križanje z železniško progo mora biti projektno obdelano (situacija, prečni in vzdolžni prerez).

– Stabilnost proge ne sme biti ogrožena, (npr. zaradi globine izkopa), zato mora biti predvideno zavarovanje gradbene jame in drugi ukrepi za zavarovanje železniškega prometa.«

13. člen 

Za 23. členom se doda nov, 23.a člen, ki se glasi:

»23.a člen 

(ukrepi požarnega varstva) 

(1) Potencialno nevarnost za požar predstavlja človeški faktor ali napake na inštalacijah.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti se:

– prepove kajenje in uporaba odprtega ognja v sklopu sončne elektrarne,

– zagotovi pravilna uporaba električnih naprav in napeljav,

– zagotovi ukrepe za preprečitev poškodb elektro inštalacij in zagotavlja njihova strokovna izvedba ter vzdrževanje,

– zagotovijo ukrepi za preprečitev udara strele,

– zagotavljajo drugi ukrepi pred naravnimi nesrečami, kot npr. neurji in potresi ter ukrepi zoper malomarnost.

(3) Dostop za gasilce se zagotavlja preko obstoječih dostopnih poti, kjer se zagotavlja tudi delovna površina za gasilska vozila.«

14. člen 

Za 24. členom se dodata nova, 24.a in 24.b člena, ki se glasita:

»24.a člen 

(etapnost gradnje zaradi priključevanja na EE omrežje) 

(1) V prvi etapi se zgradi sončna elektrarna, ki se lahko priključuje na obstoječ SN elektro vod in sicer do kapacitete 2.4 MW.

(2) V drugi etapi se zgradi sončna elektrarna s preostalo kapaciteto, ki bo priključena na nov SN elektro vod.

24.b člen 

(faznost gradnje zaradi ustreznosti namenske rabe in sprememba namenske rabe z OPPN) 

(1) Na Ue5/6 se načrtovane ureditve izvedejo samo v primeru, da se z ustreznim dokumentom namenska raba spremeni v stavbno zemljišče ali drugo namensko rabo, ki omogoča gradnjo sončne elektrarne.

(2) V Ue2/2 se načrtovane ureditve izvedejo samo v primeru, da se z ustreznim dokumentom namenska raba spremeni v območje zelenih površin.«

15. člen 

Za 29. členom se dodata nova, 29.a in 29.b člena, ki se glasita:

»29.a člen 

(obveznosti investitorjev za izvedbo načrtovanih posegov) 

(1) Pred pričetkom del investitor sklene dogovor z občino o obveznostih v zvezi z gradnjo.

(2) Pred pričetkom gradnje je investitor posamezne prostorske ureditve dolžan pravočasno obvestiti upravljavca gospodarske infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del. Investitor posamezne prostorske ureditve je dolžan izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca.

(3) Po prenehanju uporabe sončne elektrarne mora lastnik v najkrajšem možnem roku odstraniti vso infrastrukturo (nosilno konstrukcijo in fotovoltaične panele) in površine vrniti v naravno stanje.

(4) Pred pričetkom gradnje je investitor posamezne prostorske ureditve skupaj z upravljavcem dolžan evidentirati stanje prometnih površin in ostalih javnih površin znotraj območja OPPN ter po končani gradnji zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje ali jih izboljšati.

29. b člen 

(ukrepi v času gradnje sončne elektrarne) 

(1) Gradbišče se v času postavitve sončne elektrarne načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.

(2) Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja.

(3) Po končani gradnji se odstrani provizorije in ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko uredi.«

16. člen 

Za 30. členom se doda nov, 30.a člen, ki se glasi:

»30.a člen 

(dopustna odstopanja) 

(1) V skladu z novimi tehničnimi dognanji je dopustno odstopanje glede predvidene zmogljivosti sončne elektrarne, pri čemer morajo vplivi na okolje ostati znotraj dopustnih. Objekt, ki se načrtuje s tem odlokom, je lahko le objekt lokalnega pomena.

(2) Dopustna so odstopanja glede funkcionalne in tehnične zasnove, lege (mikro lokacije sončne elektrarne znotraj ureditvenih enot) in velikosti sončne elektrarne ter njene priključitve na elektroenergetsko omrežje, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju razmer pridobijo rešitve, ki so primernejše iz funkcionalnega, oblikovalskega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike ali omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(3) Dopustna je delitev gradbenih parcel, pri čemer morajo nove parcele omogočati funkcionalno uporabo prostora za namen, ki je določen s tem odlokom.

(4) Odstopanja iz prejšnjih odstavkov tega člena ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno območje katerih spadajo ter ne smejo poslabševati prostorskih in okoljskih zahtev po tem odloku.«

KONČNE DOLOČBE 

17. člen

(vpogled v SD OPPN) 

SD OPPN se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Kanal ob Soči.

18. člen 

(začetek veljavnosti) 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 9000-0007/2023-12

Kanal, dne 22. junija 2023

Župan 

Občine Kanal ob Soči 

Miha Stegel