Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na svoji 35. redni seji, dne 25. januarja 2010, sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica

I          UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). Podrobni načrt določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije, etapnost izvedbe ter dopustna odstopanja.

2. člen

(sestava podrobnega načrta)

Podrobni načrt sestavljajo:

I           SPLOŠNI DEL

II         ODLOK

III        KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI

            1. Izsek iz kartografskega dela prostorskih sestavin družbenega plana    1 : 5.000

            2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

                        in rušitvami                  1 : 1.000

            3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov
            s sosednjimi območji      1 : 5.000

            4. Zazidalna situacija    1 : 500

            4.1. Prerezi                              1 : 500

            5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij
            in priključevanja objektov na gospodarsko
            javno infrastrukturo      1 : 1.000

            6. Načrt parcelacije      1 : 1.000

IV         POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI

            OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI

V          PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA

            1. Seznam nosilcev urejanja prostora
            ter smernice in mnenja

            2. Povzetek za javnost

            3. Seznam strokovnih podlag

3. člen

(izdelovalec podrobnega načrta)

Podrobni načrt je izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko naloge 2008/OPPN-050, in je sestavni del tega odloka.

II         OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM

4. člen

(območje podrobnega načrta in opis ureditve)

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja na gričevju, ki je podaljšek Panorame proti zahodu. Leži v vogalu med Klepovo ulico na severu in Ulico Vide Alič na vzhodu, na strmem pobočju, ki se spušča v smeri proti severovzhodu.

(2) Območje podrobnega načrta je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema zemljiške parcele s številkami * 87/3, 299, 300/1, 300/2, 301, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Površina območja je cca 0,96 ha.

(3) Ureditveno območje podrobnega načrta je prikazano v grafičnem načrtu, list št. 2.

(4) Območje prestavitev, novogradenj, rekonstrukcij komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja objektov na območju podrobnega načrta, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:

-      vodovod: 296/2, 296/5, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

-      NN električno omrežje: 291/20, 297/7, 297/11, 992/9, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

-      telekomunikacijsko omrežje: 291/20, 297/3, 992/9, 992/14, *383, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

-      kanalizacijsko omrežje: 291/20, 992/9, 992/14, 294/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju;

-      plinovodno omrežje: 291/20, 992/9, 992/14, vse k. o. Krčevina pri Ptuju.

(5) Na območju podrobnega načrta je predvidena izgradnja:

-      štirih eno ali dvostanovanjskih stavb ob Klepovi ulici;

-      petih enodružinskih stanovanjskih stavb po zgornjem (južnem) robu območja;

-      komunalne infrastrukture za potrebe predvidene zazidave skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.

III       UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorskih ureditev
s sosednjimi območji)

(1) Gledano širše leži območje podrobnega načrta severozahodno od starega mestnega jedra mesta Ptuj in severno od struge reke Drave in Ptujskih toplic. Severovzhodno od območja podrobnega načrta se nahaja območje trase rimskega vodovoda Grajena - Ptuj (EŠD 6510); nekoliko bolj proti vzhodu in jugu je območje arheološkega najdišča Ptuj - levi breg (EŠD 9155).

(2) Gledano ožje leži območje podrobnega načrta na pobočju griča, ki se spušča v smeri proti severovzhodu, kjer ga tudi omejuje Klepova ulica, na vzhodu pa Ulica Vide Alič. Na severozahodu in jugozahodu meji na območje z že izvedeno individualno stanovanjsko zazidavo. Preko Ulice Vide Alič se lahko v smeri proti severu naveže na Maistrovo ulico, v smeri proti jugu pa na cesto Vičava.

(3) Za izvedbo prostorske ureditve se bo razširil odcep Klepove ulice, ki teče po severnem robu območja. Nanjo se bo izvedel nov cestni priključek. Samo pobočje se bo deloma izravnalo, mestoma celo v večjem obsegu, da bo omogočena umestitev vsakega objekta in predvidene Ceste »1«. Vzdolž severne meje se bo globel po potrebi uredila z ograjami in opornimi zidovi.

(4) V podrobnem načrtu so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja podrobnega načrta, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

(1) Predvidena je izgradnja štirih eno ali dvostanovanjskih objektov po severnem robu območja in petih enodružinskih stanovanjskih objektov po južnem robu območja.

(2) Ob objektih se uredijo manipulativne in parkirne površine za potrebe vsakega posameznega objekta. Dostop do objektov je predviden za severno ležeče objekte ob Klepovi ulici direktno iz le-te, za južno ležeče objekte nad njimi pa iz nove dostopne Ceste »1«, ki se po pobočju vzpenja na višje ležeči del območja.

(3) Za izvedbo predvidene pozidave se vzdolž območja podrobnega načrta razširi cestišče Klepove ulice, izvede se hodnik za pešce ter nov cestni priključek na Klepovo ulico, teren pobočja pa se mestoma izravna in utrdi. V primeru večjih posegov v zemljino se po potrebi izvedejo oporni zidovi.

7. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

Vrste dopustnih dejavnosti (skladno z veljavnimi predpisi):

-      (J) Informacijske in komunikacijske dejavnosti;

-      (K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti;

-      (L) Poslovanje z nepremičninami;

-      (M) Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti;

-      (N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti;

-      (S) Druge dejavnosti.

8. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Dopušča se:

-      gradnje novih objektov;

-      gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;

-      postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov (v povezavi s 14. členom tega odloka).

9. člen

(vrste dopustnih objektov)

(1) Stanovanjske stavbe, ki se dopuščajo:

-      eno in dvostanovanjske stavbe.

(2) Nestanovanjske stavbe oziroma objekti, ki se dopuščajo:

-      trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti;

-      objekti in naprave energetske in komunalne infrastrukture ter prometa in zvez;

-      nezahtevni in enostavni objekti, skladno z veljavnimi predpisi (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam).

10. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Dimenzije in umestitev objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v grafičnih načrtih.

(2) Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafičnih načrtov.

(3) Pomen regulacijskih elementov: območje za pozidavo je območje, ki je prikazano s prekinjeno črto in predstavlja linijo območja, znotraj katerega se lahko umestijo posamezni objekti, se premikajo, povečujejo in zmanjšujejo glede na dopustna odstopanja.

11. člen

(velikosti in zmogljivosti objektov)

(1) Tlorisne dimenzije zarisanih objektov so:

-      objekti z oznako 1, 2 in 3: 12,50 m x 10,00 m, z možnostjo odstopanj znotraj območja za pozidavo;

-      objekta z oznako 4 in 5: 12,00 m x 10,00 m, z možnostjo odstopanj znotraj območja za pozidavo;

-      objekti z oznako od 6, 7, 8 in 9: 12,00 m x 9,00 m, z možnostjo odstopanj znotraj območja za pozidavo.

(2) Velikosti objektov znotraj območja za pozidavo so lahko manjše ali večje od zarisanih, vendar smejo zavzemati največ 40 % zemljiške parcele.

(3) Tlorisna oblika objektov je zarisana načelno. S svojo obliko, velikostjo in umestitvijo naj se posamezni objekt prilagaja terenu in izkorišča njegove danosti, pri čemer je lahko izveden terasasto na teren. Zaradi ponekod izredno strmega terena, nevarnosti erozije oziroma zalednih voda, je možna tudi drugačna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta, kar se določi s projektno dokumentacijo. V ta namen je določeno območje za pozidavo, kamor se lahko umestijo objekti. Pozidanost zemljiške parcele brez enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme presegati 40 % velikosti zemljiške parcele.

(4) Višine objektov so K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje), pri običajni etažni višini 2,80 m. Glede na konfiguracijo terena kletne etaže niso nujno v celoti vkopane. Možna je tudi drugačna etažnost, ki pa ne sme nad terenom preseči etažnosti dveh nivojev (P+M ali P+1) na strani, kjer se objekt najmanj dviguje nad terenom.

(5) Kleti se izvajajo glede na geomehanske in geološko-hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje. Zaradi konfiguracije terena je možna tudi nižja izvedba posameznega objekta ali izvedba objekta z več kletnimi etažami. Pri tem morajo biti dodatne kletne etaže v celoti vkopane.

12. člen

(tipologija objektov in njihova podoba)

(1) Tipologija - severno ležeča linija objektov:

Objekti ob Klepovi ulici so lahko eno ali dvostanovanjski objekti, ki so z daljšo stranico postavljeni vzdolž Klepove ulice. Od cestnega telesa rekonstruirane Klepove ulice so odmaknjeni 6,0 m, s čimer tvorijo enotno gradbeno linijo. Etažnost objektov je K+P+M, pri čemer je mansarda lahko tudi neizkoriščena. V primeru objektov, kjer se teren ne dviguje dovolj strmo, je etažnost objektov tudi P+1+M. Nikakor pa etažnost objektov ne sme presegati treh nivojev etaž. Streha je dvokapna s čopi ali brez; smer glavnega slemena je vzporedna s smerjo Klepove ulice. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe (frčade, popolni čopi).

(2) Tipologija - južno ležeča linija objektov:

Objekti južno od Ceste »1« so umeščeni v območje za pozidavo, znotraj katerega je možna drugačna umestitev posameznega objekta na teren, tako v smislu tlorisne oblike in velikosti kot mikrolokacije. Pri umestitvi posameznega objekta na teren je potrebno upoštevati in izkoristiti danosti terena ter optimizirati predvideno gradnjo oziroma upoštevati izsledke in ukrepe, ki izhajajo iz geomehanskega in geološko hidro-tehničnega poročila. Oblikovanje objektov z oznakami od 1 do 5 naj omogoča umeščanje kubusov posamezne etaže glede na značilnosti terena in glede na možnost širitve funkcij bivalnih prostorov iz notranjega v zunanji prostor. Pri umestitvi posamezne etaže v teren je lahko vsaka etaža hkrati stanovanjski objekt in oporni element strmega terena, zaradi česar se lahko oblike in velikosti posamezne etaže po nivojih razlikujejo oziroma zamikajo ena na drugo. Etažnost objektov je K+P+1. Streha nad temi objekti je dvokapna, s čopi ali brez. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe (frčade, popolni čopi).

(3) Zunanja podoba objektov:

Objekti so grajeni klasično masivno oziroma montažno z masivnimi vmesnimi ploščami. Strehe objektov so dvokapne, s čopi ali brez njih, naklonov med 21° in 45°. Osnovno obliko strehe se lahko dopolnjuje z drugimi oblikami strehe (frčade, popolni čopi).

13. člen

(zunanja ureditev)

(1) Usmeritve za ureditev zelenih površin znotraj območja obdelave so prikazane v grafičnem načrtu, list št. 4. Ureditev je zarisana načelno; natančno se vsi elementi opredelijo v projektni dokumentaciji. Proste površine okrog objektov se utrdi, po potrebi zavaruje z opornimi zidovi in ustrezno zasadi z drevjem in grmovnicami. Pred vsakim objektom se predvidi tlakovan prostor za parkiranje in obračanje ter na vizualno manj izpostavljenem mestu smetnjak za zbiranje odpadkov.

(2) Med posameznimi investitorji znotraj območja podrobnega načrta je dovoljena postavitev ograj do meje zemljiške parcele, na mejo zemljiške parcele pa s soglasjem soseda. Po obodu območja podrobnega načrta pa se bodo ograje in oporni zidovi izvajali v skladu s predpisi veljavne zakonodaje in občinskih predpisov s tega področja.

(3) Na meji s severno ležečimi zemljiškimi parcelami bo za potrebe zasutja globeli potrebno izvesti oporni zid z ograjo in hkrati zagotoviti odvajanje zalednih in precejnih vod z območja.

(4) Zemljiške parcele so prikazane na grafičnem načrtu, list št. 6.

14. člen

(usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se sme izvajati v skladu predpisi, ki urejajo tovrstno gradnjo in v okviru določil tega podrobnega načrta.

(2) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:

-      objekti za lastne potrebe;

-      ograje;

-      škarpe in podporni zidovi;

-      pomožni infrastrukturni objekti (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam).

(3) Znotraj območja obdelave je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:

-      objekti za lastne potrebe;

-      pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti);

-      spominska obeležja;

-      urbana oprema.

15. člen

(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

(1) Znotraj območja obdelave so obstoječi objekti, ki so predvideni za rušitev, prikazani na grafičnem načrtu, list št. 2.

(2) Po izgradnji objektov na osnovi tega podrobnega načrta se dopušča:

-      rekonstrukcije, nadzidave in dozidave objektov in naprav do gabaritov, opredeljenih v 10., 11., 12. in 13. členu tega odloka;

-      spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti;

-      rušitve in delne rušitve ter gradnje novih objektov;

-      postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, skladno z določili 14. člena tega odloka;

-      gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez (razen baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam);

-      urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;

-      gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;

-      vzdrževalna dela na objektih in napravah.

16. člen

(pogoji za izvedbo vzdrževalnih del)

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne posega v konstrukcijske elemente objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado stavbe tako, da ne bodo vidni s cestne strani in da bodo izvedeni tako, da bo vpliv obratovanja na kakovost bivalnega in delovnega okolja v skladu s predpisi s tega področja.

IV        ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

17. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Za potrebe pozidave je potrebno zagotoviti oziroma izvesti ustrezne notranje prometne, parkirne in manipulativne površine, ki se neposredno priključujejo na obstoječo Klepovo ulico, le-ta pa se ustrezno razširi in uredi.

(2) Klepova ulica se po svojem južnem robu ob pozidavi s štirimi novimi stanovanjskimi objekti rekonstruira in razširi na širino min. 5,00 m, doda se ji pločnik v širini 1,50 m ob južnem robu. Cesta »1« je zasnovana v gabaritu širine 6,00 m, kar pomeni vozišče v širini 5,00 m in obojestransko bankino (povozno) v širini po 0,50 m.

(3) Vse voziščne, parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi z rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

(4) Parkiranje (odstava vozil) je predvidena na parceli vsakega posameznega objekta na utrjenih površinah, ki so direktno vezane na dostopne poti in novo cesto na območju. Parkiranje se izvede tako, da se zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) za stanovalce in obiskovalce, kar pomeni najmanj 2 PM/stanovanjsko enoto.

(5) Dimenzija parkirnega mesta je minimalno 2,50 m x 5,00 m. Parkirne površine se lahko pokrijejo z nadstrešnico (enostavni objekt) ali izvedejo kot garaža (nezahtevni objekt). Nadstrešnice ali garaže ob stanovanjskih objektih se lahko postavijo do parcelne meje, vendar morajo biti z vsemi svojimi izpostavljenimi deli (napušči, žlebovi) v celoti znotraj zemljiške parcele, ki pripada osnovnemu objektu.

(6) Pešci in kolesarji so vodeni v sklopu povoznih voziščnih in manipulativnih površin.

(7) Intervencija in dostava je zagotovljena preko obnovljenih in novih cestnih površin po vsem območju ter z vseh notranjih povoznih površin.

18. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

(1) Predvideno zazidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.

(2) Podrobni načrt podaja konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve podrobnega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, faznost izvedbe), ki so usklajene s posamezni upravljavci infrastrukture. Dopustna je fazna in začasna izvedba.

19. člen

(oskrba z vodo)

(1) Obstoječe javno vodovodno omrežje ne more zagotavljati zadostnega tlaka za potrebe sanitarne in požarne vode.

(2) Za potrebe oskrbe novih objektov z vodo znotraj podrobnega načrta bo potrebno zgraditi novo prečrpalno postajo za dvig tlaka, ki bo zagotavljala sanitarne in požarne potrebe za celotno območje. Od prečrpalne postaje se za oskrbo načrtovanih objektov in požarno zaščito zgradi ustrezen vodovod v Cesti »1«, ki se zaključi s končnim hidrantom. Na novo prečrpalno postajo je potrebno prevezati tudi obstoječe vodovodne priključke.

(3) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške.

(4) Obstoječi priključki se prilagodijo novemu omrežju.

20. člen

(odvod odpadnih vod)

(1) Na obravnavanem območju prostorskega načrta javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno.

(2) Predvidi se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih voda, ki se ga veže na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Čiste meteorne vode se ponikajo preko peskolovov lokalno v podtalje ali vodijo v površinski odvodnik. Meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč se odvajajo preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Meteorne vode s cestišč ter zaledne in precejne vode z območja se odvajajo v obstoječe javno kanalizacijsko omrežje.

(4) Celotna kanalizacija mora biti izvedena v skladu s predpisi.

(5) Območje podrobnega načrta se nahaja v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

21. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Predvideni objekti se bodo napajali iz obstoječega elektroenergetskega omrežja.

(2) Za napajanje predvidenih objektov je potrebno:

-      odstraniti del obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega omrežja ter ga nadomestiti z novim podzemnim nizkonapetostnim omrežjem;

-      zgraditi nadomestno transformatorsko postajo, ustrezne izvedbe in moči (upoštevati je potrebno tudi nadaljnji razvoj) za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina - Vide Alič (t-512) in za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov;

-      vključiti novo nadomestno transformatorsko postajo v 20 kV omrežje;

-      odstraniti obstoječo transformatorsko postajo TP Krčevina - Vide Alič (t-512);

-      zgraditi kabelsko kanalizacijo za nadomestni srednjenapetostni (SN) kablovod in za nizkonapetostni razvod, zgraditi nizkonapetostni kabelski razvod za napajanje dela odjemalcev, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina - Vide Alič (t-512);

-      preurediti obstoječe nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno odjemalce, ki se trenutno napajajo iz za rušenje predvidene transformatorske postaje TP Krčevina -Vide Alič, takoj prevezati na nadomestno transformatorsko postajo;

-      zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski priključek od nove nadomestne transformatorske postaje do predvidenih stanovanjskih objektov.

(3) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi.

(4) Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture.

(5) Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.

22. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati prisotnost telekomunikacijskih (TK) vodov in vodov kabelske televizije (KTV) ter upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec omrežja.

(2) Obstoječe TK vode, ki prečkajo ureditveno območje podrobnega načrta, se prestavi. Za izvedbo teh ukrepov je potrebno izvesti zakoličenje obstoječega omrežja in izdelati projektno dokumentacijo zaščite in prestavitve TK omrežja v skladu s pogoji upravljalca.

(3) Za potrebe nove zazidave se predvidi vgradnja ustrezne TK in KTV kanalizacije. Iz dveh PEHD cevi premera 50 mm in postavitve treh jaškov velikosti 1,20 m x 1,20 m x 1,20 m. En jašek se postavi na meji obdelave ob Ulici Vide Alič.

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno naročiti in izdelati projektno dokumentacijo za zaščito obstoječega TK omrežja in za izvedbo TK omrežja in TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.

23. člen

(plin)

(1) Predvidene objekte na območju podrobnega načrta je možno vezati na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka v Klepovi ulici in sicer preko obstoječe plinovodne veje MB 53 - DN 100.

(2) Predvidi se vgradnja ustreznega razvoda v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) V primeru priklopa na javno plinovodno omrežje se objekti od 5 - 9 priključujejo s priključnimi plinovodi iz obstoječega plinovodnega omrežja iz Klepove ulice in Ulice Vide Alič, za objekte 1 - 4 pa se lahko predvidi plinovod iz Klepove ulice s priključnimi plinovodi v Cesti »1«.

24. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje stavb bo individualno. Dopustne so vse vrste goriv (zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, sekanci). Dopustna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja (sistemi ogrevanja s toplotno črpalko, drugo).

(2) Shrambe in rezervoarji za gorivo se lahko nahajajo v objektu ali izven njega, v skladu sz veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje.

(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko, ki za medij ogrevanja uporablja podtalnico, do katere se pride z zemeljsko vrtino, je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.

V          REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

25. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja izven do sedaj znanih in registriranih enot nepremične kulturne dediščine.

(2) Nahaja se:

-      zahodno od poteka in v neposredni bližini trase rimskega vodovoda Grajena - Ptuj EŠD 6510, ki je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, pod št. 2.1.0.017);

-      v bližini severozahodnega obrobja arheološkega najdišča Ptuj - Levi breg, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena EŠD 9155 (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/89, pod št. 1.1.0.043).

(3) V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati naslednje usmeritve za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine:

-      na območjih prostorskih aktov, kjer predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene v postopku priprave prostorskega akta, se po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda;

-      predhodne arheološke raziskave je potrebno izvesti zato, da se pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, da se natančneje določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi nadzorovano odstrani.

(4) Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega predvsem:

-      izvedbo ustreznih predhodnih predizkopavalnih arheoloških raziskav, ki omogočajo naknadno določitev in posredovanje natančnejših pogojev za varstvo;

-      izvedbo zaščitenih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi podizkopavalnimi postopki (glede na rezultate raziskav so lahko predlagane posebne tehnične rešitve ali tudi večje spremembe prostorskih aktov);

-      ob odkritju najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo projektne dokumentacije in prisotnost ostalin na mestu odkritja (in situ);

-      stalen strokovni nadzor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

VI        REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

26. člen

(varovanje okolja - zrak)

Območje podrobnega načrta spada v II območje onesnaženosti zraka. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

27. člen

(varovanje okolja - voda)

(1) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07), navaja, da se zemljiške parcele v območju podrobnega načrta nahajajo v širšem območju z oznako »VVO III« zalog pitne vode, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz predpisa.

(2) Vse objekte je obvezno priključiti na javno kanalizacijo in vanjo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene tehnološke in padavinske vode, skladno s predpisi, ki določajo način odvajanja odpadnih voda.

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter drugimi predpisi.

(4) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda (toplotni vir je podtalna voda) ali z geosondo (toplotni vir je vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino), si mora investitor, v skladu s predpisi, pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

(5) Predviden je ločen sistem kanalizacije odpadnih vod, z navezavo v obstoječo javno kanalizacijo.

(6) Čiste padavinske vode s streh se lahko ponikajo ali vodijo v bližnji vodotok ali pa tudi razpršeno po terenu. Odpadne padavinske vode iz cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene odvajati v javno kanalizacijo.

(7) Na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je potrebno pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca.

(8) Za zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

28. člen

(varovanje okolja - hrup)

(1) V skladu z veljavnimi predpisi se obravnavane parcele nahajajo v III območju stopnje varstva pred hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, predpise in določila s tega področja.

(4) Za preprečevanje hrupa v času gradnje je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.

29. člen

(varovanje okolja - ravnanje z odpadki)

(1) Odvoz in zbiranje odpadkov se zagotovi v skladu z občinskim odlokom in drugimi predpisi.

(2) Ob vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za tipske posode za odpadke. Posode naj bodo nameščene tako, da ne bodo vizualno izpostavljene.

(3) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki ter morebitnimi posebnimi odpadki se ureja v skladu z določili veljavnih predpisov.

30. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju podrobnega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(2) Pridobitev naravovarstvenih smernic in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.

VII      REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

31. člen

(ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Naravne omejitve: potrebno je upoštevati poplavno nevarnost ter izvesti ukrepe za preprečevanje erozije in plazenja terena ob izvedbi izravnave terena.

(2) Naselje Krčevina pri Ptuju spada v VII stopnjo potresne nevarnosti. Za predvidene objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo.

(3) Obravnavano območje se nahaja na področju, kjer ni požarne ogroženosti naravnega okolja.

(4) Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07)

-      je zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje;

-      so zagotovljeni odmiki med objekti; morebitni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v zasnovi požarne varnosti za posamezni objekt;

-      morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;

-      morajo intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila omogočati prevoznost za tipična tovorna vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora ustrezati tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije prometnic;

-      v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja.

(5) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz zasnove požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, izdelanimi na podlagi predpisov.

(6) V kolikor je pri pripravi projektne dokumentacije obvezna izdelava študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, je k projektnim rešitvam potrebno pridobiti požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.

VIII     ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

32. člen

(etapnost gradnje)

(1) Podrobni načrt se lahko izvaja v eni sami ali več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve.

(2) Gradnja se bo izvajala v etapah skladno s potrebami investitorja. Vsaka etapa mora biti zaključena celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

IX        VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

33. člen

(odstopanja)

(1) Dopustna odstopanja pri načrtovanju objektov:

-      znotraj območja za pozidavo je možna drugačna umestitev posameznega objekta na teren, tako v smislu tlorisne oblike in velikosti kot mikrolokacije, v kolikor ta sprememba omogoči boljšo izkoriščenost danosti terena in optimizira predvideno gradnjo ali je pogojena z geomehanskim in geološko-hidrotehničnim poročilom;

-      v tlorisnih gabaritih objektov so možne širitve, združevanja ali prestavitve objektov v območju za pozidavo, označenem v grafičnem načrtu, list št. 4;

-      možno je zmanjšanje višinskih in tlorisnih gabaritov;

-      možna je drugačna tlorisna oblika in tlorisna velikost vsakega posameznega objekta znotraj območja za pozidavo in se določi s projektno dokumentacijo, vendar mora ostati v okviru usmeritev podrobnega načrta;

-      izven območja za pozidavo je izjemoma dopustna izvedba balkonov, napuščev, nadstrešnic, vetrolovov, zimskih vrtov, stopnic in podobno;

-      možno je nadkritje parkirnih površin z izvedbo nadstrešnic;

-      možno je spreminjanje parcelacije glede na funkcionalne zahteve posameznih objektov oziroma potrebe investitorjev;

-      možno je združevanje parcel in drugačna postavitev objektov na nove parcele tudi izven območja za pozidavo, ob upoštevanju protipožarnih odmikov in ukrepov, vendar le v primeru, da to odstopanje ne pomeni takšne spremembe podrobnega načrta, da je zanjo potreben postopek po določilih ZPNačrt.

(2) Dopustna odstopanja glede prometne ureditve:

-      mikrolokacijo in obliko parkiranja in kletnih etaž, natančno število parkirnih mest, preoblikovanje internih parkirnih površin (nadstrešnice, garaže) se opredeli v projektni dokumentaciji, skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev podrobnega načrta;

-      preoblikovanje internih parkirnih površin in dostopov nanje je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz 17. člena tega odloka;

(3) Dopustna so odstopanja pri komunalnem, energetskem in telekomunikacijskem urejanju (tudi na območju interne ceste v območju podrobnega načrta), pod pogojem, da te spremembe oziroma nova postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta in da so za izvedbo odstopanj pridobljena soglasja občine in nosilcev urejanja prostora.

(4) Odstopanje od zarisanih količbenih točk objektov in predloga parcelacije je možno le v okviru splošnih določil glede dopustnih odstopanj, navedenih v tem členu.

X         OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

34. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja podrobnega načrta mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.

(2) Pred začetkom gradnje oziroma med izdelavo projektne dokumentacije si je potrebno pridobiti geomehanske in geološko-hidrotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni zahtevni ali manj zahtevni objekt.

35. člen

(obveznost izgradnje komunalne opreme)

(1) Investitorji oziroma lastniki zemljišč so dolžni zgraditi manjkajočo komunalno opremo, kot je načrtovana s tem podrobnim načrtom.

(2) Medsebojna razmerja med investitorji oziroma lastniki zemljišč in mestno občino se uredijo s pogodbo o komunalnem opremljanju.

36. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:

-      pred pričetkom gradbenih del se je nujno posvetovati z geomehanikom;

-      pred ali med projektiranjem objektov in ceste na strmejših delih območja podrobnega načrta je potrebno izvesti geomehanske raziskave in izdelati geotehnična poročila oziroma stabilnostne presoje;

-      pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;

-      zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-      promet v času gradnje je potrebno organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;

-      sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);

-      v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;

-      zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;

-      v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;

-      v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe;

-      vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja;

-      zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

-      sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s podanimi smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju zakonodaje.

XI        KONČNE DOLOČBE

37. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo na območju iz 4. člena tega odloka, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/06, 3/09, 4/09, Uradni list RS, št. 51/09).

38. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni načrt s prilogami je na vpogled v času uradnih ur v prostorih Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

40. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 350-10/2007

Datum: 25. 1. 2010

Dr. Štefan ČELAN, s.r.

župan Mestne občine Ptuj