New Page 2

 

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), sprejme Občinski svet Občine Ruše

 

 

O D L O K

 

 

o zazidalnem načrtu za dograditev proizvodno upravnega kompleksa Alchrom v industrijski coni naselja Ruše

 

 

I. Uvodna določila

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje, ki plansko predstavlja vzhodni del ureditvenega območja naselja Ruše. Izdelal ga je ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 328/2001 v septembru 2001.

 

 

2. člen

 

 

Zazidalni načrt vsebuje:

 

 

A. TEKSTUALNI DEL

 

 

- Obrazložitev pogojev za posege v prostor

 

 

- Osnutek odloka o zazidalnem načrtu

 

 

- Pogoji in soglasja k zazidalnem načrtu

 

 

B. GRAFIČNE PRILOGE

 

 

- Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše M 1: 5000

 

 

- Uradni geodetsko katastrski posnetek M 1: 500

 

 

- Navezava območja na cestno omrežje širšega območja M 1:10 000

 

 

- Zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin M 1:500

 

 

- Urbanistični pogoji M 1:500

 

 

- Karakteristični prečni prerez M 1:500

 

 

- Prometna ureditev M 1:500

 

 

- Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000

 

 

- Načrt gradbenih parcel M 1:500

 

 

II. Meja in opis območja obdelave

 

 

3. člen

 

 

Območje se nahaja v ravninskem, skrajno vzhodnem delu naselja Ruše. Leži vzhodno od Jugove ulice (JP 861030), ki v smeri sever - jug vodi od nekdanjega kompleksa Tovarne dušika do regoinalne ceste R II-435. V planskih aktih predstavlja del območja industrije oz. proizvodne obrti in se ureja z zazidalnim načrtom.

 

 

Velikost območja je 11.881 m2. Območje je delno pozidano.

 

 

Območje zazidalnega načrta sestavljajo naslednje parcele: 186, 189, 190, 191, 192, 199/1, 199/2, 452/2, 453 in 454, vse k.o Ruše.

 

 

III. Funkcija območja

 

 

4. člen

 

 

Dejavnosti v območju so sledeče:

 

 

- proizvodne,

 

 

- poslovne,

 

 

- trgovske,

 

 

- skladiščne ter

 

 

- servisne dejavnosti.

 

 

IV. Urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje objektov

 

 

5. člen

 

 

Grafične priloge zazidalnega načrta prikazujejo:

 

 

- razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih površin,

 

 

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

 

 

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

 

 

- smeri dostopov in dovozov,

 

 

- usmeritve za oblikovanje objektov,

 

 

- usmeritve za komunalno in energetsko oskrbo območja,

 

 

- ureditev utrjenih, parkirnih in zelenih površin.

 

 

6. člen

 

 

Novogradnje:

 

 

Predvidena je izgradnja treh proizvodnih objektov in ureditev manipulativnih, prostih in prometnih površin.

 

 

7. člen

 

 

MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

 

 

Na območju, ki ga ureja ta zazidalni načrt so dovoljeni naslednji posegi:

 

 

- spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega z zakonom določenih dopustnih ravni vplivov na okolje in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

 

 

- tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah,

 

 

- rušenja objektov in naprav in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

 

 

- postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

 

 

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

 

 

- postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih (stavbnih parcelah) obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba, (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje, ...),

 

 

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic in pešpoti

 

 

- postavitev turističnih oznak, reklamnih panojev in neprometnih znakov in

 

 

- gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.

 

 

8. člen

 

 

OPIS NAMEMBNOSTI POSEGOV

 

 

V srednjeročnem načrtu povečanja proizvodnih kapacitet podjetja Alchrom je potrebna dograditev k proizvodnemu delu kompleksa Alchrom ob Jugovi ulici v industrijski coni naselja Ruše.

 

 

K obstoječemu kompleksu je načrtovana dograditev treh proizvodnih hal:

 

 

- hala št. 4,

 

 

- hala št. 5,

 

 

- hala št. 6.

 

 

Gradnja bo potekala fazno. Vsaka faza bo predstavljala zaključeno celoto.

 

 

9. člen

 

 

FUNKCIONALNO OBLIKOVALSKI POGOJI

 

 

Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št.5 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št.7 1Karakteristični prečni prerez1.

 

 

Tipologija objektov

 

 

Hala št. 4:

 

 

- etažnosti P in tlorisne oblike 23 m x 15 m . Hala je namenjena ročnemu brušenju izdelkov;

 

 

Hala št. 5:

 

 

- etažnosti P in tlorisne oblike 30,5 m x 14 m. Hala je namenjena za širitev strojne obdelave, preoblikovanje pločevine (razrez, upogibanje, valjanje in prešanje);

 

 

Hala št. 6:

 

 

- etažnosti P in tlorisne oblike 30,5 m x 16 m. Namen hale je povečanje kapacitet montaže elementov ali izdelkov večjih gabaritov.

 

 

- Višina hal je odvisna od tehnologije, vendar ne presega 10,5 m.

 

 

- Oblika streh: strehe so lahko ravne, polkrožne ali v rahlem naklonu.

 

 

- Nulta kota objektov je enaka koti tal obstoječih proizvodnih objektov.

 

 

Urbanistični pogoji

 

 

Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične priloge št.5 »Urbanistični pogoji«.

 

 

Pomen regulacijskih elementov:

 

 

- gradbena meja je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.

 

 

- vhod, je označena smer glavnega dostopa do objekta.

 

 

- obvezen najmanjši odmik je minimalni odmik, ki ga je nujno potrebno upoštevati.

 

 

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

 

 

10. člen

 

 

V območju razširitve tovarne v smeri proti vzhodu se na severni in vzhodni strani linijsko zasadi z drevesi Acer saccharinum (sladkim javorjem). Število rastlinskih vrst se določi v projektni dokumentaciji. Zasaditev površin med ograjo tovarne in parkirišči (na zahodu območja) naj smiselno sledi že obstoječi ureditvi zelenih površin.

 

 

VI. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

 

 

11. člen

 

 

CESTNO OMREŽJE

 

 

Dovoz do območja je zagotovljen po obstoječi Jugovi ulici (JP 861 030), ki se na jugu navezuje na regionalno cesto (RII.-435) na severu pa na Tovarniško cesto (JP 861 040).

 

 

Priključek na prednostno Jugovo ulico je urejen.

 

 

Hitrost na Jugovi ulici je 50 km/h.

 

 

V območju priključka ni dovoljeno postavljati elementov, ki bi omejevali preglednost v območju preglednega trikotnika.

 

 

Predvidene prometne ureditve obsegajo dograditev notranjih voznih in manipulativnih površin in dograditev parkirišča za osebna vozila.

 

 

Na severovzhodni strani ograjenega območja je predvidena ureditev večje manipulativne ploščadi, ki naj zagotavlja krožno obračanje vseh vrst tovornih in intervencijskih vozil.

 

 

Na obstoječih in predvidenih utrjenih površinah je treba ločiti vozne in manipulativne površine od zunanjih skladiščnih površin.

 

 

12. člen

 

 

MIRUJOČI PROMET

 

 

Parkiranju osebnih vozil je namenjeno obstoječe parkirišče (41 PM) in predvideno parkirišče (31 PM). Skupnih 72 PM ustreza številu zaposlenih. 5 % delež parkirnih mest je treba urediti za parkiranje vozil oseb z invalidnimi vozički.

 

 

13. člen

 

 

JAVNI POTNIŠKI PROMET, PROMET PEŠCEV, KOLESARSKI IN ŽELEZNIŠKI PROMET

 

 

Območje leži v radiju 5 minutne dostopnosti do avtobusnega postajališča na regionalni cesti in 13 minutne dostopnosti do železniškega postajališča »pri tovarni«.

 

 

Pločniki so urejeni v območju dostopa do upravne zgradbe. Za ureditev pločnika ob vzhodnem robu Jugove ulice je na območju ureditve ZN pustiti varovalni pas v širini 2,0 m.

 

 

Za odstavljanje koles je treba postaviti kolesarsko stojalo na parkirnem mestu pod nadstrešnico ob vstopu v upravno poslopje.

 

 

14. člen

 

 

INTERVENCIJSKI DOSTOPI

 

 

Območje je zasnovano tako, da so vsi objekti dostopni za intervencijska vozila z notranjih manipulativnih površin.

 

 

VII. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture

 

 

15. člen

 

 

SPLOŠNO

 

 

Vse ureditve, navedene v tem odloku morajo biti povzete in natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.

 

 

Upoštevati je treba min.horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, v širini 3,0 m, in min. vertikalni odmik 0,5 m, pri čemer mora vodovod potekati nad kanalizacijo. V kolikor tega ni mogoče zagotoviti je potrebno vodovod dodatno zaščititi (glineni naboj).

 

 

Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:

 

 

16. člen

 

 

VODOOSKRBA

 

 

Dograditev proizvodnih objektov k proizvodnim halam bo brez dotoka pitne vode.

 

 

Priključitev na vodovodno omrežje bo z navezavo na obstoječe interno hidrantno omrežje. Zagotoviti bo treba ustrezno požarno varnost z dodatno razmestitvijo ustreznega števila hidrantov in dograditvijo hidrantne mreže.

 

 

Dimenzije požarnega cevovoda morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

 

 

17. člen

 

 

ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA

 

 

Za odvajanje meteornih voda s streh je treba zgraditi meteorno kanalizacijo in urediti ponikanje. Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč (viličarji,…..) naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in iztokom v obstoječo kanalizacijo preko kontrolnih jaškov oz. lovilca olj. Enak način odvodnjavanja je treba zagotoviti na parkirnih površinah za osebne avtomobile delavcev in gostov.

 

 

V kolikor se na obravnavanem območju pojavijo tudi tehnološke vode, jih je pred izpustom v kanalizacijo treba očistiti in nevtralizirati do take stopnje, da ustreza zahtevam Zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je treba predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.

 

 

Izgradnja poslovno-proizvodnih objektov brez ustrezne izgradnje objektov za odvajanje in čiščenje onesnaženih voda ni dopustna.

 

 

18. člen

 

 

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

 

 

Za dosego protipoplavne zaščite načrtovanih objektov je treba izvesti dvig nivelete poljske poti na južni strani obravnavanega območja tako, da se ustvari »protipoplavni nasip«. Investitor mora v fazi pridobitve vodnogospodarskega soglasja predložiti upravljavcu hudournika projekt poljske poti in projekt ureditve okolja, da izda potrebno soglasje.

 

 

19. člen

 

 

ELEKTRO OMREŽJE

 

 

Načrtovan proizvodni objekt bo priključen na obstoječo TP v lasti investitorja. Zgraditi je treba ustrezen nizkonapetostni razvod od transformatorske postaje do glavnih razdelilcev v načrtovanih objektih.

 

 

20. člen

 

 

PLINOVODNO OMREŽJE

 

 

Z izgradnjo novih objektov ne bo posegov v obstoječe plinovodno omrežje.

 

 

21. člen

 

 

TK IN KRS OMREŽJE

 

 

Izvede se priključitev na obstoječi interni razvod. Posegi v zunanje omrežje niso potrebni, pravtako ne v omrežje KRS.

 

 

22. člen

 

 

OGREVANJE

 

 

Ogrevanje objektov na obravnavanem območju se bo vršilo iz obstoječe kotlovnice. Po potrebi se obstoječa kotlovnica sanira, oz. se izvede zamenjava obstoječih kotlov s kotli večje kapacitete. Energent je zemeljski plin.

 

 

23. člen

 

 

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

 

 

Komunalne odpadke je treba zbirati in odlagati v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ruše (MUV št. 1/96) v posode namenjene za tovrstne odpadke. Zbiranje nerjaveče pločevine, ki nastaja pri proizvodnji bo v posebej za to namenjenih kontejnerjih, odvoz je zagotovljen pogodbeno in bo potekal redno. Glede na tehnološki proces proizvodnje, lokacijo kontejnerjev določi investitor, nahajati se morajo znotraj ograjenega prostora podjetja. Odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopnih vozilom za odvoz.

 

 

VIII. Pogoji za varovanje okolja

 

 

24. člen

 

 

ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE

 

 

Obravnavano območje se po Odloku o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah (10/93) ne nahaja na zavarovanem območju podtalnice. Negativne vplive na podtalnico v času gradnje in po njej je treba omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

 

 

- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

 

 

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

 

 

- odvodnjavanje vod z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje;

 

 

- za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt mora vključevati tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.

 

 

Ukrepe je potrebno izvajati na celotnem območju obdelave.

 

 

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati še sledeče predpise:

 

 

- Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/95),

 

 

- Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91),

 

 

- Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Ur. list SRS, št. 18/85),

 

 

- Pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Ur. list SFRJ, št. 14/80),

 

 

- Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 35/96)

 

 

- Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 7/79).

 

 

25. člen

 

 

ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA

 

 

Zaradi tehnološkega procesa ni pričakovati dodatnega onesnaženja zraka. Ogrevanje bo iz skupne kotlovnice, energent je zemeljski plin. V času gradnje je potrebno preprečiti nekontroliran raznos sipkih materialov iz gradbišča s transportnimi sredstvi ter čistiti vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine. Istočasno je potrebno prekrivati sipke tovore pri transportu po javnih prometnih površinah.

 

 

Potrebno je upoštevati še:

 

 

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 73/94) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 68/96),

 

 

- Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 73/94),

 

 

- Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Ur. list RS, št. 73/94),

 

 

- Uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ((Ur. list RS, št. 8/95),

 

 

- Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/87).

 

 

26. člen

 

 

POŽARNA VARNOST

 

 

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93). O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. Izdelati mora požarno varstveno študijo, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane kompleksno (za obstoječi in novi del). Po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 20 l/sek.).

 

 

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati naslednje predpise:

 

 

- Zakon o varstvu pred požarom (Ur. List RS št. 71/93),

 

 

- Odlok o varstvu zraka na območju mariborskih občin (MUV, št. 7/87),

 

 

- Pravilnik o požarnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85)

 

 

- Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ št. 30/91)

 

 

- Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ 20/71)

 

 

- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Ur. list RS, št. 22/91)

 

 

- SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču

 

 

- načrtovana gradnja ob obstoječi hali ne spreminja obstoječ- o koncepcijo intervencijskih in reševalnih poti

 

 

- Tehnični normativ NFPA št. 101/67.

 

 

27. člen

 

 

HRUP

 

 

V času gradnje se skladno s 33. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. list, št. 32/93 in 1/96) dopusti tolikšne emisije hrupa zaradi gradnje, da skupna obremenitev okolja ne presega predpisanih kritičnih ravni za posamezna območja.

 

 

Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje obsegajo tudi, upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del) ter uporabo delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

 

 

Dodatno je potrebno upoštevati še:

 

 

- Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95),

 

 

- Uredbo spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96),

 

 

- Uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

 

 

IX. Faznost izvajanja zazidalnega načrta

 

 

28. člen

 

 

Posamezne faze je možno združevati (npr. izgradnjo objektov 4,5,6 ali 4+5,6 ali 4,5+6 ali 4+5+6). Vsaka faza mora biti zaključena z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje na način, da se s tem ne povzročijo škodljivi vplivi na okolje.

 

 

X. Tolerance pri izvajanju zazidalnega načrta

 

 

29. člen

 

 

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta, glede horizontalnih gabaritov, so možna znotraj gradbene meje. Toleranca pri vertikalnih gabaritih je 1 m.

 

 

Odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom so dopustna, če se v nadaljnjem proučevanju hidroloških ali lastniških razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše ali z oblikovalskega ali prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

 

 

Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju s 7. členom tega odloka in javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

 

 

XI. Prehodne in končne določbe

 

 

30. člen

 

 

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Ruše.

 

 

31. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

 

32. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju obdelave predmetnega zazidalnega načrta veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Ruše (MUV, št. 36/92), določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja I-1 v Rušah (MUV, št. 28/95) in določila Programskega dela zazidalnega načrta dela naselja Ruše-Alchrom (MUV, št. 16/1981).

 

 

Vse obstoječe objekte je možno v skladu z določili tega odloka rekonstruirati v obstoječih gabaritih in v skladu s 7. členom tega odloka.

 

 

33. člen

 

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

Župan občine Ruše

 

 

Vili Rezman, prof., s. r.

 

 

Številka: 350-05-003/01 104

 

 

Datum: 30. maj 2002