|
Na podlagi
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, štev. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 8. člena
Statuta Občine Mislinja
(Uradni list RS, štev. 63/10, Uradno glasilo slovenskih občin, štev.
5/12, 27/16 in 61/16) je Občinski svet Občine Mislinja na 21. seji dne
14. 12. 2017 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MISLINJA |
|
|
|
I. Uvodne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(sprejem prostorskega akta) |
|
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt
Občine Mislinja, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje,
projektiranje d.o.o. pod številko naloge 10025 v decembru 2017.
|
|
|
|
2. člen |
|
(namen in vloga prostorskega akta) |
|
(1) Z Občinskim prostorskim načrtom Občine Mislinja
(v nadaljevanju: OPN) so za njeno celotno območje določeni osnovni cilji
in koncept prostorskega razvoja, namenska raba njenega prostora ter
usmeritve, merila in pogoji za posege v prostor. |
|
(2) OPN je podlaga za prostorske ureditve lokalnega
pomena: za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v
nadaljevanju: OPPN) in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
3. člen |
|
(vsebina in oblika prostorskega akta) |
|
(1) OPN sestavljata strateški in izvedbeni del v
tekstualni in grafični obliki, ki sta z isto vsebino izdelana tako v
analogni kot digitalni obliki, ter priloge. V primeru morebitne razlike
v delu vsebine OPN med analogno in digitalno obliko velja analogna. |
|
(2) Tekstualni del – odlok obsega: |
|
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
·
izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine; |
|
·
zasnova prostorskega razvoja občine; |
|
·
zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra; |
|
·
– okvirna območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana; |
|
·
določitev okvirnih območij razpršene
poselitve; |
|
·
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo; |
|
·
koncept prostorskega razvoja občinskega
središča, za katerega je izdelan urbanistični načrt; |
|
·
usmeritve za razvoj v krajini; |
|
·
usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč; |
|
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
·
enote urejanja prostora; |
|
·
območja osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora; |
|
·
dopustna izraba prostora; |
|
·
prostorski izvedbeni pogoji; |
|
·
območja, za katera se pripravijo občinski
podrobni prostorski načrti. |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
(3) Grafični del: |
|
|
|
GRAFIČNI PRIKAZI STRATEŠKEGA DELA OPN: |
|
I. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 :
35.000) |
|
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 :
35.000) |
|
II.1 Zasnova prometnega omrežja |
|
II.2 Zasnova energetske, elektronsko
komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture |
|
III. Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih
območij razpršene poselitve (M 1 : 35.000); |
|
IV. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo
(M 1 : 35.000); |
|
V. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini (M 1 :
35.000); |
|
VI. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe
zemljišč (M 1 : 35.000); |
|
|
|
GRAFIČNI PRIKAZI IZVEDBENEGA DELA OPN: |
|
1.
Pregledna karta Občine Mislinja z
razdelitvijo na liste (M 1 : 50.000) |
|
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1
: 35.000) |
|
3.
3. Prikaz območij enot urejanja prostora in
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M 1 : 5.000) |
|
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 5000) |
|
5.
Prikaz območij enot urejanja prostora,
prostorskih izvedbenih pogojev in drugih regulacijskih elementov (M 1 :
5000) |
|
Legenda (1. del) |
|
Legenda (2. del) |
|
(4) Priloge: |
|
·
Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih
aktov |
|
·
Prikaz stanja prostora |
|
·
Strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve v OPN |
|
·
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
|
·
Obrazložitev in utemeljitev OPN |
|
·
Povzetek za javnost |
|
·
Okoljsko poročilo |
|
|
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji
pomen: |
|
·
AV: oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih |
|
·
ARSO: organ v sestavi ministrstva,
pristojnega za okolje, ki opravlja strokovne, analitične in upravne
naloge s področja okolja na državni ravni (Agencija RS za okolje); |
|
·
BTPs: bruto tlorisna površina stavbe (skupna
površina vseh etaž stavbe) |
|
·
BTPe: bruto tlorisna površina etaže (skupna
površina ene etaže stavbe) |
|
·
DZPp: delež zelenih površin (na parceli namenjeni
gradnji) |
|
·
DOF: digitalni ortofoto (načrt, karta,
posnetek) |
|
·
EN: eno in dvostanovanjske stavbe v nizu –
dvojček in vrstne hiše |
|
·
EO: enostavni objekt, določen v veljavnem
predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje |
|
·
EP: eno in dvostanovanjske prostostoječe
stavbe |
|
·
EUP: enota urejanja prostora |
|
·
FI: faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
|
·
FZ: faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji |
|
·
GJI: gradbeno inženirski objekti, naprave in
vodi v okviru gospodarske javne infrastrukture |
|
·
K+P+1+M: klet + pritličje + nadstropje +
mansarda (etažnost stavbe) |
|
·
LEK: lokalni energetski koncept |
|
·
MOP: ministrstvo, pristojno za okolje in
prostor (Ministrstvo za okolje in prostor) |
|
·
NO: nezahtevni objekt, določen v veljavnem
predpisu, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje |
|
·
NRP: namenska raba prostora |
|
·
NUP: nosilec urejanja prostora |
|
·
NV: naravna vrednota |
|
·
ONRP: osnovna namenska raba prostora |
|
·
OPN: občinski prostorski načrt |
|
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt |
|
·
OPPNv: občinski podrobni prostorski načrt –
veljavni |
|
·
OPPNp: občinski podrobni prostorski načrt –
predvideni |
|
·
– OVE: obnovljivi viri energije, tj. vodni
potencial, biomasa, bioplin, toplotna energija okolja,
geotermalna energija, energija vetra, sončna energija, odpadna toplota
in energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče
reciklirati. |
|
·
PIP: prostorski izvedbeni pogoji |
|
·
PNRP: podrobnejša namenska raba prostora |
|
·
– POPN: Pravilnik o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in
širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) |
|
·
PPA: podroben prostorski akt (občinski,
izvedbeni) – veljavni |
|
·
PVO: poročilo o vplivih na okolje |
|
·
RO: različno oblikovanje stavb |
|
·
SKD: standardna klasifikacija dejavnosti |
|
·
SVPH: stopnja varstva pred hrupom |
|
·
UN: urbanistični načrt |
|
·
URE: učinkovita raba energije |
|
·
V: večstanovanjske stavbe |
|
·
VB: večstanovanjske stavbe – manjši blok |
|
·
VV: večstanovanjske stavbe – vila blok |
|
·
ZKP: zemljiški katastrski prikaz |
|
·
– ZVKDS: javni zavod, ki na državni ravni
izvaja strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične
s pripadajočo premično in živo kulturno dediščino (Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije) |
|
|
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku,
imajo naslednji pomen: |
|
·
Avtohton pomeni prvoten, domač,
nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone
drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). |
|
·
Delež zelenih površin (DZPp) je odstotek zelenih površin
glede na velikost parcele, namenjene gradnji. Pri tem so zelene površine
zasajene in zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali
asfaltirane in na njih ne stoji nezahteven ali enostaven objekt. |
|
·
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so vse, ki so določene v
veljavnih predpisih, ki tovrstne dejavnosti opredeljujejo. |
|
·
Dozidava in nadzidava objekta
je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu
dozida oziroma nadzida nov del objekta do vključno 40 % bruto
prostornine obstoječega objekta. |
|
·
Druge oblike dela na domu predstavljajo druge različne
dejavnosti, ki niso določene kot dopustne na posamezni podrobnejši
namenski rabi in se izvajajo v obstoječih stanovanjskih stavbah ter
imajo vplive v dopustnih mejah za stanovanjsko območje.
|
|
·
Družbena infrastruktura obsega v skladu s
predpisom, ki opredeljuje standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD)
naslednje dejavnosti: O – dejavnosti javne uprave, obrambe, socialne
varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo in R –
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
|
·
Etaža je del stavbe med dvema stropnima
konstrukcijama, pri čemer se kot etaža poleg pritličja (P) in nadstropja
(N) štejeta tudi klet (K) in mansarda (M). |
|
·
Eno in dvostanovanjske stavbe z oznako E so: |
|
o
prostostoječe – EP, ki imajo skupen ali ločen vhod,
stanovanjski enoti sta ena ob drugi ali ena nad drugo ali kombinirano |
|
o
v nizu – EN (dvojček in vrstne hiše) oz. več enakih enot
se stika z eno stranico ali njenim delom ali z vmesnim garažnim ipd.
objektom. V primerih dvostanovanjskih stavb v nizu so vhodi v posamezno
bivalno enoto lahko skupni ali ločeni. |
|
·
Frčada je arhitekturno funkcionalen element
na poševni strehi, ki omogoča osvetljevanje ali ventilacijo podstrešnih
prostorov skozi vertikalne odprtine. |
|
·
Gang je zunanji odprt ali delno
zaprt hodnik v etažah nad pritličjem, iz katerega vodijo vhodi v
posamezne stanovanjske enote. |
|
·
Gospodarski objekti obsegajo stavbe proizvodnih
dejavnosti, stavbe s tem odlokom opredeljenega malega gospodarstva in
kmetijske dejavnosti. |
|
·
Gradnja je gradnja novega objekta, rekonstrukcija in
odstranitev objekta. |
|
·
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se
zgradi nov objekt ali dozida ali nadzida v obsegu nad 50 % bruto
površine obstoječega objekta. |
|
·
Grajeno območje kmetije je (1)
območje kmetijskega gospodarstva iz registra kmetijskih gospodarstev, ki
se vodi po zakonu, ki ureja kmetijstvo (kmetijskemu gospodarstvu je
dodeljena ident. št. KMG-MID) ali (2) območje kmetijski dejavnosti
namenjenega gospodarstva, ki je v lasti, zakupu oziroma drugačni uporabi
s strani fizične osebe s statusom kmeta, kakor ta status opredeljuje
veljavna zakonodaja za področje kmetijstva oz. kmetijskih zemljišč ki je
(grajeno območje kmetije namreč) sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo objekti kmetije, ki so med
seboj povezani z dovozi, potmi in drugimi uporabljenimi površinami.
Opredeli se na plansko določenih stavbnih in drugih zemljiščih tako, da
se med seboj povežejo skrajni deli oz. točke tangiranih stavbnih
zemljišč oz. parcel, namenjenih gradnji, ter obstoječih objektov v
zaključeno območje ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna
cesta ali ne. |
|
·
Klet (K) je del stavbe, ki ga sestavlja ena ali več etaž
pod pritličjem (P). |
|
·
Kolenčni zid je zid, ki se meri
od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del
zaključnega sloja strešne konstrukcije. |
|
·
Malo gospodarstvo predstavljajo z odlokom določene in v
manjšem obsegu (manjše površine stavb in parcel) storitvene, poslovne in
proizvodne dejavnosti kot obrtne dejavnosti oz. v obliki delavnic,
salonov, pisarn ipd. |
|
·
Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Namenjena je
bivanju ali opravljanju dejavnosti. |
|
·
Meje vsebin izvedbenega dela OPN so meja EUP ali meja
območja osnovne ali podrobnejše NRP ali meja drugega vsebinsko posebnega
območja. |
|
·
Nadomestna gradnja je v skladu s tem odlokom tiste vrste
gradnja, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi
neposredni bližini zgradi nov objekt, dosedanji objekt pa se pred
pričetkom uporabe novega odstrani. Pri tem je BTPs novega objekta lahko
največ do 20 % večja od BTPs objekta, ki se nadomešča. |
|
·
Objekt je s tlemi povezana stavba ali
gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih
materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
|
·
Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega
oblikovanja (arhitektura moderne in novejša) in materialov. |
|
·
Oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih (AV)
pomeni, da oblikovanje stavb izhaja iz tradicionalno značilnih vzorcev
gradnje na obravnavanem območju in se le-tem prilagaja z dopustno
stopnjo odstopanja. Predstavlja nasprotje opredeljenega različnega
oblikovanja (RO) stavb. |
|
·
Odpadne vode obsegajo
komunalne, padavinske in tehnološke odpadne vode. |
|
·
Odprti prostor v tem odloku predstavlja območje občine
izven opredeljenega območja urbanističnega načrta (UN) in izven
opredeljenih okvirnih območij naselij. |
|
·
Odprte zelene površine so zelenice,
drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih območjih in
druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev. |
|
·
Osnovne stranice so stranice stavb,
oblikovanih po avtohtonih vzorcih, ki imajo tlorisno razmerje stranic,
ki ni manjše od 1 : 1,5 brez vključenih delov, ki dopustni tlorisni
gabarit razvejajo – sestavijo – razgibajo – razčlenijo. |
|
·
Ožje oskrbno središče ima vsaj eno dejavnost
javnega značaja, kot je npr. podružnična šola, cerkev s pokopališčem,
sedež vaške skupnosti, vaški oz. kulturni dom, športno igrišče, trgovina
za osnovno oskrbo z živili ipd. |
|
·
Parcela namenjena gradnji ('gradbena
parcela') je stavbno zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden
objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu
oziroma je predvidena njihova ureditev. |
|
·
Podstrešje je del stavbe nad
zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ni namenjeno
bivanju ali opravljanju dejavnosti. |
|
·
Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z
namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v
fizične strukture na terenu in pod njim. Drugi posegi v prostor
vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve,
ureditve in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za
funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne
potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki
niso namenjeni graditvi objektov. |
|
·
Poslovne dejavnosti obsegajo v skladu s
predpisom, ki opredeljuje SKD: H – le poštna in kurirska dejavnost , J –
informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in
zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami, M –
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne
poslovne dejavnosti. |
|
·
Proizvodne dejavnosti obsegajo v skladu s
predpisom, ki opredeljuje SKD, naslednje dejavnosti: B – rudarstvo, C –
predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom, paro,
E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami, saniranje okolja, F
– gradbeništvo, |
|
·
Površine razpršene poselitve so: |
|
·
* na osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča
samotnih kmetij, objektov zgrajenih pretežno pred letom 1967 –
Aa; |
|
·
na osnovi 9. člena POPN stavbna zemljišča
zaselkov – Az; |
|
·
stavbna zemljišča samostojno lociranih
kmetijskih in/ali gozdarskih objektov – Ak; |
|
·
* stavbna zemljišča z gradnjo po letu 1967,
ki leži izven Aa, Az in Ak – površine ostale razpršene
poselitve – Ao. |
|
·
Praviloma: izraz pomeni, da je
treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, je treba odstopanja od določil tega odloka
obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja
za poseg v prostor oziroma v postopku priprave OPPN. |
|
·
Pretežno: izraz pomeni večji del česa oz. da določena
struktura, namembnost ipd. prevladuje (2/3 in več). |
|
·
Pritličje (P) je etaža nad prvo kletjo ali v primeru, ko
kleti v stavbi ni, tisti del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino (nivojem terena) ali največ 1,4 m nad
njo. |
|
·
Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba,
delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet, jedilnica, bivalna kuhinja,
otroška soba. |
|
·
Raščen teren so površine, ki ohranjajo
neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in
ponikanja vode ter se pred posegom niso konfiguracijsko spremenile. |
|
·
Regulacijske črte so regulacijska linija,
gradbena meja in gradbena linija. Regulacijska linija ločuje obstoječe
ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni
lasti. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani
objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje
odmaknjeni v notranjost zemljišča. Gradbena linija je črta, na katero
morajo biti z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo
na zemljiščih ob tej črti. |
|
·
Sestavljen – razvejan – členjen tloris je
tloris, pri katerem so na osnovni praviloma pravokotni tloris dodani ali
odvzeti volumni, ki presegajo 1/3 volumna, opredeljenega na osnovni
pravokotnega tlorisa (npr. tloris v obliki črk L, T, U ... in podobno).
Značilen je za opredeljeno različno oblikovanje stavb. |
|
·
Storitvene dejavnosti obsegajo v skladu s
predpisom, ki opredeljuje SKD, naslednje dejavnosti: S – druge
dejavnosti, T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastno potrebo ter N - druge raznovrstne poslovne
dejavnosti razen dajanja tovornjakov v najem in zakup. |
|
·
Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe
gospodarske javne infrastrukture in okoli nje, določen v skladu s
predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
|
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen
ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan
uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi. |
|
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki
označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
|
|
II. Strateški del |
|
|
|
6. člen |
|
(vsebina strateškega dela OPN) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter
zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za
prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe
zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, območja razpršene
poselitve in sanacijo razpršene gradnje. |
|
|
|
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine |
|
|
|
7. člen |
|
(izhodišča prostorskega razvoja občine) |
|
(1) V statističnih oz. administrativnih naseljih
Mislinja, Dovže, Gornji in Srednji Dolič ter Šentilj pod Turjakom) so
razvidno velika strnjeno pozidana območja, v ostalih naseljih (Kozjak,
Mala Mislinja, Paka – del, Razborca, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe
pa je prisotna predvsem razpršena poselitev in le redkeje majhna ali
zelo majhna strnjeno pozidana območja. |
|
(2) Poselitev v občini je osredotočena predvsem na
nižinski del ozemlja ob rekah Mislinja in Paka, kjer hkrati potekajo
bolj zmogljive cestne povezave. Trendi kažejo, da bo ta prostor torišče
bolj intenzivnega prostorskega razvija kot preostali del občine tudi v
prihodnje. Spričo že izvedenih in načrtovanih infrastrukturnih gradenj
postaja ta prostor še bolj privlačen za novo poselitev. |
|
(3) V nekaterih naselbinskih jedrih prihaja do
opuščanja centralnih (trgovskih, gostinskih ipd.) dejavnosti, delno tudi
predelovalnih. Omenjeno pomeni spreminjanje centralnih vlog teh naselij
v omrežju naselij, ki zato terja novo zastavitev vlog naselij.
|
|
(4) Predelovalne ipd. dejavnosti v občini zaenkrat
še niso zastopane v tolikšni meri, da bi tvorile jasno razpoznavne
gospodarske oz. poslovne cone. |
|
(5) Podeželski prostor občine je soočen s
prestrukturiranjem kmetijstva (formiranje večjih kmetij, opuščanje
kmetijske dejavnosti na manjših), z nastajanjem novih stanovanjskih hiš
dnevnih delovnih migrantov, s širjenjem ali upadanjem obstoječih
dejavnosti (razrez in predelava lesa ...) in z izzivi novih dejavnosti
(turizem, šport in rekreacija, varstvo narave ...). |
|
(6) Pri zastavitvi prostorskega razvoja v občini se
upošteva odnos do sosednjih večjih mest (Velenje in Slovenj Gradec kot
regionalni gravitacijski središči proizvodnje in potrošnje tudi za
prebivalce iz Občine Mislinja) kot tudi možnosti, ki jih nudijo lokalna
in regionalna partnerstva na različnih področjih gospodarskega,
socialnega, prostorskega in okoljskega razvoja. |
|
(7) Glede na določila državnih prostorskih aktov je
treba tudi v Občini Mislinja slediti temeljnim načelom trajnostnega
razvoja, kar pomeni tudi to, da je treba upoštevati omejitve v prostoru
in razvoj usmerjati na manj ranljiva območja. |
|
(8) Ključne usmeritve iz državnih prostorskih aktov,
ki se posredno nanašajo tudi na prostorski razvoj Občine Mislinja in se
upoštevajo kot izhodišče njenega prostorskega razvoja, so naslednje: |
|
·
Zasnova poselitve v državi temelji na
policentričnem urbanem sistemu, v katerem je naselje Mislinja po
kriterijih opredeljeno kot pomembnejše lokalno središče, v katerega se
umešča (med drugim) primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča
možnosti za športno in kulturno dejavnost. |
|
·
Občina je v gravitacijskem območju središča
nacionalnega in hkrati središča regionalnega pomena, tj. somestja
Slovenj Gradec–Ravne na Koroškem–Dravograd. Znotraj gravitacijskega
območja se razvija omrežje urbanih naselij, kamor se razmeščajo družbene
in storitvene dejavnosti ter dejavnosti javnega značaja. |
|
·
Poselitev se prednostno usmerja v izbrana
naselja, v katerih je treba skrbeti za zadostno ponudbo stanovanj,
delovnih mest in dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno
opremljenost. |
|
·
Na podeželju se vzpodbuja raznolikost tistih
gospodarskih dejavnosti, ki omogočajo ohranjanje poseljenosti,
vitalnosti podeželja in prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in
doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine ter celotnega
odprtega prostora. |
|
·
Teritorij občine sodi med hribovska in gorska
območja. Pohorje kot območje s posebnimi potenciali in problemi se
razvija tako, da se ohranja njegove naravne in kulturne kakovosti ob
zagotavljanju osnovne gospodarske in družbene infrastrukture ter
ustreznem upravljanju z naravnimi viri. |
|
(9) Razvojne potrebe v občini so ustrezno
integrirane v zasnovo prostorskega razvoja občine in v opredelitve o
namenski rabi ter o vseh ostalih vidikih in pogojih načrtovanja
prostora. |
|
(10) Med občinskimi razvojnimi potrebami,
vključenimi v OPN, so izpostavljene naslednje: |
|
·
zagotovitev možnosti za stanovanjsko gradnjo
(predvsem v naseljih, ki imajo pomembnejšo vlogo v omrežju naselij); |
|
·
zagotovitev možnosti za izvajanje proizvodnih
dejavnosti in za razvoj dopolnilnih gospodarskih dejavnosti; |
|
·
zagotovitev ustrezne infrastrukturne
opremljenosti naselij in drugih delov občine (načrtovane cestne
povezave, rekonstrukcije odsekov obstoječih cest, načrtovane kolesarske
povezave, dogradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, širitev
omrežja elektronskih povezav ...); |
|
·
zagotovitev možnosti za razvoj turizma in
rekreacije na prostem (območja v ta namen na Pohorju, območja
turističnih nastanitvenih zmogljivosti, ureditve za sonaravni turizem,
obnova in predstavitev kulturne dediščine); |
|
·
zagotovitev možnosti za športno rekreacijo
občanov in obiskovalcev občine. |
|
|
|
8. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Izhajajoč iz vodilnega načela trajnostnega
razvoja je osrednji cilj prostorskega razvoja v Občini Mislinja
doseganje usklajenih prostorskih razmerij in trajno kakovostnih bivalnih
ter delovnih razmer. Trajnostni razvoj v širšem smislu ne vključuje le
okoljsko upravičenega in smotrnega gospodarskega razvoja, ki naj ohranja
sedanje vire za prihodnje generacije, temveč zajema tudi uravnotežen
prostorski, družbeni (socialni) in gospodarski razvoj. Ob uravnoteženi
namenski rabi prostora, optimalni poseljenosti in omrežju naselij ter ob
dobri infrastrukturni opremljenosti prostora občine se osnovni cilji
prostorskega razvoja nanašajo še na prostorske vidike varovanja okolja
in naravnih ter po človeku ustvarjenih dobrin ter na njihovo
uravnoteženo in aktivno vključevanje v prihodnji razvoj. |
|
(2) Med cilji prostorskega razvoja so izpostavljeni
še naslednji: |
|
·
vzpostavljanje prostorskih pogojev za
družbeni in gospodarski razvoj ter za materialno in socialno blagostanje
v občini; to pomeni zlasti zagotavljanje prostorske privlačnosti občine,
zadostnih površin za vse gospodarske dejavnosti in za vse socialne
skupine prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne dostopnosti do
terciarnih in kvartarnih dejavnosti; prej omenjeno zagotavljanje pogojev
za razvoj naj upošteva potrebo po uravnoteženosti zaposlitev, stanovanj
in storitev ter se naj izvaja na način, ki upošteva potrebe varstva
okolja in naravnih dobrin; |
|
·
izraba razvojnih možnosti, ki jih ponuja
prostor občine (naravna in po človeku ustvarjena raznolikost tukajšnjega
prostora, prepletanje poseljenih in naravno prvobitnejših območij,
obsežnejši strnjeni gozdovi, relativno omejeni obseg kakovostnih
kmetijskih zemljišč, nezazidana stavbna zemljišča, sanacija oz. izraba
degradiranih območij ...); |
|
·
povezan, medsebojno usklajen in soodvisen
prostorski razvoj občinskega središča in preostalega občinskega
prostora; v ta sklop sodi tudi zagotavljanje dobre prometne dostopnosti
na celotnem območju občine, zlasti dostopnosti do občinskega središča; |
|
·
prepoznavanje in ustrezno reševanje ter
saniranje obstoječih prostorskih problemov; |
|
·
izboljševanje kakovosti bivalnega in
delovnega okolja, kar se nanaša na opremljenost z infrastrukturo, s
storitvenimi dejavnostmi in zadostnimi urejenimi zelenimi površinami, na
ekološko neoporečnost okolja in ustrezno dostopnost do centralnih
dejavnosti, javnega prometa in rekreacijskih površin ter na
zagotavljanje možnosti za trajnostne oblike prometa (pešačenje,
kolesarjenje, javni prevoz ...); |
|
·
ustvarjanje oblikovno prepoznavnih območij z
ambientalnimi kakovostmi in skrb za ohranjanje ter premišljen razvoj
identitetno, simbolno in zgodovinsko pomembnih delov občinskega
prostora; |
|
·
zagotavljanje okoljsko primernih razmer, kar
se nanaša na bivanje in delo v zdravem okolju, na varčno in učinkovito
rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije, preprečevanje
onesnaževanja zraka, vode in tal ter obremenjevanje okolja s hrupom in
ionizirajočimi sevanji, učinkovito gospodarjenje z odpadki in varovanje
ter bogatitev biotske raznovrstnosti; |
|
·
kakovostna, zanesljiva, učinkovita,
konkurenčna in enakopravna oskrba prebivalstva z vodo, energenti in
informacijami; |
|
·
ohranjanje in razvoj kulturne krajine,
varstvo in povečevanje fonda naravnih vrednot ter kulturne dediščine;
povezovanje naštetega s površinami za športno rekreacijo, prostočasne
dejavnosti prebivalstva in za trajnostni oz. sonaravni turizem;
zaustavljanje negativnega trenda upadanja števila enot kulturne
dediščine in njihovega propadanja, zaustavljanje trenda nekakovostne
urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine,
kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine,
povezovanje razvojnih dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov
dediščine, ohranjanje in vzdržno razvijanje tistih krajinskih območij s
prepoznavnimi značilnostmi v občini, ki so pomembna na regionalni in
lokalni ravni; |
|
·
izvajanje prostorskih in gradbenih ukrepov za
preprečevanje okoljskih nevarnosti za ljudi in dobrine (plazovi,
viharji, poplave, udori, požari ...); |
|
·
razvijanje možnosti, praks in instrumentov za
kakovostno pripravo in izvajanje prostorskih aktov; pomemben del teh
možnosti predstavlja zagotavljanje strokovnih, celostnih in
interdisciplinarnih pristopov (npr. povezovanje med načrtovanjem
namenske rabe prostora in prometnim, vodnogospodarskim,
okoljevarstvenim, turističnim in druge vrste načrtovanji); razvoj prakse
prostorskega načrtovanja naj zajema tudi demokratično in kompetentno
sodelovanje zainteresiranih javnosti pri načrtovanju prostorskega
razvoja; |
|
·
povezovanje posameznih območij znotraj
občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in
povezovanje v širšem prostoru regije in države; |
|
·
sodelovanje različnih nosilcev interesov in
skupin po horizontalni in vertikalni ravni ter uveljavljanje javne
koristi v procesih oblikovanja in sprejemanja odločitev. |
|
(3) Osnovni cilji v zvezi z naseljem Mislinja kot
občinskim središčem ter z njim povezanim sonaseljem Šentilj pod Turjakom
se nanašajo na: |
|
·
opremljenost naselja z ustreznimi funkcijami
in dejavnostmi, namenjenimi prebivalcem na območju tako naselja kot tudi
celotne občine, za določene dejavnosti pa tudi obiskovalcem od drugod; |
|
·
visoko stopnjo kakovostnega bivalnega in
delovnega okolja v naselju; k omenjeni kakovosti prispevajo tudi
premišljeno oblikovanje posameznih delov naselja in skrb za ustrezno
razmerje med pozidanimi, urejenimi zelenimi, odprtimi in vodnimi
površinami v naselju; |
|
·
zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj
oskrbnih, storitvenih, poslovnih, proizvodnih, turističnih in drugih
gospodarskih dejavnosti. |
|
·
prostorsko urejenost, ki bo prijazna do vseh
socialnih skupin prebivalcev naselja in jim bo zagotavljala varno
bivanje. |
|
(4) Cilji na področju poselitve v občini so členjeni
po osnovnih delih občinskega prostora: |
|
·
na območju naselja Mislinja s sonaseljem
Šentilj pod Turjakom (urbano središče, občinsko središče) in drugih
pomembnejših občinskih naselij je treba nameniti ustrezno velik poudarek
razen premišljenim širitvam območij teh naselij tudi zapolnjevanju,
zaokroževanju in ustvarjanju jasnih robov naselij; na območju teh
naselij je potrebno snovati in udejanjati takšne prostorske ureditve, ki
omogočajo zgoščevanje in racionalno rabo prostora, dvig urbanosti in
oblikovno prepoznavnost (delov) prostora; |
|
·
v širši okolici pomembnejših naselij je
potrebno preprečiti nadaljnje pojave razpršene gradnje (in (in mestoma
sanirati obstoječo), v naseljih pa z zapolnjevanjem in zaokroževanjem
ustvarjati jasne, zaokrožene, funkcionalne in oblikovno skladne stavbne
enote; |
|
·
v preostalem območju občine je potrebno
ohranjati razpršeno poselitev in poskrbeti za urejeno in prepoznavno
kulturno pokrajino ter s primernim prostorskim usmerjanjem razvoja
poselitvenih, kmetijskih, gozdarskih, turističnih, drugih ustreznih
gospodarskih in rekreacijskih dejavnosti izkoristiti naravne in kulturne
potenciale območja; obenem je treba tudi v tem prostoru preprečiti
pojave razpršene gradnje. |
|
2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
|
9. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj
dejavnosti |
|
(1.1) Razvoj poselitve v občini je usmerjen na
stavbna zemljišča znotraj okvirnih območij naselij v nižinskem delu
občine in na stičnem območju med nižinskimi predeli občine (Mislinjska
dolina, Doliško podolje) in hribovitim oz. gorskim svetom Pohorja,
Kozjaka in Završ. Znotraj slednjih treh predelov se poselitev ohranja z
obnovo ali prenovo zakonito zgrajenih objektov in dopolnilno gradnjo na
stavbnih zemljiščih obstoječih kmetij. Na višje ležečih predelih Pohorja
z izjemo enega turističnega naselja in treh območij za turizem dodatne
poselitve ne bo. |
|
(1.2) Poselitveno se bo prednostno razvijalo
pomembnejše lokalno središče in hkrati občinsko središče Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom. Ustrezno odmerjenega prostorskega
razvoja bo deležno drugo najpomembnejše naselje v občini, tj. lokalno
središče Srednji Dolič. V ostalih naseljih bodo za razvoj v prvi vrsti
izkoriščena razpoložljiva zemljišča znotraj naselij, k čemur se dodajajo
zemljišča na območjih smiselnih zaokrožitev in zapolnitev obstoječih
meja teh naselij ter izjemoma še širitve stavbnih zemljišč za potrebe
lokalnega razvoja. Z navedenim se v naseljih zagotavljajo potrebne
površine za stanovanja, za različne dejavnosti (gospodarske, družbene,
storitvene, oskrbne ...), za šport in za rekreacijo ter za
infrastrukturno opremljenost. |
|
(1.3) Z razvojem poselitve bodo ohranjeni že
vzpostavljeni vzorci poselitve, upoštevana bo ustreznost glede naravnih
danosti in obstoječe rabe prostora ter zahteve po varstvu narave in
naravnih virov. Varovani so objekti in območja kulturne dediščine, vanje
so možni le nadzorovani posegi, tj. takšni, ki so podprti s predhodnimi
strokovnimi obdelavami in usmeritvami ter pogoji pristojnih nosilcev
urejanja prostora. |
|
(1.4) Dejavnosti (opredeljene v okviru podrobnejših
namenskih rab prostora) so primarno določene v naseljih znotraj
posameznih samostojnih območij ali pa so dopustne tudi na območjih
ustreznih drugih podrobnejših namenskih rab kot 'gostujoče', tj.
dopolnilne ali enakovredno prepletene z drugimi rabami – vendar zmeraj
na tak način, da so njihovi okoljski in prostorski vplivi v okviru s
predpisi določenih meja. |
|
(1.5) V primerih, ko zaradi različnih razlogov ni
možno locirati posameznih dejavnosti v naselja, so te izjemoma dopustne
zunaj območja naselij, in sicer tako, da so opredeljene na osnovi
vrednotenja variant in izbora najustreznejše variante. |
|
(1.6) Ohranjanje in razvijanje obstoječih dejavnosti
izven naselij je možno le, kadar so ob tem prioritetno stremi k
racionalni izrabi razpoložljivih površin in upošteva vse zahteve glede
varstva okolja, narave, kulturne dediščine, zdravja ljudi in varstva
pred nesrečami. |
|
(1.7) V odprtem prostoru izven območij naselij se
osnovne rabe prostora in z njimi povezane dejavnosti razvijajo glede na
naravne danosti in vzpostavljene rabe. Tako so višji predeli Pohorja
primarno namenjeni razvoju gozdnogospodarske dejavnosti, ki jo
dopolnjuje turistično rekreativna in delno počitniška dejavnost. Razvoju
primarno gozdnogospodarskih dejavnosti so namenjeni tudi severni predeli
Kozjaka in širše območje okoli Hude luknje. Na nižjih predelih
hribovitega sveta Pohorja, na Završah in na pretežnem delu Kozjaka se
ohranja mešanje kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti. V nižinskem
delu ob obeh rekah je primarna dejavnost zunaj tukajšnjih naselij
kmetijstvo. |
|
|
|
(1.8) Glede na prisotne obstoječe prostorske
strukture oziroma danosti, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma, se
turizem načeloma vzpodbuja na celotnem območju občine, prednostno pa na
posameznih lokacijah predvsem v hribovitem delu občine. Turizem se
razvija tako, da so pri tem na trajnostni način izrabljene naravne
danosti in da se prostorski razvoj pri tem prilagaja vzpostavljenim
prostorskim strukturam. |
|
|
|
(2) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih
naselij |
|
(2.1) Z določitvijo sistema in medsebojnih razmerij
posameznih naselij v občini ter z opredelitvijo njihovih središčnih
vlog, z določitvijo okvirnih območij naselij, podrobnejših namenskih rab
prostora znotraj naselij in dopustnih dejavnosti v njih so vzpostavljeni
pogoji za udejanjanje policentričnega razvoja poselitve v občini.
|
|
(2.2) Omrežje naselij v občini tvorijo naselja z
naslednjimi opredeljenimi središčnimi vlogami: |
|
·
Naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj
pod Turjakom je pomembnejše lokalno središče z gravitacijskim območjem,
ki pokriva celotno občino in za nekatere funkcije tudi dele sosednjih
občin. Občinsko središče ohranja in razvija svojo vlogo upravnega,
zaposlitvenega in oskrbnega središča, v katerega bodo tudi v prihodnje
usmerjene nove središčne oz. centralne (družbene, storitvene, oskrbne)
dejavnosti. V naselje bodo intenzivno usmerjene različne oblike
stanovanjske pozidave, prav tako pa so v njem zagotovljene površine za
ohranitev in razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo obstoječa in prinašajo
nova delovna mesta. V navezavi na zelene površine v in ob naselju je
omogočen razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti, kar prispeva k
izboljševanju tukajšnjega bivalnega in delovnega okolja. |
|
·
lokalno središče Srednji Dolič ima
opaznejšo členitev dejavnosti in večje gravitacijsko zaledje kot
preostala naselja v občini (z izjemo pomembnejšega lokalnega središča).
Skupaj z naseljem Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom zagotavlja
oskrbljenost prebivalstva s pomembnejšimi centralnimi dejavnostmi in je
skupaj z njim ter nekaterimi ostalimi naselji, ki imajo vlogo ožjega
oskrbnega središča, hrbtenica občinskega prostorskega razvoja. V
Srednjem Doliču se vzpodbuja njegova stanovanjska, oskrbna in delno tudi
zaposlitvena funkcija. |
|
·
ostala naselja, ki glede na državne
prostorske predpise nimajo središčne vloge, vendar je zanje možno
prepoznati vlogo ožjega oskrbnega središča, tj. Gornji Dolič (z
dislociranima deloma Gornji Dolič – Hof in Gornji Dolič – vzhod) in Zg.
Dovže (z dislocirani deli Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko Polje oz. Zg.
Dovže – jug, Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod), imajo v omrežju naselij
predvsem osnovno oskrbno vlogo. Poleg nekaterih osnovnih storitvenih
dejavnosti imajo vsaj eno dejavnost javnega značaja, kot je npr.
podružnična šola, cerkev s pokopališčem, središče vaške skupnosti, vaški
oz. kulturni dom ipd., v nekaterih pa so zastopane tudi proizvodne
dejavnosti. |
|
(2.3) Poselitveni sistem oz. omrežje centralnih
naselij dopolnjujeta naselji Straže in Šentilj – zahod, ki sta naselji
brez vloge. Sta naselji pretežno bivalnega značaja, ki se zaradi
zastopanosti storitvenih, poslovnih ipd. dejavnosti razpoznavno
spreminja. |
|
(2.4) Opisano omrežje naselij dopolnjujejo z občasno
bivalno funkcijo še: turistično naselje Pungart in načrtovana območja za
turizem Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina (vse na Pohorju).
Turistično naselje in tri območja za turizem so poselitvena jedra v
hribovitih in gorskih predelih občine in imajo posebno vlogo spričo
svoje turistično-gospodarske in rekreativne funkcije. Z njihovo
opredelitvijo se omejuje oziroma preprečuje pojav turistične, počitniške
ipd. razpršene gradnje, izboljšuje infrastrukturna in druga opremljenost
prostora ter varuje okolišnja območja naravnih kakovosti. |
|
(2.5) Omrežje naselij v občini je prikazano na karti
I. Zasnova prostorskega razvoja občine. |
|
|
|
(3) Naselja, za katera se pripravi urbanistični
načrt |
|
(3.1) Za urbano naselje
Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, ki ima vlogo občinskega
središča, je kot obvezna priloga OPN izdelan urbanistični načrt, v
katerem je utemeljen njegov prostorski razvoj. Ta izhaja iz ohranjanja
tistih prostorskih struktur, ki sooblikujejo identiteto naselja,
upošteva načela trajnostnega prostorskega razvoja, varstvene režime in
utemeljene ter konceptualno sprejemljive prostorsko-razvojne interese
pravnih in fizičnih oseb ter podaj izhodišča za prostorske izvedbene
pogoje za posege na njenem območju. |
|
|
|
(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji |
|
(4.1) V dolinskem svetu vzdolž rek Mislinja in Paka
potekata državni cesti, ki na območju občine z južne strani oklepata
območje pohorskega masiva. Glavna cesta je edina cesta, ki navezuje
občino in celotno Koroško regijo na avtocestno omrežje (priključek Arja
vas), regionalna cesta pa navezuje občino na občine vzhodno od nje in
posredno prav tako na avtocesto (priključek Slov. Konjice). Na ti dve
državni cesti so priključene tako rekoč vse občinske ceste, ki
navezujejo naselja in zaselke v pretežno hribovitem delu z dolinskim
svetom. |
|
(4.2) Javno cestno omrežje na območju občine tvorijo
naslednje ceste: |
|
·
državne ceste: |
|
* glavna cesta G1-4 Dravograd–Slovenj
Gradec–Velenje–Arja Vas (na območju občine sta odseka št. 1259 Slovenj
Gradec–Gornji Dolič in št. 1260 Zg. Dolič–Velenje); |
|
* regionalna cesta R2-431 Gornji Dolič–Stranice; |
|
* turistična cesta RT 6924 Slovenj Gradec–Pungart; |
|
·
občinske ceste (lokalne ceste, javne
poti in nekategorizirane ceste). |
|
(4.3) Z namenom zagotavljanja pretočnosti in
varnosti v prometu se prometnice ustrezno posodabljajo in urejajo, na
posameznih odsekih pa tudi rekonstruirajo. Tako se zagotavlja
povezovanje manj poseljenih in manj razvitih delov občine z občinskim
središčem in drugimi središčnimi naselji z namenom ustvarjanja socialne,
ekonomske in prostorske kohezije v občinskem prostoru. |
|
(4.4) Območje občine gravitira na načrtovano
daljinsko železniško povezavo nacionalnega pomena Celje–Veljenje–Slovenj
Gradec–Dravograd, za katero odsek med Velenjem in Dravogradom lokacijsko
še ni opredeljen. |
|
(4.5) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij
v občini (in deloma regiji) so prikazane na karti I. z naslovom Zasnova
prostorskega razvoja občine in na karti II.1 z naslovom Zasnova
gospodarske javne infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja. |
|
|
|
(5) Druga za občino pomembna območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja
mineralnih surovin in odlagališča odpadkov |
|
|
|
(5.1) Območja varstva narave |
|
(5.1.1) Na območjih naravnih vrednot in kakovosti se
ohranja biotsko raznovrstnost skladno z usmeritvami in opredeljenimi
varstvenimi zahtevami glede načinov poseganja vanje in izvajanja
dejavnosti znotraj njih ter z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s
prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja tudi
ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za
ohranjanje biotske raznovrstnosti in ugodno stanje habitatnih tipov, ki
se prednostno ohranjajo, in habitatov ogroženih vrst. Na območju občine
je veliko naravnih vrednot. Te so geomorfološke, hidrološke, drevesne,
botanične, zoološke in ekosistemske. |
|
(5.1.2) Večji predeli občine na Pohorju, Kozjaku in
Završah so uvrščeni v ekološko pomembna območja in/ali posebna varstvena
območja (Natura 2000). |
|
(5.1.3) Na Pohorju sta dve večji območju
pričakovanih naravnih vrednot (nahajališča redkih kamnin in mineralov). |
|
(5.1.4) Za območje občine je značilna krajinska
pestrost in najrazličnejše naravne in ustvarjene prvine, kar je oboje
pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti:. V zvezi s tem je treba
izpostaviti: |
|
·
naravne struge pritokov Mislinje in Pake; |
|
·
bogato obvodno zarast pritokov Mislinje in
Pake; |
|
·
mokrotne travnike na območju Gornjega Doliča. |
|
(5.1.5) Na območju gorskega sveta se kot značilni
elementi krajine pojavljajo gorski pašniki in travniki (planje). Na
območjih strnjene poselitve so za ohranjanje biotske pestrosti pomembne
tukajšnje (urejene) zelene površine, drevesa, skupine dreves in tekoče
ter stoječe vode. |
|
(5.1.6) Območja varstva narave v občini prekrivajo
večji del hribovskega in gorskega sveta, v manjši oz. majhni meri pa
velja to za nižinski, najbolj urbanizirani del občine in za
severozahodni del Završ. |
|
|
|
(5.2) Območja in objekti varstva kulturne dediščine |
|
(5.2.1) Namen varovanja območij in objektov kulturne
dediščine je ohranjanje in izboljšanje njihovega stanja, njihovo redno
vzdrževanje in zagotavljanje dostopnosti do njih ter ustrezno
predstavljanje javnosti. Ohranjanje in izboljševanje stanja ter
predstavljanje kulturne dediščine javnosti je primerjalna prednost tudi
z vidika razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti. Kulturna dediščina
se varuje v skladu z določili pravnih režimov njenega varstva in
omejitev glede poseganja tako na zavarovana območja in objekte kot tudi
na vplivna območja le-teh. |
|
(5.2.2) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne
dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in
načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika
vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in kot
prostorski potencial. |
|
(5.2.3) Dediščina se varuje glede na tip
(arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska,
dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni
spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). |
|
(5.2.4) Varstvo dediščine na večjih območjih
dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v
sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega
prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom
gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in
drugi. |
|
(5.2.5) Poleg objektov kulturne dediščine se s
ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti,
dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna
območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in
vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko
izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem
vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi
ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih
navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna
dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko
širšega območja. |
|
(5.2.6) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in
prezentira na kraju samem. |
|
(5.2.7) Območja kulturne dediščine so navedena v
grafičnem prikazu strateškega dela OPN, v prikazu stanja prostora kot
obvezni prilogi OPN, v Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec (Ur. l. RS, št.
9/94-391, 11/98-495, 38/09-1855) in v Strokovnih zasnovah varstva KD za
območje občine Mislinja, ZVKDS, Območna enota Maribor, februar 2008. |
|
|
|
(5.3) Površinske vode |
|
(5.3.1) Prostor občine določata dva vodotoka, ki sta
kategorizirana kot vodotoka 1. reda: reka Mislinja, ki kot pritok Drave
teče proti severu, in reka Paka, ki kot pritok Save teče proti jugu. Obe
reki imata skupaj s svojimi številnimi pritoki ne le hidrološki pomen,
pač pa tudi krajinsko oblikovnega, prometnega (smeri prometnic),
biološkega in biodiverzitetnega, (mikro)klimatskega in energetskega
(male hidroelektrarne). |
|
(5.3.2) Med vodotoki 2. reda v občini so
pomembnejši: |
|
·
na Pohorju: Dovžanka, Brložnica, Estrama,
Glažuta, Polenica; |
|
·
na Završah: Mevlja, Ponikva; |
|
·
na Kozjaku: Glažarica, Potoški graben. |
|
(5.3.3) Za pohorski del občine je značilen sistem
mreže površinskih vodnih izvirov, v predelu, kjer se meša silikatna in
karbonatna matična podlaga, pa so v nižjih plasteh nahajališča vodnih
virov. Večja vodozbirna območja na območju občine so pod Črnim vrhom, v
Jenini, Metulovem vrhu, Hudi luknji, v Tolstem vrhu ob potoku Polenica.
|
|
(5.3.4) Površinsko večjih stoječih voda na območju
občine ni. Izpostaviti velja vodno akumulacijo oz. jezerce v Gornjem
Doliču (Interbožnik). Načrtovana je vodna akumulacija za potrebe
zasneževanja smučišč na Pohorju na velikem vrhu blizu Ribniške koče. |
|
(5.3.5) Za rečni režim vodotokov v občini je
značilen dežno-snežni jesenski in pomladanski višek. Poplavno so
ogrožena predvsem območja ob reki Mislinji na zahodnem nižinskem delu
občine. |
|
(5.3.6) Ob vodotokih in na njihovih vodoprispevnih
območjih se treba razvoj dejavnosti usmerja tako, da bo zmanjšana
njihova onesnaženost oziroma izboljšana kakovost vode v njih. Dejavnosti
ob vodotokih se usmerja k čim manjši porabi in izpustu kemijsko in
biološko spornih tvarin, hkrati pa skrbi za čiščenje in odvajanje
odpadnih in tehnoloških vod tam, kjer to še ni ustrezno urejeno. |
|
|
|
(5.4) Območja mineralnih surovin |
|
(5.4.1) V občini sta dva pridobivalna prostora s
podeljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin in večje
število nelegalnih kopov. Vse našteto je locirano v južni polovici
občinskega prostora, predvsem v širši okolici Gornjega in Srednjega
Doliča. Pri tem gre predvsem za izkoriščanje tehničnega kamna.
Pridobivalni območji sta t. i. peskokopa Batič in Mrak. |
|
(5.4.2) Dolžnosti nosilcev rudarske pravice za
pridobivanje mineralne surovine so sanacija, rekultivacija, vzpostavitev
novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja in drugo, kar
izhaja iz podanih pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
|
|
(5.5) Odlagališča odpadkov |
|
(5.5.1) Na območju občine ni opredeljenih ali
predvidenih odlagališč nevarnih ali nenevarnih oz. komunalnih odpadkov.
Centralno odlagališče nenevarnih odpadkov za širše regionalno območje, v
katerega spada tudi območje Občine Mislinja, je v sosednji Mestni občini
Slovenj Gradec. |
|
|
|
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, upravljanja z vodami in
varstva okolja |
|
|
|
10. člen |
|
(Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, upravljanja z vodami in
varstva okolja) |
|
(1) Splošne določbe za razvoj gospodarske javne
infrastrukture |
|
(1.1) Z usklajenim razvojem prometne, energetske,
elektronsko komunikacijske in komunalne infrastrukture se zagotavljajo
možnosti za trajnostno naravnan gospodarski, socialni, okoljski in
prostorski razvoj ter prispeva k ustvarjanju zdravega in privlačnega
bivalnega okolja. Gospodarska javna infrastruktura v občini se razvija
tako, da bo zagotovljena trajna, zadostna in nemotena komunalna in
energetska oskrba ter dostopnost, razvoj policentričnega omrežja
naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorskimi značilnostmi in
medsebojno povezovanje ter dopolnjevanje funkcij naselij in okolišnjega
podeželja. Načrtovanje gospodarske javne infrastrukture upošteva zahteve
za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kakovostnih kmetijskih
zemljišč ter prepoznavnih kakovosti naravnega in bivalnega okolja. |
|
|
|
(2) Prometna infrastruktura |
|
(2.1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne
infrastrukture je zagotoviti trajnostno mobilnost, kar pomeni: |
|
·
doseči višjo stopnjo prometne varnosti; |
|
·
zagotavljati dostopnost do osnovnih
življenjskih potrebščin in uslug; |
|
·
zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse
vrste prometa; |
|
·
optimirati prometno infrastrukturo; |
|
·
zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in
porabe prostora zaradi prometa; |
|
·
reducirati dominantno vlogo avtomobilov na
cestah in ulicah znotraj naselij; |
|
·
prostorsko in urbano integrirati ceste v
okolišnjo naselbinsko oz. urbano strukturo; |
|
·
pri prometnem planiranju in projektiranju
upoštevati vse prostorske in urbanistične zahteve in torej ne le
prometnih zahtev; |
|
(2.2) Prometno infrastrukturo v občini sestavljajo
državne, lokalne in nekategorizirane ceste ter javne poti, kolesarske
povezave in javni potniški promet. |
|
(2.3) Predvidena je celovita obnova oz.
rekonstrukcija turistične ceste Slovenj Gradec–Pungart. Ob glavni cesti
pod Mislinjskim klancem je urejeno parkirišče za tovorna vozila, ki se
ustrezno vzdržuje. |
|
(2.4) Lokalne ceste in javne poti v hribovitem delu
občine, kjer je prometna mreža precej redka, na posameznih odsekih ne
zagotavljajo prometne varnosti in je zato načrtovana njihova
rekonstrukcija (razširitev) ali obnova. |
|
(2.5) Na območju občine je deloma že izvedena,
deloma pa predvidena kolesarska pot po opuščeni trasi železniške proge
Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd. Razen te je predvidena ureditev
kolesarskih povezav še po drugih trasah (Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže;
Gornji Dolič–Srednji Dolič–Vitanje). Predvsem območje Pohorja in Paškega
Kozjaka s številnimi gozdnimi cestami, gozdnimi vlakami in drugimi
utrjenimi potmi v naravnem okolju ter z razgibanim reliefom ponuja zelo
dobre pogoje za razvoj poti za gorsko kolesarjenje, pri čemer mora ta
razvoj upoštevati omejitve in pogoje s področij ohranjanja narave,
varstva kulturne dediščine in varstva ter rabe gozdov, voda in drugih
naravnih virov. |
|
(2.6) Javni potniški promet poteka po glavni in
regionalni cesti. Gre za linije primestnega prometa, namenjene
direktnemu povezovanju s sosednjimi občinam in mesti v njih ter v širši
regiji. Pri javnem avtobusnem potniškem prometu so predvidene izboljšave
predvsem na segmentu časovne dostopnosti (interval voženj, hitrost
prevoza), pa tudi na drugih determinantah kakovosti prevoza (geografska
dostopnost in dosegljivost, udobnost, cene ...). |
|
(2.7) Zasnova prometnega omrežja v občini je
prikazana na karti II.1 z naslovom Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – Zasnova prometnega omrežja |
|
|
|
(3) Elektronske komunikacije |
|
(3.1) Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni
sistemi in oprema ter drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po
vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih
sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi
prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo
za prenos signalov, omrežji za radijsko in televizijsko radiodifuzijo
ter omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih
informacij. Ustrezno razvita telekomunikacijska infrastruktura spodbuja
družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšuje probleme razdalj,
spodbuja oblikovanje novih storitev ter olajšuje dostop do informacij in
storitev. |
|
(3.2) Omrežje kabelsko razdelilnega sistema (KRS) je
položeno predvsem v strnjenih naseljih in njihovih širših zaledjih. To
omrežje se je in se še bo dograjevalo vzporedno z vodovodnim in
kanalizacijskim omrežjem. KRS omrežje seže tudi v hribovite predele
občine. |
|
(3.3) Prioritetno se spodbuja povezovanje in
združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe
vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. |
|
(3.4) Trase elektronsko komunikacijskih kablov se
prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih
koridorjih. |
|
|
|
(3.5) V grafičnem delu OPN so poleg obstoječih
območij, oskrbljenim s telekomunikacijskim omrežjem, opredeljene tudi
možne makrolokacije načrtovanih baznih postaj za potrebe mobilnega
komunikacijskega omrežja. Podrobno sta grafično opredeljeni območji za
bazni postaji oz. telekomunikacijska objekta severovzhodno blizu naselja
Sp. Dovže in severno od naselja Gornji Dolič – Hof. |
|
|
|
(4) Energetika |
|
(4.1) Energetska preskrba v občini bo v prihodnje
temeljila na različnih energentih oz. virih, in sicer elektriki,
biomasi, sončni energiji, plinu in bioplinu, topli vodi in drugih
obnovljivih ter neobnovljivih virih (v omejeni oz. neobhodni meri tudi
na naftnih derivatih – za pogon vozil ipd.). Različni energetski sistemi
se obravnavajo kot povezana celota, v njej pa je vloga posameznih
energentov oz. virov ukrojena ustrezno ekonomskim, okoljskim,
prostorskim in socialnim ciljem. |
|
(4.2) Cilji, povezani z energetsko preskrbo v
občini, so: |
|
·
učinkovita raba energije (URE) na vseh
področjih rabe; |
|
·
varčevanje z energijo in zmanjšanje njene
porabe; |
|
·
povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih
obnovljivih virov energije (OVE) z namenom doseganja čim višje stopnje
energetske samopreskrbe; |
|
·
zmanjšanje obremenitev okolja; |
|
·
vzpostavljanje manjših sistemov daljinskega
ogrevanja; |
|
·
zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri
energije. |
|
(4.3) Zgornji cilji se uresničujejo skladno z
lokalnim energetskim konceptom (LEK). Poleg učinkovite rabe energije v
zasebnem in javnem sektorju se sčasoma čedalje večja vloga namenja
obnovljivim virom energije. |
|
(4.4) Na področju elektroenergetike je osnovno
izhodišče zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in
stabilnih napetostnih razmer na celotnem območju občine. Potrebe po tej
energiji naraščajo, vendar pa zahteve okoljevarstva in omejenost
energetskih virov terjajo zmanjšanje obsega tovrstne porabe. |
|
(4.5) Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju
občine se usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih
elektroenergetskih objektov in naprav, pa tudi v izgradnjo novih. Tako
je načrtovana izgradnja več srednjenapetostnega podzemnega kablovoda po
trasi opuščene železniške proge v smeri od Slovenj Gradca proti
Velenju. Cilji omenjenega so zagotovitev večje zanesljivosti
elektroenergetske preskrbe na območju občine, dovolj velika razvejanost
električnega omrežja in zagotavljanja enakih napetostnih razmer povsod v
občini. |
|
(4.6) Razvoj naselij oz. gradnja novih
stanovanjskih, proizvodnih, poslovnih in drugih območij se spremlja z
izgradnjo novih transformatorskih postaj in dograjevanjem srednje- in
nizkonapetostnega električnega omrežja. V strnjenih naseljih se gradijo
srednje- (SN) in nizkonapetostni (NN) vodi v kabelski izvedbi, izven
njih pa lahko tudi v nadzemni izvedbi. |
|
(4.7) Zasnova elektroenergetskega omrežja v občini
temelji na proizvodnih, transformacijskih, prenosnih in distribucijskih
objektih ter vodih. Na območju občine se nahaja prenosni vod (220 kV),
vezan na razdelilne transformatorske postaje (RTP) izven občine. Za ta
daljnovod je načrtovan prehod na napetostni nivo 400 kV. Drugih
zmogljivejših daljnovodov na območju občine ni in tudi niso načrtovani,
enako tudi ne zmogljivejši elektroenergetski objekti za proizvodnjo
električne energije. |
|
(4.8) Ob večjem številu obstoječih malih
hidroelektrarn (pod 10 MW) je načrtovanih nekaj novih (na vodotokih
Mislinja, Dovžanka, Polenica in Turiški graben), pri čemer se njihova
podrobna umestitev v prostor uskladi z naravovarstvenim,
vodnogospodarskimi, ribiškimi in drugimi zahtevami. |
|
(4.9) Planiranje in izgradnja novih
transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV
in 0,4 kV) je povezana z odpravo obstoječih pomanjkljivih napetostnih
razmer in povečanjem obremenitev spričo novih gradenj. Nove TP se
gradijo kot samostojni objekti in v sklopu drugih objektov ali v njihovi
neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa. |
|
(4.10) Eden od pomembnih energetskih sistemov, ki
prispeva k ugodnejšim ekološkim razmeram, je plinski energetski sistem.
Načrtovana je izgradnja prenosnega plinovoda M7 Vič – Podlog, katerega
odsek poteka čez jugozahodni obmejni del občine na Završah. Načrtovana
je plinifikacija najgosteje naseljenega nižinskega dela občine v
Mislinjski dolini. |
|
(4.11) Povsod tam, kjer izgradnje plinovodnega
omrežja kakorkoli ni upravičena, je možna izgradnja sistemov za
individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko
kurilno olje. |
|
(4.12) Daljinsko ogrevanje omogoča preskrbo
prebivalstva s toplo vodo za sanitarne in ogrevalne namene. Z
energetskega in okoljskega vidika je to eden od najboljših načinov
ogrevanja. Sisteme daljinskega ogrevanja tvorijo kotlovnice in
pripadajoča vročevodna omrežja. V občinskem središču so načrtovani
manjši sistemi daljinskega ogrevanja (na lesno biomaso ali plin). |
|
(4.13) Omejenost neobnovljivih energetskih virov,
čedalje večje potrebe po energiji in okoljske omejitve pri rabi fosilnih
goriv preusmerjajo pozornost na energetskem področju na obnovljive vire
energije (OVE). Med te uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo
vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno
toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni
mogoče reciklirati. |
|
(4.14) Na področju OVE so cilji v občini naslednji: |
|
·
spodbujanje rabe OVE, kjer je to prostorsko
sprejemljivo; |
|
·
zagotavljanje kakovosti bivalnega in
delovnega okolja z večjim deležem uporabe OVE v strukturi vseh
energetskih virov; |
|
·
dajanje prednosti rabi OVE pred fosilnimi
viri energije; |
|
·
zagotovitev ustrezne vloge OVE v zasnovi
energetske preskrbe celotne občine in posameznih naselij. |
|
|
|
(5) Komunalna infrastruktura (vodooskrba, ravnanje z
odplakami) |
|
(5.1) Na področju vodooskrbe je osnovno izhodišče
zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na
celotnem poseljenem območju občine. V prihodnje lahko načeloma
pričakujemo rastoč trend skupne porabe pitne vode. |
|
(5.2) Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so: |
|
·
dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s
pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov; |
|
·
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode
za večino prebivalstva občine; |
|
·
racionalno koriščenje vodnih virov in varčna
poraba pitne vode; |
|
·
uporaba manj kakovostne vode za tehnološke,
protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in
tehnoloških procesih; |
|
·
medobčinsko povezovanje; |
|
·
pri obstoječih velikih porabnikih vode
vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih
rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode. |
|
(5.3) Območja, kjer vodooskrba ni urejena
(vododeficitarna območja), in predeli, kjer je predviden intenzivnejši
poselitveni razvoj, se prednostno opremlja z novim vodovodnim omrežjem.
Izgradnja novih omrežij, objektov in naprav bo potekala usklajeno s
stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti
od razpoložljivih črpalnih kapacitet. Nekatere odseke obstoječega
vodooskrbnega sistema se spričo dotrajanosti, neustreznih materialov
cevi, neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnovi in
posodobi. |
|
(5.4) Predvidena je možnost navezave vodovoda
Mislinja–Straže, Mala Mislinja–Šentilj, Movže na obstoječi vodovod
Dolič. Zaradi sorazmerno velikih dolžin oskrbovalne veje Movže bi bilo
primerno zgraditi protirezervoar Movže z akumulacijo za kritje nihanja
potrošnje v Movžah in za požarno rezervo. |
|
(5.5) Vodovodno omrežje predstavlja hkrati tudi
hidrantno omrežje, tako da so naselja v občini preskrbljena tudi s
požarno vodo. |
|
(5.6) Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi
komunalnimi, padavinskimi in tehnološkimi vodami (v nadaljevanju:
odpadne vode) v občini je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za
varovanje narave ter okolja, v prvi vrsti površinskih in podzemnih voda.
|
|
|
|
(5.7) Osrednji cilj, tj. zagotovitev priključenosti
poseljenih območij v občini na javno kanalizacijsko omrežje, je v veliki
meri že dosežen. Za občinsko središče in ostala naselja v Mislinjski
dolini je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje s skupno čistilno napravo
v Sp. Dovžah. S tem so z vidika ravnanja z odpadno vodo ustrezno urejena
naslednja naselja: Mislinja, Šentilj pod Turjakom, Šentilj – zahod,
Straže in Zg. Dovže (z Zg. Dovže – vzhod, Zg. Dovže – jug (oz. Dovžansko
polje), Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod). |
|
(5.8) Prej omenjeni cilj bo treba doseči predvsem še
v ostalih gosteje naseljenih delih občine (Doliško podolje), na območju
načrtovanih širitev naselij, na območju turističnega naselja Pungart in
na območju treh načrtovanih območij za turizem. |
|
(5.9) Kjer odpadne vode ne bodo speljane preko
kanalskih vodov do čistilne naprave, se poskrbi za individualno čiščenje
odpadnih voda. |
|
(5.10) Padavinsko vodo je treba čim dlje zadrževati
na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podzemne vode), zaledne
vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjih površinskih
odvodnikov. |
|
(5.11) V zvezi z načinom, območji in roki izgradnje
javnega kanalizacijskega omrežja se upošteva določila veljavnega
Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ta
program členi naselja na skupno štiri kategorije, pri čemer za Občino
Mislinja: |
|
(5.12) V prvo kategorijo (1) uvršča naselje: |
|
·
Tolsti vrh pri Mislinji (ID 10704) (naselje
Mislinja); |
|
·
v tretjo kategorijo (3) uvršča naselja: |
|
·
Šentilj pod Turjakom (ID 10611) (naselja
Šentilj pod Turjakom, Šentilj – zahod in Zgornje Dovže); |
|
·
v četrto kategorijo (4) uvršča naselja: |
|
·
Gornji Dolič (ID 10488) (naselje Gornji Dolič
– vzhod); |
|
·
Gornji Dolič (ID 10492) (naselje Gornji Dolič
– vzhod); |
|
·
Dovže (ID 10639) (naselje Spodnje Dovže); |
|
·
Mala Mislinja (ID 10672) (naselje Zgornje
Dovže – vzhod). |
|
(5.13) Skrajni rok za izgradnjo kanalizacijskega
sistema (vključno s čistilno napravo) na zgoraj omenjenih območjih je po
navedenem operativnem programu 31. december 2017. |
|
(5.14) Za ostala naselja, ki do leta 2015 niso bila
opremljena z javno kanalizacijo, velja 'Navodilo o postopkih priprave
predpisov ministra, pristojnega za okolje, o določitvi naselij ali delov
naselij, ki do leta 2015 ne bodo opremljena z javno kanalizacijo'. To
navodilo velja v občini Mislinja za: |
|
·
Tolsti vrh pri Mislinji (ID 10483) (naselje
Srednji Dolič); |
|
·
Mislinja (ID 10461) (naselje Gornji Dolič); |
|
·
Šentilj pod Turjakom (ID 10632) (naselje
Straže); |
|
·
Završe (ID 10631) (zaselek v južnem delu
Završ); |
|
·
Mislinja (ID 10698) (vzhodni del naselja
Mislinja). |
|
(5.15) Za zgoraj naštetih pet območij občina v
skladu z zgoraj navedenim navodilom sama opredeli način odvajanja in
čiščenja odpadnih voda (variante so: greznice, male čistilne naprave,
biološke čistilne lagune itd.). |
|
|
|
(6) Upravljanje z vodami |
|
(6.1) Upravljanje z vodami služi preventivnemu
varovanju naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnji za potrebe
hidromelioracij in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega
delovanja. Na površinskih vodah se z vodno infrastrukturo zagotavlja
ustrezno upravljanje vodnih sistemov in ob tem omogoča delovanje
naravnih procesov na vodah ali ob njih. Na reguliranih površinskih vodah
se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja oziroma vzpostavljanje krajinsko ekološke in strukturno ustrezne
vloge voda v krajini, kadar to ni v nasprotju z zagotavljanjem poplavne
varnosti. |
|
(6.2) Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem
voda in s tem povezanim preprečevanjem škode ter varovanjem človeških
življenj se vodo zadržuje na mestu nastanka, aktivira razpoložljive
retencijske površine, izvaja ustrezne hidrotehnične ukrepe in
preventivno ureja erozijska območja v povirjih ter drugih nestabilnih
območjih. |
|
(6.3) Cilje na področju urejanja voda in vodne
infrastrukture se učinkovito dosega le ob usklajenem načrtovanju zadev
na tem področju z načrtovanjem namenske rabe prostora in z načrtovanjem
gozdnogospodarskih, prometnih, krajinskih, kmetijskih in drugih
ureditev. |
|
(6.4) Razvejanost in razgibanost vodnega omrežja v
Občini Mislinja je spričo njene lege na delu Pohorja, Kozjaka in Završ
precejšnja. Pomembnejša vodotoka v občini sta reki Mislinja in Paka s
svojimi številnimi manjšimi in večjimi pritoki. Predvidena je regulacija
posameznih odsekov nekaterih vodotokov predvsem v nižinskem delu občine. |
|
|
|
(7) Varstvo okolja |
|
(7.1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v
splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja: |
|
·
ravnanje z odpadki; |
|
·
varstvo zraka; |
|
·
varstvo pred hrupom; |
|
·
ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora
(vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...). |
|
(7.2) Skupne temeljne zastavitve na omenjenih
področjih so: |
|
·
zmanjšati obremenjevanje okolja; |
|
·
odpravljati posledice obremenjevanja okolja
in ponovno vzpodbujati trajnostno rabo naravnih virov; |
|
·
krepiti naravno regeneracijsko sposobnost; |
|
·
povečati snovno in energetsko učinkovitost
proizvodnje in potrošnje; |
|
·
opuščati uporabo nevarnih snovi. |
|
(7.3) Ustrezno ravnanje z odpadki se zagotavlja z
različnimi objekti in napravami, ki se navezujejo na omrežje poselitve
in druge izvore odpadkov (območja za proizvodne oz. predelovalne
dejavnosti, gradbeništvo, kmetijstvo itd.). |
|
(7.4) Cilji na tem področju se nanašajo na
zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na
izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov,
energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč
prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj
inertnih preostankov odpadkov in evidentiranje, sanacijo ter
odpravljanje neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov. Ravnanje z
odpadki mora biti zagotovljeno na način celovitega in učinkovitega
sistema, zastavljenega tudi in predvsem na regijski ravni. |
|
(7.5) Spričo navedenega se zasnova ravnanja s
komunalnimi odpadki v občini tesno navezuje na zasnovo tega ravnanja na
regijski ravni (projekt Koroškega regijskega centra za ravnanje z
odpadki – KOCEROD). Centralno odlagališče nenevarnih odpadkov za širše
regionalno območje, v katerega spada tudi območje Občine Mislinja, je v
sosednji Mestni občini Slovenj Gradec. |
|
(7.6) Ob skupni čistilni napravi blizu Sp. Dovž
deluje zbirni center za komunalne (tj. nenevarne) odpadke. Glede na
kriterije iz veljavnih predpisov dodatni zbirni centri v občini niso
potrebni. |
|
(7.7) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in
stabilno preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega se zlasti na in v
bližini vodovarstvenih območjih, opredeljenih z občinskimi predpisi o
njihovem varstvu, skrbi za premišljeno rabo prostora in preudarno
načrtovanje novih posegov v prostor. |
|
(7.8) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih
negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje
prebivalstva. Za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka so pomembni
naslednji prostorski ukrepi: |
|
·
uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov
energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu; |
|
·
zagotavljanje prostorskih možnosti za
trajnostne oblike prometa; |
|
·
vzpostavitev sistemov plinifikacije in
toplifikacije na območjih z večjo gostoto poselitve. |
|
(7.9) Varstvo tal je vezano na sistem meritev
onesnaženosti tal, zagotavljati pa ga je mogoče predvsem s smiselnim
prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih
in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na
kmetijskih površinah. |
|
(7.10) Viri hrupa na območju občine je predvsem
cestni promet. Za preprečitev obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih
posledic je v prvi vrsti pomembno naslednje: |
|
·
razpoložljivost podatkov o občutljivosti
prostora za obremenitev s hrupom; |
|
·
določenost s hrupom potencialno in dejansko
preobremenjenih območij; |
|
·
takšna razporeditev dejanske in namenske rabe
prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in
območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa; |
|
·
omejevanje pojavljanja novih virov hrupa; |
|
·
zmanjševanje emisije obstoječih virov hrupa
in s tem postopno odpravljanje s hrupom preobremenjenih območij. |
|
(7.11) Zasnova gospodarske javne infrastrukture
(brez prometnega omrežja) v občini je prikazana na karti II.2 z naslovom
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova energetske,
elektronsko komunikacijske, komunalne in okoljske infrastrukture. |
|
|
|
4. Okvirna območja naselij |
|
|
|
11. člen |
|
(okvirna območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana – določitev
naselij) |
|
(1) Okvirna območja naselij izhajajo iz ureditvenih
območij naselij iz (predhodno) veljavnih prostorskih planskih aktov
občine, iz načrtovanih površin za njihov razvoj oz. ohranjanje in iz
strokovnih opredelitev novih delov obstoječih naselij. Tako OPN
opredeljuje naslednja naselja v občini: Mislinja s sonaseljem Šentilj
pod Turjakom, Srednji Dolič, Gornji Dolič (z dislociranima deloma Gornji
Dolič – Hof, Gornji Dolič – vzhod), Zg. Dovže (z dislociranimi deli Zg.
Dovže – vzhod, Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže, Sp. Dovže –
zahod), Šentilj – zahod in Straže. |
|
(2) Edino urbano naselje v občini je Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom. Podeželski naselji sta Srednji Dolič in
Gornji Dolič (slednji z dislociranima deloma Gornji Dolič – Hof in
Gornji Dolič – vzhod). Vasi v občini so Zg. Dovže (z dislociranimi deli
Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže in Sp.
Dovže – zahod), Šentilj – zahod in Straže (Vovkarje). |
|
(3) OPN opredeljuje manjšo, samostojno locirano
gospodarsko cono na območju obstoječe proizvodne dejavnosti zahodno od
naselja Straže ob glavni cesti v smeri proti Slovenj Gradcu.
|
|
(4) OPN opredeljuje okvirno območje turističnega
naselja Pungart, za katerega se načrtuje razširitev. |
|
|
|
5. Okvirna območja razpršene poselitve |
|
|
|
12. člen |
|
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve) |
|
(1) Okvirna območja različnih oblik razpršene
poselitve so strokovno prepoznana in v OPN opredeljena na veliki večini
teritorija Občine Mislinja, tj. v vseh njenih hribovskih in gorskih
predelih. |
|
(2) Znotraj okvirnih območij razpršene poselitve so
opredeljena posamezna območja stavbnih zemljišč razpršene poselitve, in
sicer različnih velikosti in z različno gostoto pojavnosti. |
|
(3) Med razpršeno poselitev je ponekod vrinjena
razpršena gradnja, na takšnih lokacijah je avtohtoni vzorec poselitve
nekoliko manj ohranjen. |
|
(4) Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana
na karti III. z naslovom Prikaz okvirnih območij naselij in okvirnih
območij razpršene poselitve. |
|
|
|
6. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
|
|
6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo |
|
|
|
13. člen |
|
(usmeritve za prostorski razvoj občine) |
|
(1) Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo |
|
(1.1) V osrednjem delu občinskega teritorija, tj. v
Mislinjski dolini in Doliškem podolju, se poselitev prednostno usmerja v
okvirno območje urbanega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod
Turjakom. Za nižje ležeče in hkrati prometno bolje dostopne predele
Pohorja, Kozjaka in Završ, velja usmeritev ohranjanja razpršene
poselitve z ohranjanjem prepoznavnih značilnosti tukajšnjega prostora.
|
|
(1.2) Na preostalem delu občinskega prostora, tj. v
višjih predelih Pohorja, Kozjaka in Završ, velja primarna usmeritev
ohranjanja obstoječe razpršene poselitve. Nova oz. dodatna poselitev je
tu dopustna v skladu s predpisi in opredelitvami ter usmeritvami
državnih prostorskih aktov, pri čemer mora biti skladno navezana na že
vzpostavljeni poselitveni vzorec. |
|
(1.3) Poselitev se prvenstveno razvija izven območij
z naravnimi kakovostmi. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v
območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko
pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se
omogoči neovirane prehode. |
|
(1.4) Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo so
prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve
in prenovo. |
|
|
|
(2) Razvoj naselij |
|
(2.1) Zastavljeni oz. predvideni razvoj naselij v
občini, za katera so določena okvirna območja, izhaja iz celovite
analize in strokovnega vrednotenja dejanskega stanja fizično-prostorskih
in socialnih struktur, gospodarskih razmer, upoštevanja načel
trajnostnega razvoja, izhodišč in stališč državne in občinske prostorske
politike, regionalnih in širših razvojnih trendov ter iz izkazanih in
pazljivo pretehtanih potreb različnih subjektov. V zastavljenem razvoju
naselij se obenem odraža uravnoteženost med varovalnimi zahtevami in
razvojnimi potrebami. |
|
(2.2) V prostorski razvoj posameznega naselja so
vključene zlasti: |
|
·
površine notranjega razvoja (slednje v delih
naselij Mislinja, Srednji Dolič in Zg. Dovže); |
|
·
v primerih, kadar je površin notranjega
razvoja premalo za zagotavljanje kontinuitete razvoja v časovnem obdobju
naslednjih 15 let, tudi površine, ki predstavljajo zaokrožitev in/ali
širitev naselja. |
|
|
|
(3) Razvoj občinskega središča Mislinja s sonaseljem
Šentilj pod Turjakom,
za katerega je izdelan urbanistični načrt, zagotavlja zadovoljitev
vseh obstoječih, predvidenih in potencialno možnih potreb za obdobje 15
let, primarno in v večji meri na površinah notranjega razvoja,
zaokrožitev ter v manjši meri širitev. |
|
|
|
(4) Območja celovite prenove |
|
(4.1) Celovita prenova, s katero se ohranja,
izboljša ali ponovno vzpostavi višja stopnja kakovosti urbanega prostora
in stavb glede funkcionalnosti, tehnične izvedbe, urbanistično
arhitekturnega oblikovanja, bivalnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih
in okoljskih razmer ter s katero se naselje izboljša tudi po identitetni
plati, ni opredeljena za nobeno (večje) območje v občini. |
|
(4.2) Na nekaj lokacijah v naseljih Mislinja,
Srednji Dolič in Zg. Dovže ter v podeželskem prostoru občine so
posamični kulturni spomeniki in zapuščene, delno porušene ali
degradirane stavbe ter manjše naselbinske površine, ki so potrebna (v
prostorskem smislu ožje oz. omejene) prenove. |
|
|
|
(5) Koncept prostorskega razvoja urbanega središča,
za katerega je izdelan urbanistični načrt – Mislinja s sonaseljem
Šentilj pod Turjakom |
|
(5.1) Koncept razvoja urbanega središča Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom izhaja iz upoštevanja dejanskega stanja
v naselju in raznolikih prostorsko-razvojnih dejavnikov. Mednje sodi
predvsem vloga naselja kot občinskega središča, ki mu je potrebno
zagotoviti možnosti za uresničevanje in nadaljnji razvoj te vloge. Med
drugim je potrebna tudi ureditev urbanističnega stanja v naselju.
|
|
(5.2) V
urbanem središču se razvijajo obstoječe in dopuščajo nove dejavnosti, in
sicer v skladu z opredeljenimi stanovanjskimi površinami s
spremljajočimi dejavnostmi, osrednjimi območji centralnih dejavnosti,
drugim območjem centralnih dejavnosti (za izobraževanje), gospodarskimi
conami, površinami za turizem (apartmajsko naselje), športnim centrom
(območje skakalnic), površinami za oddih, rekreacijo in šport, parki,
drugimi urejenimi površinami, pokopališčem, območji prometne
infrastrukture, območjem energetske infrastrukture (kotlovnica na leseno
biomaso) ter območjem celinskih voda. |
|
(5.3) Urbano središče Mislinja s sonaseljem Šentilj
pod Turjakom se ureja tako, da se najprej revitalizirajo tisti deli
naselja oz. objekti, ki svojega položaja ali funkcije ne izkoriščajo
dovolj. Tako se v centru naselja kot zapolnitev na prostih nepozidanih
zemljiščih gradijo večnamenski objekti. S preoblikovanjem povezovalne
ceste od glavne do Šolske ceste se del dejavnosti postopoma preseli iz
zelo prometnega območja ob glavni cesti v bolj umirjeno območje ob tej
novi centralni prometnici internega značaja. Istočasno se tistim
gospodarskim dejavnostim, ki nimajo hkratne vloge centralnih dejavnosti,
omogoči nadaljnji razvoj ali širitev samo v gospodarskih conah. Na enak
način se nekatere ekstenzivno pozidane površine ob lokalni cesti
(Gozdarski cesti) etapno 'sprostijo' za stanovanjsko gradnjo.
|
|
(5.4) V večjem delu sonaselja se ohranja drobna
struktura individualne stanovanjske gradnje, gradnja večnadstropnih
objektov se omejuje na center naselja in območje ob mestnem parku. V
območjih obeh sakralnih jeder je potrebno ohranjati vedute nanju.
|
|
(5.5) Robovi naselja, ki niso optimalno določeni ali
zaznani, se ustrezneje preoblikujejo. |
|
|
|
(6) Koncept prostorskega razvoja ostalih naselij,
samostojnih gospodarskih con, območij za turizem, območij za rekreacijo
ter območij za oddih, rekreacijo in šport izven naselij |
|
|
|
(6.1) Srednji Dolič |
|
(6.1.1) Srednji Dolič je glede na svojo vlogo
lokalnega središča drugo najpomembnejše naselje v občini. Tudi v okviru
svojega nadaljnjega razvoja bo ohranil značaj stanovanjskega naselja z
nekaj centralnimi dejavnostmi lokalne ravni in dodanimi poslovnimi
dejavnostmi. |
|
(6.1.2) Prostorsko-morfološki razvoj sledi obstoječi
umeščenosti naselja vzdolž regionalne ceste oz. reke Pake in hkrati na
obeh straneh potoka Polenica. V sklop tako zastavljenega razvoja sodi
tudi izraba nekaj notranjih nezazidanih in ekstenzivno izrabljenih
površin, prav tako pa prenova in po potrebi sprememba namembnosti
posamičnih dotrajanih stavb. |
|
(6.1.3) OPN razširja naselje na jugu naselja in ob
njegovem vzhodnem obrobju ter proti severovzhodu ob Polenici. V
podaljšani vzhodni krak naselja se vključi tudi tamkajšnji obcestni niz
obstoječih stanovanjskih stavb. OPN obenem izvzema obsežen kompleks
dokaj strmih nezazidanih stavbnih zemljišč na zahodu naselja in jih
'vrača' v kmetijsko oz. gozdno namensko rabo. |
|
(6.1.4) Prostorski razvoj naselja se pazljivo
usmerja na širšem območju okoli cerkve Sv. Florjana, obenem pa ohranja
zanimive vedute in slikovitost kraja ter nadgrajuje njegovo kakovostno
vključenost v naravno okolje. |
|
|
|
(6.2) Gornji Dolič |
|
(6.2.1) Gornji Dolič je ožje oskrbno središče ob
vozlišču dveh najpomembnejših cest na območju občine, glavne in
regionalne. Kot eno od večjih naselij v občinskem merilu spričo svoje
dobre prometne lege v osrednjem delu občinskega teritorija v prihodnje
pridobiva na svoji velikosti, pomenu in funkcijah. Poleg stanovanjske se
tu razvija centralne, poslovne, proizvodne, športno rekreativne in
turistične funkcije, v bližnji okolici pa tudi izraba mineralnih surovin
(peskokop Batič). Naselje ima dva dislocirana dela, in sicer Gornji
Dolič – Hof in Gornji Dolič – vzhod, ki sta z njim prostorsko, prometno
in funkcijsko povezana. |
|
(6.2.2) V okviru nadaljnjega prostorskega razvoja
naselja se ohranja njegovo prostorsko-morfološko členjenost, ki jo
pogojuje umeščenost naselja ob prometnicah, vodotokih in kmetijskih
zemljiščih ter razgiban okolišnji relief. OPN širi naselje ob križišču
glavne in regionalne ceste ter v severozahodnem delu naselja (vključitev
in razširitev obsežnega kompleksa obstoječih zazidanih stavbnih zemljišč
vključno z območjem za oddih, rekreacijo, šport in turizem Interbožnik).
Okoli križišča obeh osrednjih cest se na podlagi povezave in razširitve
tukajšnjih obstoječih stavnih zemljišč formira nov, centralni del
naselja. Načrtovana je nova stanovanjska cesta, ki bo bolje povezala
severni in osrednji del naselja zahodno od glavne ceste. |
|
(6.2.3) Dolgoročno je predvideno širjenje naselja od
križišča obeh osrednjih cest na vzhodni strani glavne ceste v smeri
proti poslovno-stanovanjskemu območju in peskokopu Batič. Po sukcesivni
izrabi in sanaciji slednjega bo perspektivno na njegovo območje
razširjeno stanovanjsko-poslovno območje (z mirnimi proizvodnimi in
podobnimi dejavnostmi), ki leži južno od peskokopa. |
|
|
|
(6.3) Gornji Dolič – Hof |
|
(6.3.1) Majhno vaško naselje okoli stare kmetije Hof
je locirano južno ob reki Paki in vzhodno od osrednjega dela naselja
Gornji Dolič ter predstavlja dislocirani del le-tega. Naselje nima in
tudi ne bo pridobilo centralnih funkcij. Še naprej bo ohranilo svoj
stanovanjski in deloma kmetijsko-gospodarski značaj. |
|
(6.3.2) Prostorski razvoj naselja je zastavljen v
smislu njegove zaokrožitve na nekaj robnih lokacijah (za stanovanjsko in
kmetijsko rabo prostora), ki velikostno ustrezajo majhnosti naselja, in
hkrati izrabe notranjih nezazidanih površin. OPN hkrati zmanjšuje
naselje na njegovem severovzhodnem in jugozahodnem robu naselja. |
|
(6.3.3) Pri prostorskem razvoju naselja se
upoštevajo determinante neposredne bližine reke Pake, funkcijske
navezanosti na naselje Gornji Dolič, okolišnjega večjega kompleksa
kmetijskih zemljišč in zavarovanega kulturnega spomenika (domačija Hof). |
|
|
|
(6.4) Gornji Dolič – vzhod |
|
(6.4.1) Naselje se nahaja v Doliškem podolju ob
regionalni cesti in predstavlja dislocirani del naselja Gornji Dolič.
Zaradi prostorske bližine je glede nekaterih funkcij navezano tudi na
naselje Srednji Dolič. Je manjše novejše stanovanjsko naselje brez
centralne vloge in bo takšno v osnovi tudi ostalo. |
|
(6.4.2) OPN opredeljuje eno manjšo izravnavo oz.
zaokrožitev na severozahodu naselja. Za novo stanovanjsko gradnjo, ki bo
sledila že vzpostavljenemu, z regionalno cesto vzporednemu in hkrati
ortogonalnemu vzorcu pozidave, bodo dolgoročno oz. perspektivno
uporabljene nezazidane površine znotraj osrednjega dela naselja. V ta
namen se predhodno poskrbi za cestne dovoze do teh površin. |
|
|
|
(6.5) Zg. Dovže |
|
(6.5.1) Gručasto naselje ima centralno vlogo ožjega
oskrbnega središča, pri čemer bo ta vloga v prihodnje ohranjena in
funkcijsko dopolnjena, saj je naselje glede na svoj geografski položaj
in centralno vlogo tretje oz. četrto najpomembnejše v občini. V njem se
bodo poleg stanovanjske razvijale še centralne, kmetijsko-gospodarske,
turistične, poslovne in športno-rekreativne dejavnosti. Prostorski in
drugi vidiki razvoja teh dejavnosti naj upoštevajo tradicionalni agrarni
značaj naselja, ki izhaja iz njegove lociranosti na robu obsežnih
kompleksov kmetijskih površin južno od naselja. |
|
(6.5.2) Pretežni del prostorsko-morfološkega razvoja
naselja se bo (dolgoročno) odvijal ob lokalni cesti na južnem robu
naselja, v smeri proti jugovzhodu in na zahodnem robu naselja, kjer se
bo načrtovana gradnja navezala na tukajšnjo novejšo stanovanjsko
gradnjo. V sklop prostorskega razvoja sodi tudi predvidena sanacija in
vnovična raba posameznih opuščenih stavb znotraj naselja,. Za notranji
razvoj naselja na nezazidanih stavbnih zemljiščih možnosti ni, saj
tovrstnih zemljišč spričo goste zazidave tako rekoč ni. |
|
(6.5.3) Pri urejanju prostora bo pozornost posvečena
tudi ohranjanju, nadgradnji in izboljšanju zelo kakovostne avtohtone
urbanistično-arhitekturne podobe naselja (zlasti v starejšem delu
naselja in okoli cerkve Sv. Urha – potreba po ohranjanju vedut), nadalje
urejanju zelenih površin (zlasti ob obeh potokih) in prezentaciji
tukajšnje kulturne dediščine. |
|
(6.5.4) Funkcijsko sodi k naselju območje za šport
in rekreacijo nedaleč jugovzhodno od naselja, ki se razširi in
programsko dopolni, ob njem pa se tudi za potrebe naselja uredi javno
parkirišče. |
|
(6.5.5) Spričo goste pozidanosti naselja Zg. Dovže
sta v njegovi bližini nastali dve večji območji pretežno stanovanjskega
značaja, ki funkcijsko predstavljata dislocirana dela naselja Zg. Dovže
– to sta naselji Zg. Dovže – vzhod in Dovžansko polje (Zg. Dovže – jug).
Funkcijsko, prometno in komunalno sta z naseljem Zg. Dovže povezani tudi
naselji Sp. Dovže in Sp. Dovže – zahod, ki sta tudi opredeljeni kot
dislocirana dela tega naselja. Pri usmerjanju prostorskega razvoja
naselja Zg. Dovže se upošteva tudi vidik njegove povezanosti s prej
navedenimi štirimi naselji, tj. njegovimi dislociranimi deli. |
|
|
|
(6.6) Zg. Dovže – vzhod |
|
(6.6.1) Manjše novejše stanovanjsko naselje Zg.
Dovže – vzhod leži nedaleč vzhodno od Zg. Dovž ob potoku Dovžanka in
hkrati ob lokalni cesti, ki iz Zg. Dovž vodi na Pohorje. Nima središčne
vloge in je funkcijsko navezano na Zg. Dovže – tako bo ostalo tudi v
prihodnje. Spričo tega ima v OPN status dislociranega dela naselja Zg.
Dovže. V njem bo poleg prevladujoče stanovanjske funkcije prostor
podrejeno in v majhni meri namenjen tudi za okolje nemotečim poslovnim
dejavnostim. |
|
(6.6.2) OPN opredeljuje nekaj manjših širitev
naselja v obsegu, ki ustreza (majhni) velikosti naselja. Za novo
stanovanjsko gradnjo je nekaj parcel na voljo tudi znotraj naselja. |
|
(6.6.3) Pri prostorskem razvoju naselja je treba
skrbeti za ohranitev (in mestoma izboljšanje) njegove kakovostne
urbanistično-arhitekturne podobe, visoke stopnje tukajšnjega
stanovanjsko-bivalnega standarda in dobre navezanosti naselja na naravno
okolje (potok Dovžanka in zarast ob njem, gozd). |
|
|
|
(6.7) Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug) |
|
(6.7.1) Naselje Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug)
leži južno od Zg. Dovž in ima v OPN status dislociranega dela
naselja Zg. Dovže. Naselje je in bo ostalo stanovanjsko-kmetijskega
značaja ter brez središčne vloge. Kot takšno je funkcijsko navezano na
Zg. Dovže. |
|
(6.7.2) V naselju OPN opredeljuje nova stavbna
zemljišča v njegovem osrednjem in južnem delu. Prostorski razvoj naselja
in način pozidave nezazidanih stavbnih zemljišč naj primerno izkoristi
dobro infrastrukturno opremljenost naselja in tukajšnje zelo ugodne
bivalne pogoje, ustrezno naj vključi v naselje potok Turičnico z njegovo
zarastjo in upošteva tesno spetost naselja z njegovo kmetijsko in deloma
gozdno okolico ter povezanost z naseljem Zg. Dovže. |
|
|
|
(6.8) Sp. Dovže |
|
(6.8.1) Stara majhna vasica Sp. Dovže leži sredi
obsežnih kmetijskih zemljišč ob lokalni cesti, ki Zg. Dovže povezuje z
glavno cesto Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec. Nima in ne bo imela
središčne vloge in je funkcijsko navezana na Zg. Dovže – tako bo ostalo
tudi v prihodnje. Spričo tega ima v OPN status dislociranega dela tega
naselja. Ima izrazit agrarni značaj, hkrati pa razpolaga z dobro
prometno lego in infrastrukturno opremljenostjo. V skladu s tem se v
njej razvija stanovanjska in kmetijsko-gospodarska funkcija, ki jo
dopolnjuje še poslovna (lesno-predelovalna) funkcija v južnem delu
vasice. Prav v povezavi s slednjo OPN opredeljuje dokaj obsežno
uskladitveno širitev naselja. Za notranji razvoj v vasici spričo njene
goste pozidanosti ni možnosti. Prav zaradi tega je v njeni bližini
nastalo večje območje pretežno stanovanjskega značaja, ki funkcijsko
predstavlja dislocirani del naselja Zg. Dovže, tj. naselje Sp. Dovže –
zahod. |
|
|
|
(6.9) Sp. Dovže – zahod |
|
(6.9.1) Naselje se nahaja nedaleč severozahodno od
Sp. Dovž in je nanj infrastrukturno navezano, ob tem pa je funkcijsko in
komunalno navezano tudi in predvsem na naselje Zg. Dovže. Je novejše,
manjše stanovanjsko naselje brez centralne vloge in bo takšno tudi
ostalo. V OPN ima status dislociranega dela naselja Zg. Dovže. |
|
(6.9.2) OPN opredeljuje zaokrožitev naselja na
njegovem jugozahodnem robu in manjšo zaokrožitev v osrednjem delu, oboje
za novo stanovanjsko gradnjo. Za le-to se uporabi tudi nekaj
razpoložljivih gradbenih parcel znotraj naselja. Pogojno in v manjši
meri je možna tudi gradnja objektov s takšnimi poslovnimi funkcijami, ki
za stanovanjsko okolje niso moteče. |
|
|
|
(6.10) Šentilj – zahod |
|
(6.10.1) Dvodelno naselje Šentilj – zahod leži na
stiku ravninskega sveta Mislinjske doline in vznožja Pohorja vzdolž
lokalne ceste Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže. Nima središčne vloge, saj
se funkcijsko tesno navezuje na bližnji Šentilj pod Turjakom in občinsko
središče Mislinja. Pogojno lahko naselje pojmujemo kot dislocirani del
naselja Šentilj. Krepitev središčne vloge naselja ni predvidena, poleg
prevladujoče stanovanjske funkcije pa so površine v njem namenjene
deloma tudi kmetijsko-gospodarskim (zlasti v starejšem, vzhodnem delu
naselja) in v podrejeni meri tudi poslovnim funkcijam (takšnim, ki
stanovanjske funkcije ne motijo). |
|
(6.10.2) Prostorski razvoj naselja poleg izrabe
manjšega obsega nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj že doslej
opredeljene meje naselja vključuje tudi načrtovane širitve manjšega
obsega, ki jih OPN opredeljuje za to naselje spričo tukajšnjih ugodnih
bivalnih, makro- in mikrolokacijskih ter infrastrukturnih pogojev in
spričo potrebe po omilitvi pritiska po razpršeni obcestni pozidavi na
drugih lokacijah vzdolž lokalne ceste Šentilj pod Turjakom–Zg. Dovže. |
|
(6.10.3) V okviru prostorskega razvoja naselja in
zlasti njegove okolice se upošteva potrebo po dolgoročni ohranitvi nekaj
'koridorskih' povezav nepozidanega oz. neurbaniziranega prostora med
pohorskim pogorjem in kmetijsko krajino v ravninskem delu Mislinjske
doline. Prav tako se preprečuje prostorsko oz. zazidalno spajanje
naselja s Šentiljem pod Turjakom na vzhodu. |
|
|
|
(6.11) Straže |
|
(6.11.1) Naselje Straže leži nedaleč zahodno od
občinskega središča vzdolž glavne ceste Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec
in med njo ter regionalno kolesarsko potjo, potekajočo po trasi nekdanje
železniške proge južno od naselja. Naselje nima centralne vloge in za
prihodnje ta tudi ni predvidena. Ohranilo bo svoj prevladujoč
stanovanjski značaj, ki pa je in bo tudi v prihodnje opazno nadgrajen s
kmetijsko-gospodarskimi in (mirnimi) poslovnimi dejavnostmi. Spričo
neposredne bližine kolesarske poti in ceste, ki skozi naselje vodi proti
Završam, je v naselju v prihodnje možna tudi turistična funkcija. |
|
(6.11.2) V okviru prostorskega razvoja naselja bo
izkoriščanih nekaj notranjih rezerv nezazidanih stavbnih zemljišč, k
čemur OPN dodaja dve zapolnitvi oz. zaokrožitvi meje naselja v prostoru
ob glavni cesti. Ta cesta je spričo prometa po njej dejavnik, ki ga je
treba pri izbiri dejavnosti za gradnjo na prostih zemljiščih ob njej
ustrezno upoštevati. |
|
(6.12) Koncept prostorskega razvoja samostojnih
gospodarskih con – Gospodarska cona Straže – zahod |
|
(6.12.1) OPN opredeljuje območja proizvodnih
dejavnosti v občinskem središču in severovzhodno ter jugozahodno od
Gornjega Doliča. Na teh lokacijah se že danes nahaja nekaj proizvodnih
obratov, vendar so v njihovi neposredni bližini ali na zadevnih
lokacijah tudi obstoječe stanovanjske stavbe. Tako je edino in hkrati
novo manjše območje, namenjeno tiste vrstam proizvodnim dejavnostim, ki
so v odnosu do svoje neposredne okolice v določeni meri lahko zvočno,
zračno ipd. emisivne, gospodarska cona Straže – zahod (na lokaciji
Polajnar). Nahaja se nekaj sto metrov zahodno od naselja Straže na
severni strani glavne ceste Velenje–Mislinja–Slovenj Gradec na lokaciji
obstoječega kovinsko predelovalnega obrata. |
|
|
|
(6.13) Koncept prostorskega razvoja turističnih
naselij in območij za turizem |
|
(6.13.1) Koncept prostorskega razvoja turističnih
naselij in območij za turizem v občini je v pomembni meri povezan s
športno-turističnima centroma Pungart (Kope) in Rogla na pohorskem
obrobju občine. Prav s tem v zvezi OPN opredeljuje novogradnje in
rekonstrukcije cestnih odsekov, ki bodo omogočili prometno povezavo
območja občine (in dela njene okolice) z omenjenima centroma. Zato je
treba zastavljene koncepte prostorskega razvoja turističnih naselij,
območij za oddih, rekreacijo in šport na prostem, načrtovanih cestnih
gradenj in rekonstrukcij ter širitev območij kmetij za potrebe razvoja
njihovih dopolnilnih dejavnosti razumeti kot povezano celoto.
|
|
(6.13.2) Turistično naselje Pungart |
|
(6.13.2.1)Obstoječe turistično naselje Pungart se
kot del turistično rekreacijskega območja Velika Kopa na grebenu Pohorja
razvija kot gorsko turistično središče. Na zahodnem delu Pohorja spada
naselje v delno povezani niz gorsko turističnih središč, ki ga ob njem
tvorijo še Rogla, Ribniška koča in Mala Kopa. Prostorski razvoj
turističnega naselja sledi njegovemu funkcijskemu karakterju (turizem,
počitnikovanje, gostinstvo, šport, rekreacija), pri čemer se pozornosti
namenja zlasti izboljšavi infrastrukturnih razmer na območju naselja in
upoštevanju tukajšnjih naravnih vrednot. Nove prostorske ureditve in
gradnje se nanašajo delno na razpoložljive proste površine znotraj
doslej opredeljene meje turističnega naselja in delno na nove,
razširjene površine naselja, ki so z OPN opredeljene na njegovem
severozahodnem in v manjši meri na osrednjem delu (selektivno za
turistično-počitniške apartmaje, bungalove, hotel, športno dvorano,
ureditve za šport, rekreacijo in predstavitev naravnih vrednot,
parkirišča in spremljajoče ureditve). |
|
|
|
(6.13.3) Načrtovana območja za turizem |
|
(6.13.3.1) Spričo potrebe po razvoju turizma v
občini (zlasti sonaravnega turizma), zagotavljanja razvojnih možnosti na
podeželju, ohranjanja prebivalstva v hribovskih in odročnih delih
občine, vzpostavljanja naselbinsko-funkcijskih jeder v krajini in spričo
potrebe po preprečevanju nove razpršene počitniške gradnje v naravnem
okolju OPN opredeljuje tri načrtovana manjša območja za turizem na
Pohorju (Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina). Ta so načrtovana
v ambientalno privlačnih podeželskih okoljih kot strnjena, racionalno
parcelirana območja, urejena skladno z regionalno in lokalno
arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko. |
|
|
|
(6.13.3.2) Cemprin |
|
(6.13.3.2.1) Jugozahodno od turističnega naselja
Pungart je načrtovano novo območje za turizem Cemprin. Locirano ob ob
križišču turistične ceste Slovenj Gradec–Pungart in ceste v smeri proti
Mali Kopi (Partizanski dom) je namenjeno gradnji turističnih hišic,
parkovnega centra (vstopna točka v pohorski naravni park) in ureditvi
spremljajočega parkirišča. Način pozidave tega območja, njegovo
infrastrukturno opremljanje in funkcioniranje oz. raba mora v prvi vrsti
upoštevati zahteve varstva tukajšnjih naravnih vrednot in gozda.
|
|
|
|
|
|
(6.13.3.3) Jerloška seča |
|
(6.13.3.3.1) Novo območje za turizem Jerloška seča
se nahaja v gorsko višinskem območju Pohorja (Razborca) ob severozahodni
meji občine. Načrtovano je kot vzvod turističnega in siceršnjega razvoja
v tem odročnem, demografsko ogroženem delu Pohorja, kjer ni drugih
dejavnosti razen kmetijskih, gozdarskih, stanovanjsko-bivalnih in
pohodniško-rekreativnih. Pri ureditvi območja se upošteva konceptualno
idejo razvoja planšarskega turizma, tukajšnjo lokalno cesto in
pohodniške poti, prezentacijo bližnjega zgodovinskega spomenika in
potrebo po ohranitvi kakovosti ter privlačnosti tukajšnjega naravnega
okolja. |
|
|
|
(6.13.3.4) Brešarjeva planina |
|
(6.13.3.4.1) Novo območje za turizem Brešarjeva
planina se nahaja v redko poseljenem, demografsko ogroženem vzhodnem
pohorskem delu občine na območju administrativnega naselja Tolsti vrh
pri Mislinji. Načrtovano turistično območje je vzvod razvoja v tem
predelu občine. Nezazidana stavbna zemljišča v naselju so namenjena
turistični gradnji in športno-rekreacijskim ureditvam. Navedene funkcije
naselja naj izkoristijo okoliščino bližine predvidene cestne povezave
občinskega središča z Roglo. |
|
|
|
(6.14) Koncept prostorskega razvoja območij za
oddih, rekreacijo in šport izven naselij |
|
(6.14.1) Z ozirom na podeželski značaj občine in
tukajšnja obsežna območja naravne krajine na podlagi teh primerjalnih
prednosti občinskega prostora OPN opredeljuje območja za oddih,
rekreacijo in šport tudi izven naselij. Funkcijsko so povezana predvsem
z razvojem turizma, prostorsko pa se na Pohorju navezujejo na
enakovrstna območja v sosednjih občinah. Enako kot za turistična območja
tudi za zastavljeni koncept razvoja območij za rekreacijo velja, da je v
pomembni meri povezan s športno-turističnima centroma Pungart (Kope) in
Rogla. Prikazi v zvezi s temi območji so na grafičnih prikazih I., II.1
in V. strateškega dela OPN. |
|
(6.14.2) Smučarsko tekaške proge in smučišča na
Komisiji (Rogla – zahod) |
|
(6.14.2.1) Območje smučarsko tekaških prog na
Komisiji v severovzhodnem delu občine predstavlja razširitev tovrstnih
športno-rekreacijskih in turističnih kapacitet, ki se nahajajo na
bližnji Rogli v sosednji Občini Zreče. Smučarsko-tekaške proge so oz.
bodo urejene v obliki zatravljenih površin na kmetijskih in gozdnih
zemljiščih. Ureditve v smislu pozidave prostora tu niso predvidene.
Območje je izven zimske sezone v gozdarski in kmetijski rabi. Pri
urejanju smučarko tekaških prog je potrebno v prvi vrsti upoštevati
pogoje in zahteve s področja varstva naravnih vrednot. |
|
(6.14.2.2) Za morebitno dolgoročno ureditev smučišč
na Komisiji (nove smučarske proge in žičniške naprave) se pripravijo
ustrezne prostorske, naravovarstvene, okoljske in druge strokovne
podlage ter presoje. |
|
(6.14.3) Smučišči ob vlečnicah Mislinja in Papež |
|
(6.14.3.1) V občasni zimsko-športni rabi sta tudi
dve manjši smučišči ob vlečnicah Mislinja (na Cestnikovem hribu) in
Papež, ki se nahajata v neposredni bližini občinskega središča. Območji
sta sicer prvenstveno v kmetijski rabi. |
|
(6.14.4) Območje za konjeniško rekreacijo in šport
Jevšnik |
|
(6.14.4.1) Območje za konjeniško rekreacijo in šport
Jevšnik se nahaja ob izlivu potoka Mevlja v reko Mislinja in je
namenjeno rekreaciji, športu in deloma tudi turizmu, vse v povezavi s
konjerejo kot primarno dejavnostjo tukajšnje kmetije. Na njej se
ukvarjajo tudi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (vodna in
sončna energija). V sklopu območja je manjši hipodrom in lonžirni krog,
dodatno bo zgrajena lesena hala za jahanje. |
|
(6.14.5) Območje za oddih, rekreacijo in šport
Špegel |
|
(6.14.5.1) V višje ležečem predelu redko poseljenega
in demografsko ogroženega Kozjaka je zahodno ob Potoškem grabnu
opredeljeno novo območje za oddih, rekreacijo in šport na prostem,
nanašajoče se na izvajanje dopolnilnih dejavnosti bližnje kmetije
Špegel. Območje je namenjeno ureditvi športnih igrišč, prostorov za
piknik ipd. na lokaciji, ki je spričo rekonstruirane lokalne ceste iz
doline dobro dostopno. Kot takšno bo prispevalo k povečanju privlačnosti
tega dela Kozjaka za obiskovalce od drugod in s tem k izboljšanju
gospodarske perspektive teh krajev. Zemljišča na območju bodo ob
izvajanju načrtovanih načinov športno-rekreativne rabe prostora ostala
povečini nepozidana. |
|
(6.14.6) Območje za oddih, rekreacijo in šport
Kozjak – Sv. Jošt |
|
(6.14.6.1) V navezavi na zaselek okoli cerkve Sv.
Jošta na grebenu Kozjaka se vzhodno od zaselka načrtuje
rekreativno-turistično-izobraževalno območje s poudarjeno sonaravno
usmeritvijo. |
|
|
|
(7) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
(7.1) Obstoj in izvajanje različnih vrst dejavnosti
v naseljih je eden izmed dejavnikov vzpostavljanja in opredeljevanja
njihove središčne ter gospodarske vloge. Velja pa tudi obratno: vloga
naselja v omrežju naselij prispeva k nadaljnjemu razvoju že obstoječih
in novih dejavnosti v zadevnem naselju. Zato se v skladu z državno
prostorsko politiko o policentričnem razvoju poselitve dejavnosti po
izbranih naseljih ustrezno razmešča in jim v njih omogoča prostorski
razvoj. |
|
(7.2) V vseh naseljih v občini prevladuje
stanovanjska dejavnost in je le-tej namenjena večina od njihovih
razvojnih površin. V tistih naseljih, ki so gospodarsko poudarjeno
usmerjena v kmetijstvo in/ali gozdarstvo, bo ustrezni del njihovih
razvojnih površin poleg stanovanjskim namenjen seveda tudi tem vrstam
dejavnosti. |
|
(7.3) Z novimi oskrbnimi in storitvenimi (tj.
središčnimi oz. centralnimi) dejavnostmi, ki pomenijo dopolnitev
stanovanjske dejavnosti, bodo manjša naselja opremljena v skladu z zanje
opredeljeno središčno vlogo in z investicijskimi pobudami oz. možnostmi.
V pomembnejših naseljih bo razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti
manjšega obsega usmerjen v dopolnjevanje območij s stanovanjsko
dejavnostjo in centralnih območij zadevnih naselij. Trgovske, poslovne,
proizvodne in podobne dejavnosti večjega obsega in z intenzivnejšim
vplivom na okolje pa bodo usmerjene v zanje opredeljena območja v
občinskem središču, v poslovno območje severno od naselja Gornji Dolič,
na območje nekdanje železniške postaje Gornji Dolič in v majhni meri v
gospodarsko cono Straže – zahod. |
|
(7.4) Prepletanje medsebojno različnih dejavnosti
(npr. stanovanjske, poslovne in proizvodne) je sicer možno ne le v prej
naštetih naseljih, temveč tudi v drugih, vendar v manjšem obsegu,
podrejeno glede na prevladujočo stanovanjsko dejavnost v naselju in
upoštevaje dopustne okoljske standarde ter strokovno-urbanistične ukrepe
(npr. zagotovitev vmesnih 'tamponskih' struktur). |
|
(7.5) Družbena infrastruktura javnega značaja (t. i.
družbene dejavnosti) se ohranja in razvija prioritetno v osrednjih delih
tistih naselij, ki imajo pomembnejšo središčno vlogo, to je v občinskem
središču in v naseljih z vlogo vsaj ožjega oskrbnega središča (Srednji
Dolič, Zg. Dovže, v določeni meri tudi v Gornjem Doliču). |
|
|
|
(7.6) Ureditve za potrebe razvoja
športno-rekreacijskih dejavnosti v okviru zanje opredeljenih območij ali
v okviru urejenih zelenih površin znotraj naselij so prioritetno
načrtovane v občinskem središču, Gornjem Doliču in Zg. Dovžah. Pri tem
gre za izboljšanje in dopolnjevanje tovrstnih obstoječih ureditev in
deloma za vzpostavljanje novih, ki zvišujejo bivalni standard v zadevnih
naseljih in zadovoljujejo tovrstne potrebe tudi za njihovo širše
gravitacijsko zaledje. V naseljih se zelene površine, namenjene športu
in rekreaciji,načrtujejo v obsegu, ki ustreza številu uporabnikov, ki
nanje gravitirajo. |
|
(7.7) Urejanju zelenih površin je namenjena
pozornost v vseh naseljih, v večji meri pa v Mislinji, Srednjem Doliču
in Zg. Dovžah. V tem okviru se v osrednjih naseljih (Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom, Srednji Dolič, Gornji Dolič) na
ustreznih vrstah zelenih površin zagotavljajo tudi površine za urbano
vrtnarjenje. |
|
(7.8) Dejavnost počitniškega bivanja v lastniških
stavbah počitnikarjev je možna le v manjši, turistični funkciji
podrejeni meri znotraj nekaterih od območij za turizem (Brešarjeva
planina). |
|
(7.9) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih (in
v drugih delih občinskega prostora) so prikazane na karti IV. z naslovom
Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in prenovo. |
|
|
|
(8) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
|
(8.1) Urbanistično oblikovanje posameznega naselja v
osnovi izhaja iz njegove obstoječe morfološke strukture in je v tesni
spregi z lego naselja v območju višje ali nižje stopnje
(sub)urbanizacije oz. z lego naselja v podeželskem območju z višjo ali
nižjo stopnjo ohranjenosti avtohtonega vzorca poselitve. |
|
(8.2) Pri urbanističnem oblikovanju posameznega
naselja je potrebno ohranjati vzpostavljeno prometno in druge vrste
prostorsko povezovalnih omrežij, nadalje kakovostne strukture pozidave,
javne površine, zelene in druge naseljetvorne površine ter vse te
dopolnjevati in zaključevati tako, da bodo ustvarjene jasne meje med
posameznimi območji različnih urbanih struktur ali dejavnosti,
vzpostavljena razvidna prostorska vozlišča, oblikovani jasni robovi
naselja in formirana kakovostna silhueta naselja. Slednjo je po potrebi
možno dopolniti z prostorskimi poudarki in dominantami. |
|
(8.3) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
najpomembnejšega naselja v občini, tj. občinskega središča Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom, je na podlagi strokovne presoje
opredeljeno v urbanističnem načrtu zanj. |
|
(8.4) Naselja, za katera je opredeljeno arhitekturno
oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih, so Zg. Dovže in Gornji Dolič –
Hof. |
|
(8.5) Naselja, za katera je arhitekturno oblikovanje
stavb opredeljeno deloma po avtohtonih vzorcih in deloma po sodobnih
trendih – pač zaradi zatečene raznolike izoblikovanosti stavb in
posameznih delov naselja – so: Srednji Dolič, Gornji Dolič (z
dislociranima delom Gornji Dolič – vzhod), Zg. Dovže – vzhod, Dovžansko
Polje (Zg. Dovže – jug), Sp. Dovže, Sp. Dovže – zahod, Šentilj – zahod
in Straže. Med naselja z usmeritvijo arhitekturnega oblikovanja stavb
deloma po avtohtonih vzorcih in deloma po sodobnih trendih spada tudi
turistično naselje Pungart. |
|
(8.6) Za vsa tri načrtovana območja za turizem
(Cemprin, Jerloška seča in Brešarjeva planina) je opredeljeno
arhitekturno oblikovanje stavb po avtohtonih vzorcih. |
|
(8.7) Zaselki in manjše skupine stavb, ki imajo
razvidno spremenjeno izhodiščno morfološko strukturo in so stavbe v njih
tudi arhitekturno raznoliko oblikovane, se urbanistično in arhitekturno
oblikujejo glede na njihovo lego v opredeljenih območjih
(sub)urbanizacije oz. (ne)ohranjenosti avtohtonega vzorca poselitve.
|
|
(8.8) Usmeritve za urbanistično oblikovanje so
prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz usmeritev za razvoj poselitve
in prenovo. |
|
|
|
(9) Usmeritve za sanacijo razpršene gradnje |
|
(9.1) Na območju občine je prisotna razpršena
gradnja. Ta se po potrebi oblikovno in komunalno sanira. |
|
Grafično je prikazana v izvedbenem delu OPN.
|
|
|
|
(10) Usmeritve za ohranjanje poselitve na okvirnih
območjih razpršene poselitve |
|
(10.1) Za večinski del občine, razen za naselja v
nižinskem delu občine, je značilen poselitveni vzorec razpršene
poselitve. Na različnih delih okvirnega območja razpršene poselitve se
poselitev zaradi različne ohranjenosti avtohtonih poselitvenih vzorcev,
varstvenih in varovalnih režimov, konfiguracije terena in drugih
prostorsko pogojenih okoliščin različno usmerja. |
|
(10.2) Na višjih predelih Pohorja, kjer gre pretežno
za neposeljen oz. zelo redko poseljen svet (samotne kmetije in izjemoma
manjše razredčene skupine le-teh), se obstoječa poselitev praviloma le
ohranja. Enako velja za nižje lege Pohorja, na Završah in na Kozjaku,
kjer je razpršena poselitev gostejša in najdemo tudi posamezne zaselke.
S tem se ohranjajo prepoznavne, razpršeno poselitvene značilnosti
tukajšnjega prostora. |
|
(10.3) Razpršena poselitev je določena preko njej
pripadajočih stavbnih zemljiščih, ki so oblikovana tako, da povzemajo
doslej veljavno stanje teh stavbnih zemljišč, pri čemer le-to korigirajo
tam, kjer stavbna zemljišča doslej niso bila ustrezno zamejena, in jo
povečujejo na mestih zaokrožitev in manjših razširitev zadevnih stavbnih
zemljišč razpršene poselitve, opredeljenih v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(10.4) V primeru prostorskih potreb, ki jih ni
mogoče realizirati na stavbnih zemljiščih v okviru naselij ali na
površinah razpršene poselitve, se za izvajanje dejavnosti, ki so skladne
in dopustne po 44. in 45. členu Zakona o prostorskem načrtovanju,
določijo nova stavbna zemljišča v neposredni bližini obstoječih kot
njihova zaokrožitev ali razširitev. V kolikor to ni mogoče, se pri
lociranju upošteva vzpostavljeni vzorec poselitve, kar pomeni, da se
poleg vrste dejavnosti oz. namena predvidene gradnje upoštevajo
povprečne razdalje med obstoječimi objekti oz. med stavbnimi zemljišči
razpršene poselitve, obenem pa še izhodišče, da naj bodo nova stavbna
zemljišča in njihova podrobna namembnost v primeru njihove lege na
varovanih območjih vsebinsko usklajena z varstvenimi režimi. |
|
(10.5) Usmeritve za ohranjanje poselitve na okvirnih
območjih razpršene poselitve so prikazane na karti IV. z naslovom Prikaz
usmeritev za razvoj poselitve in prenovo. |
|
|
|
6.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
14. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Usmeritve za razvoj v krajini v osnovi sledijo
členjenosti občinskega prostora na štiri tipe krajine: |
|
·
naravna krajina v višje ležečih predelih
Pohorja in v tistih delih Kozjaka ter Završ, kjer so večji kompleksi
gozdov brez ali z minimalno poselitvijo; |
|
·
kulturna krajina v preostalih delih Pohorja,
Završ in Kozjaka; |
|
·
kmetijsko intenzivna krajina v zahodnem
nižinskem delu Mislinjske doline; |
|
·
urbana krajina na območju naselij in
turističnih naselij. |
|
(2) Usmeritve za razvojna območja dejavnosti,
vezanih na naravne vire |
|
|
|
(2.1) Usmeritve za razvoj kmetijstva |
|
(2.1.1) Vzpodbuja se ohranjanje kmetijske rabe
zemljišč, kar gre v prid ohranjanju kakovostne kulturne krajine. Enako
se vzpodbuja ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje ter
zagotavljanje dobrih prostorskih in drugih pogojev za trajnostni razvoj
kmetijstva. Ohranjanje in varovanje kmetijskih zemljišč se izvaja tudi v
prid povečevanju samooskrbe prebivalstva z lokalno pridelano kakovostno
hrano. |
|
(2.1.2) Kmetijska zemljišča se v čim večji meri
ohranjajo in varujejo pred spremembami v druge vrste rabe. Predvsem se
ohranja večje sklenjene kmetijske površine. Na tovrstnih območjih se
druge dejavnosti in prostorske ureditve umešča v prostor tako, da se v
največji meri ohranja pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč.
Poselitev se na tovrstnih območjih usmerja v obstoječa poselitvena
območja. Ohranja se raznolikost kmetijske rabe tal, raznolikost kultur
in s tem pestrost prostorskega vzorca kmetijskih zemljišč. Ohranjajo se
kmetijske dejavnosti na hribovskih območjih in spodbuja razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se
preprečuje. Ohranjajo se ekološko pomembni zeleni koridorji in živice,
mokriščna območja in manjše gozdne zaplate sredi kmetijskih zemljišč.
|
|
(2.1.3) Največje sklenjene površine kmetijskih
zemljišč so v nižinskem predelu občine ob rekah Mislinji in Paki. Tu je
treba kmetijska zemljišča in njihov pridelovalni potencial v čim večji
meri ohranjati, pri čemer pa je treba upoštevati tudi druge razvojne
potrebe tega najbolj gosto poseljenega dela občine. Na poplavnih in
mokrotnih zemljiščih se kmetijsko dejavnost prilagaja razmeram v okolju.
Na kmetijskih zemljiščih, na katerih se predvideva večja verjetnost
pojavljanja plazov (Razborca na Pohorju, del Završ, deli Kozjaka), se
kmetijska dejavnost prilagodi tako, da se območja v čim večji meri
varujejo pred sprožanjem pobočnih procesov. Na teh območju se kmetijska
zemljišča ohranjajo v dosedanjem obsegu, širjenje se torej ne spodbuja.
Na Završah, Kozjaku in jugozahodnem obrobju Pohorja se prepletata
kmetijska in gozdnogospodarska dejavnost. Kmetijska zemljišča se na teh
območjih ohranjajo, preprečuje se njihovo zaraščanje in vzpodbuja
sonaravno kmetovanje. |
|
(2.1.4) Obstoječim in novim kmetijam se za njihovo
delovanje in nadaljnji razvoj zagotovijo prostorske možnosti za
opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti in za dopolnilne dejavnosti.
|
|
|
|
(2.2) Usmeritve za razvoj gozdarstva |
|
(2.2.1) Gozdna zemljišča predstavljajo naravni vir
in so naravno okolje za raznovrstne človekove dejavnosti. Te se izvajajo
na takšen način, da se pri tem ohranja in omogoča trajnostni razvoj
gozdnih zemljišč in ohranja primarna ekološka funkcija gozda.
Gospodarsko izkoriščanje gozda se izvaja skladno z določili pristojnih
služb in gozdnogospodarskih načrtov ter pri tem upošteva vse osnovne
funkcije gozda (ekološke, socialne, proizvodne). S primernim
gospodarjenjem se povečuje kakovost in lesno donosnost gozda. V njem se
omogoča tiste dejavnosti (rekreacijo v naravnem okolju, izobraževanje,
raziskovanje ipd.), ki ne vplivajo na spremembo stanja gozda, njegovo
kakovost in ne ovirajo gospodarjenja z njim. |
|
(2.2.2) Preprečuje se večje posege v strnjeno gozdno
matico in ohranja velike sklenjene gozdne površine na Pohorju in Kozjaku
ter s tem gozdnogospodarski potencial teh območij. Ohranja se manjše
gozdne zaplate in zelene gozdne koridorje predvsem v nižinskih predelih
na kmetijskih zemljiščih in tudi ponekod v hribovitih predelih. S tem se
ohranja funkcija koridorskih povezav med posameznimi večjimi območji ter
zaplatami gozda in omogoča prosta prehodnost za prostoživeče živali.
|
|
(2.2.3) Skladno z veljavnimi režimi se varujejo
varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Možni posegi v gozdne
rezervate (Lovrenška jezera, Ovčarjevo) so opredeljeni z režimom,
določenim v odloku o zavarovanju. Na območjih, kjer se predvideva
možnost pojavljanja pobočnih procesov, se prioritetno ohranja stalna
pokritost tal z vegetacijo oziroma se gozd ohranja. Na območjih požarno
ogroženih gozdov, ki se nahajajo pretežno nad Doliškim podoljem v
hribovitem območju Pohorja, Kozjaka in Završ, se posegi in dejavnosti
načrtujejo v skladu s potrebami varstva pred požarom. |
|
(2.2.4) Na gozdnih zemljiščih se lahko načrtuje in
vzdržuje gospodarska javna infrastruktura, in sicer skladno z
uresničevanjem načel trajnostnega razvoja, varovanja narave in kakovosti
prostora. Umeščanje infrastrukturnih objektov je potrebno prilagoditi
naravnim prvinam krajine in tako, da bodo funkcije gozdov čim manj
prizadete ter da bodo čim manj poslabšani pogoji za gospodarjenje z
gozdovi. Raba gozda zahteva tudi celovit sistem gozdnih prometnic, ki
mora biti prostorsko racionalen in ne sme povzročati okoljskih
degradacij ali sprožati erozijskih procesov. |
|
|
|
(2.3) Usmeritve za razvoj upravljanja z vodami in
vodnimi viri |
|
(2.3.1) Na območju Občine Mislinja sta dva vodotoka
I. reda, in sicer reki Mislinja in Paka. Druge površinske tekoče vode
so: Bradačev potok, Brložnica, Črni potok, Dovžanka, Estrama, Glažuta,
Hrenov potok, Jamovica, Jezerski potok, Mevlja, Planinka, Polenica,
Ponikva, Razborški graben, Šiklarski potok, Skrlovški potok, Trniški
graben, Turičnica, Žlebčev potok in drugi manjši vodotoki. |
|
(2.3.2) Pri posegih v vodni in obvodni prostor se
upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima. Vodotoki, brežine in
priobalna območja se redno vzdržujejo na sonaraven način in tako, da se
pri tem v čim večji meri ohranja vodni režim in naravno stanje brežin.
Pri urejanju vodotokov in brežin naj bodo prioritetno v uporabi ukrepi,
ki struge in brežine urejajo v skladu z naravnimi procesi in uporabljajo
ekoremediacije. |
|
(2.3.3) Vodotoki Mislinja (zgornji tok Mislinje s
pritoki do Sp. Fužine), Paka (Zgornji tok Pake s pritoki), Movžanka
(povirni del) in Ponikva (ponikalnica jugozahodno od naselja Mislinja)
so zaščitene naravne vrednote in se ohranjajo ter vzdržujejo v naravnem
stanju. Prostorski posegi se usmerjajo izven območij teh naravnih
vrednot. Izjemoma se prostorski posegi dovolijo tudi znotraj zaščitenih
območij naravnih vrednot vodotokov, in sicer predvsem za namene
gospodarske infrastrukture ter za turistično-rekreacijske namene. |
|
(2.3.4) Vode je moč izkoriščati za oskrbne,
gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja
njihovo trajnostno rabo in ustrezno varstvo. V vodni in obvodni svet se
posega za namen gradnje objektov in naprav gospodarske javne
infrastrukture, za namene varovanja rečnega dna in brežin ter za
regulacijo vodnega toka. Poselitev se usmerja izven priobalnih zemljišč
vodotokov. |
|
(2.3.5) Turistično-rekreacijsko so zanimive stoječe
vode, ki se jih skladno z varstvenimi usmeritvami nameni tudi različnim
oblikam rekreacije (ribištvo, vodni športi). Rekreacijska raba voda se
načrtuje na lahko dostopnih območjih, tako da se za namene rekreacije ne
spreminja morfoloških značilnosti voda in le malo posega v vodni
ekosistem ter kulturne in doživljajske kakovosti vodne in obvodne
krajine. |
|
(2.3.6) Onesnaževanje vodotokov se zmanjšuje s
postopnim zmanjševanjem izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega
omrežja v naseljih in čistilnih naprav v in izven naselij (tam, kjer to
še ni ustrezno urejeno), s čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in z
ustreznim nadzorom nad kmetijsko obdelavo v neposredni bližini vodotokov
ter na vodovarstvenih območjih. |
|
(2.3.7) Na poplavnih območjih se z ustreznimi
ukrepi, prednostno z upoštevanjem načela sonaravnosti, in ob upoštevanju
naravnih režimov vodotokov zagotavlja varovanje obstoječe poselitve.
Poselitev in umeščanje drugih objektov, ki niso v zvezi z urejanjem
voda, se usmerja izven poplavno ogroženih območij. |
|
(2.3.8) Varstvo vodnih virov se zagotovi prvenstveno
z vodovarstvenimi območji, ki imajo opredeljene varstvene režime. Na
območju vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin ter na
vodovarstvenih območjih, pomembnih za oskrbo s pitno vodo, se v čim
večji meri ohranja naravno okolje in se sem ne umešča dejavnosti, ki bi
lahko zmanjšale izdatnost ali ogrozile kakovost vode. |
|
|
|
(2.4) Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije ter
drugih prostočasnih dejavnosti |
|
(2.4.1) OPN poudarjeno opredeljuje razvoj
turističnih, rekreacijskih in drugih oblik prostočasnih dejavnosti, ker
je to pomembna strateška usmeritev gospodarskega razvoja občine. Razvoju
turizma in rekreacije so namenjena izbrana območja, ki premorejo naravne
kakovosti, dobro krajinsko prepoznavnost, kulturno dediščino in druge
kakovostne ustvarjene danosti. Pri tem se v čim večji meri varuje prej
opisane kakovosti in preprečuje okoljske degradacije, kulturno dediščino
pa hkrati obnavlja in programsko dopolnjuje. |
|
(2.4.2) Zagotavlja se programska povezanost in
medsebojno dopolnjevanje turistične ponudbe iz različnih delov občine
ter hkrati med sosednjimi občinami. Skrbi se za optimalno rabo
turistične infrastrukture. V turistično ponudbo se vključuje območja z
lokalnimi in regionalnimi posebnostmi, prostorske ureditve za izvajanje
turističnih in rekreativnih dejavnosti pa načrtuje tako, da so
večfunkcionalne in v rabi skozi vso leto oziroma čim večji del leta.
|
|
(2.4.3) Pri izvajanju turističnih in rekreativnih
dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije
(pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi
danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje sonaravne,
prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v
naravnem okolju. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo
(promocija, izobraževanje ...). |
|
(2.4.4) Kot pomembno območje, namenjeno turizmu in
rekreaciji, se v občini razvija turistično rekreacijsko območje Velika
Kopa (s turističnim naseljem Pungart). Tu se razvija zimsko-športni
turizem (smučanje, tek na smučeh) in turistično-rekreacijski programi za
poletno sezono (športi na prostem in v dvorani). Na tem območju se
omogoča razvoj turistično-rekreacijskih kapacitet in programov ter
gospodarske infrastrukture tako, da se upoštevajo klimatske spremembe in
zahteve varstva naravnih vrednot. |
|
(2.4.5) Ob nadaljnji izgradnji in urbanističnem
urejanju občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom,
predvsem njunih starih jeder in javnih, zelenih in obvodnih površin, se
upošteva možnost in potrebo, da postaneta pomemben nosilec turistične
ponudbe v občini. Del te predstavlja tudi kolesarska pot po trasi
opuščene železniške proge in njeni podaljški v tukajšnjo cestno mrežo.
Naselje Mislinja služi tudi kot kolesarska izhodiščna točka trajnostnega
oz. sonaravnega turizma (povezave proti Pohorju, Završam in Doliškemu
podolju). |
|
(2.4.6) Podeželski turizem in druge oblike
sonaravnega turizma se spodbujajo in razvijajo v treh načrtovanih
območjih za turizem, vaških naseljih, zaselkih in kmetijah s ponudbo
kulturno-zgodovinske dediščine, naravnih kakovosti in turističnih
produktov v povezavi s kmetijsko dejavnostjo in drugimi dejavnostmi na
podeželju. Za razvoj podeželskega turizma je pomembno ohranjanje in
izboljševanje oblikovne prepoznavnosti naselij in vasi ter kakovostnih
prvin kulturne krajine kot nasledka tukajšnjih tradicionalnih oblik
kmetovanja. |
|
(2.4.7) Turistično funkcijo ima tudi geomorfološko
in zgodovinsko zanimivo območje Hude luknje, kjer se bo ta funkcija
razvijala v okviru naravovarstvenih omejitev in pogojev, ki veljajo za
to območje. |
|
(2.4.8) Za vsakodnevno rekreacijo občanov so
opredeljene površine v naseljih Mislinja, Šentilj pod Turjakom, Zg.
Dovže, Gornji Dolič, Srednji Dolič in Straže. V občinskem središču za
namene oddiha, rekreacije in športa služijo oz. bodo služili športni
park ob osnovni šoli, območje smučarsko-skakalnega centra s parkovnimi
površinami, park v središču naselja in zelena poteza vzdolž reke
Mislinja. Razvoju športno-rekreativnih in prostočasnih dejavnosti so
namenjene tudi nove površine v ta namen v naselju Gornji Dolič
(Interbožnik), ob zaselku Sv. Jošt, zahodno od Straž (konjeniška
rekreacija) in na Kozjaku (kmetija Špegel). Omenjene in obstoječe
površine za vsakdanjo rekreacijo občanov so pomembne tudi kot socialni
prostori, saj predstavljajo prizorišča druženja lokalnega prebivalstva.
|
|
(2.4.9) Površine za rekreacijo in šport je mogoče
izjemoma umestiti oz. urediti zunaj poselitvenih območij kadar: |
|
·
je možno zagotoviti primerno dostopnost in
razdaljo (omogočen tudi dostop peš ali s kolesom); |
|
·
dejavnost ne povzroča konfliktov s primarno
rabo prostora in varstvenimi režimi, ki so opredeljeni za zadevno
območje. |
|
|
|
(2.5) Usmeritve za razvoj območij mineralnih surovin |
|
(2.5.1) OPN kot območja pridobivanja mineralnih
surovin opredeljuje peskokopa Batič (severno od naselja Gornji Dolič) in
Mrak (na Završah). Območji obeh peskokopov se sproti in po zaključku
ekspolatacije sanirata in nato namenita druge vrste rabam prostora
skladno s sanacijskim načrtom. |
|
(2.5.2) Opuščeni območji pridobivanja mineralnih
surovin sta Pečovnik na Kozjaku in Jenina na Metulovem vrhu (Završe). V
občini je še več (nelegalnih) kopov, predvsem v širši okolici Gornjega
in Srednjega Doliča. Za opuščena in nelegalna območja pridobivanja
mineralnih surovin se pripravi in izvede ustrezna sanacija prostora,
tako da se zagotovi revitalizacija krajine in krajinskih kakovosti
prostora ter varnost ljudi in prostoživečih živali. |
|
(2.5.3) V občini se lahko načrtujejo nova območja
pridobivanja mineralnih surovin, za katere je potrebno zagotoviti
ustrezno strokovno preveritev prostorskega posega, s katero se utemelji
poseg, upošteva vplive na okolje in predvidi tako sprotno kot tudi
končno sanacijo območja izkoriščanja. |
|
(3) Usmeritve za posebna območja, kjer se ohranjajo
in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z
vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
|
(3.1) Na posebnih območjih prepoznavnosti in
ohranjanja naravnih in ustvarjenih kakovosti se ohranjajo prvine naravne
in kulturne krajine. S kakovostnim vključevanjem teh območij v
prostorski razvoj občine se izkorišča potenciale le-teh za razvoj
specifičnih dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost teh
območij, povečujejo primerjalno prednost za turizem in rekreacijo ter
ohranjajo njihovo biotsko pestrost in privlačnost. |
|
(3.2) Za območja prepoznavnosti in njihove dele, za
katere se predvidi sanacija ali so podane obsežnejše razvojne pobude, se
pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, temelječi na predhodnih
strokovnih prostorskih (krajinskih, urbanističnih, arhitekturnih,
infrastrukturnih ...) preveritvah in utemeljitvah. |
|
(3.3) Pri zasnovi in oblikovanju prostorskih posegov
je treba upoštevati njihovo lociranost v posameznih arhitekturnih
regijah oz. arhitekturnih krajinah. |
|
|
|
(3.4) Območja prepoznavnosti prostora |
|
(3.4.1) V občini se ohranja prepoznavnost prostora.
Tu so naslednja območja prepoznavnosti prostora: |
|
·
staro historično jedro občinskega središča
Mislinja s cerkvijo kot prostorsko oz. krajinsko dominanto; |
|
·
staro historično jedro naselja Šentilj nad
Turjakom s cerkvijo kot prostorsko oz. krajinsko dominanto; |
|
·
značilen vzorec poselitve s samotnimi
kmetijami na Pohorju; |
|
·
nižinski svet ob reki Mislinja, kjer
prevladuje kmetijska krajina; |
|
·
hribovit, pretežno gozdnat svet zahodnega
dela Pohorja, kjer so znotraj gozdne matice značilne perforacije
kmetijskih zemljišč samotnih kmetij na celkih; |
|
·
goli vršni predeli Pohorja (Črni vrh, Velika
Kopa); |
|
·
ozka dolina reke Pake z značilno poselitvijo
ob robu doline oz. ob vznožju okolišnjega hribovja; |
|
·
hriboviti svet (Paškega) Kozjaka in Završ s
pretežno gozdnatim pokrovom in temensko poselitvijo, ki je obkrožena s
kmetijskimi zemljišči; |
|
·
soteska Huda luknja in območje osamelega
krasa v okolici te soteske; |
|
·
Mislinjski graben, ki je ozka povirna dolina
Mislinje. |
|
(3.4.2) Območja prepoznavnosti prostora je treba v
čim večji meri ohranjati tako, da lastnosti, zaradi katerih so ta
območja prepoznavna, z novimi prostorskimi posegi ne bodo okrnjene ali
degradirane. |
|
|
|
(3.5) Varstvo kulturne dediščine |
|
(3.5.1) Kulturna dediščina predstavlja kvaliteto v
prostoru in je kot takšna razvojni potencial ter dejavnik trajnostnega
prostorskega razvoja. Kulturno dediščino je treba v čim večji meri
ohranjati, in sicer čim bolj celostno, uporabljati pa jo skrbno in v
skladu s razvojnimi potrebami sodobnega časa. Kulturna dediščina se
varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezno območje ali
objekt kulturne dediščine, in sicer: |
|
·
glede na tip dediščine: arheološka, stavbna,
profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska in ostala ter |
|
·
glede na status dediščine: državni pomen,
lokalni pomen. |
|
(3.5.2) Kulturno dediščino je treba varovati v
skladu z dejavnostmi, ki se pojavljajo v njenem okolišnjem prostoru
(kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev), pri čemer se varujejo tudi vplivna
območja dediščine in ohranja skladna krajinska podoba v tem vplivnem
območju (zlasti tudi vedutna izpostavljenost dediščine). Kulturno
dediščino je treba v čim večji meri varovati, ohranjati in predstavlja
na kraju samem. Na podeželju se ohranja zlasti etnološka in vaška
arhitekturna dediščina, ki skupaj z drugimi vrstami kulturne dediščine
(sakralno, zgodovinsko ...) predstavlja turistični potencial. Tega je
treba vključevati v tudi v turistične, rekreacijske, kolesarske in druge
poti ter omrežja. |
|
|
|
|
|
(3.6) Ohranjanje naravnih kakovosti |
|
(3.6.1) Prostorski razvoj občine je načrtovan tako,
da se na njenem celotnem območju v čim večji meri ohranjajo naravne
kakovosti, še zlasti na območjih, kjer so te prepoznavne ali kako
drugače kakovostne ali kjer predstavljajo pomemben dolgoročni strateški
vir naravne in biotske raznovrstnosti. V skladu z načelom trajnostnega
razvoja predstavljajo območja naravnih kakovosti območja, ki se
varujejo, hkrati pa so to območja, ki so spričo svojih značilnosti
potencialna osnova za gospodarski, širši družbeni in kulturni razvoj. |
|
(3.6.2) Med območji naravnih kakovosti se v skladu z
varstvenimi usmeritvami za posamezno območje še posebej varujejo
naslednja območja: |
|
·
posebna varstvena območja (območja Natura
2000 – višji predeli Pohorja, širše območje Hude luknje na delu Završ in
Kozjaka); |
|
·
zavarovana območja; |
|
·
ekološko pomembna območja (Pohorje,
Velenjsko-Konjiško hribovje); |
|
·
naravne vrednote: geomorfološke, geološke,
hidrološke, botanične, ekosistemske, drevesne in oblikovane naravne
vrednote (Pohorske planje, pohorska barja, Huda luknja – osameli kras,
povirje Movžanke, zgornji tok Mislinje s pritoki, zgornji tok Pake s
pritoki ...); |
|
·
pričakovane naravne vrednote; |
|
·
habitatni tipi. |
|
(3.6.3) Prostorski posegi v območja naravnih
kakovosti se izvajajo le v primeru, če prostorskega posega ni možno
načrtovati izven območij naravnih kakovosti oziroma ni drugih tehničnih
možnosti za načrtovanje in izvedbo posega. |
|
(3.6.4) Prostorski posegi in dejavnosti se na
območjih z naravnimi kakovostmi načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim
večji meri ohranja biodiverziteta, obseg habitatov in habitatnih tipov,
da se ohranja njihova kakovost, lastnosti in povezanost, da se omogoči
vzpostavitev ponovne povezanosti, v kolikor bi s prostorskimi posegi
prekinili obstoječo povezanost, da se ohranijo naravni procesi, da se ne
ogroža njihov obstoj in da se bistveno ne spremenijo ali poškodujejo
lastnosti, zaradi katerih je območje opredeljeno kot območje z naravnimi
kakovostmi. |
|
|
|
(4) Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
|
(4.1) Naravne in druge nesreče lahko v prvi vrsti
prizadenejo vodovarstvena, poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita
območja ter požarno in potresno ogrožena območja. Na navedenih ogroženih
območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s pravočasno
izvedbo preventivnih in zaščitnih ukrepov, s sanacijo žarišč nevarnosti
in z omejevanjem razvoja, vse sorazmerno s stopnjo nevarnosti, ki preti
posameznemu območju. |
|
(4.2) Poplavna ogroženost v občini je prisotna na
poplavnem območju ob reki Mislinji od občinskega središča dolvodno, tj.
proti zahodu. Posegi v prostor se prvenstveno usmerjajo izven poplavnih
območij, če pa temu izjemoma ni tako, je treba načrtovane posege
zasnovati in izvesti skladno s predpisi s področja voda in varstva pred
vodami. Obstoječo poselitev, ki leži na poplavno ogroženem območju, se
pred poplavami varuje z ustreznimi protipoplavnimi ukrepi. Na poplavnih
območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev, dejavnosti ali rab
prostora, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost. |
|
(4.3) Požarna varnost se v prostoru zagotavlja z
načrtovanjem objektov tako, da se predvidijo ustrezni odmiki med
objekti, odmiki od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve, da se
načrtujejo in izvedejo varnostni pasovi ob požarno nevarnih objektih in
območjih, da se načrtujejo in izvedejo požarne poti in da se zagotovijo
zadostne količine požarne vode ter neoviran dostop do nje. Na območjih
požarno ogroženih gozdov se prostorske ureditve načrtujejo tako, da ne
povečujejo požarne ogroženosti, da so zagotovljeni ustrezni odmiki od
požarno ogroženih gozdov in da načrtovane dejavnosti ne predstavljajo
požarnega tveganja za naravne in ustvarjene danosti v prostoru.
|
|
(4.4) Varstvo pred potresi se zagotavlja z ustreznim
upoštevanjem stopnje potresne nevarnosti, ki velja za območje Občine
Mislinja, pri gradnji in rekonstrukciji objektov. |
|
(4.5) Razen Mislinjske doline, kjer ni nevarnosti
plazenja tal, za večino preostalega prostora občine velja potreba po
običajnih erozijskih ukrepih, za manjši del v višjih legah Završ in
Kozjaka pa potreba po zahtevnejših protierozijskih ukrepih. Pri
načrtovanju posegov v prostor se skladno s tem upošteva stopnja
verjetnosti pojavljanja plazenja zemljišč. Pri prostorskih ureditvah se
načrtujejo in izvedejo ustrezni preventivni ukrepi, da se prepreči
pojavljanje novih erozijskih območij in varuje pred nevarnostmi na
obstoječih erozijskih območjih. V občini je evidentiranih več žarišče
globinske in bočne erozije. Prostorske ureditve je treba usmerjati izven
teh žarišč in njihovega vplivnega območja. |
|
(4.6) Pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled,
snegolom, orkanski veter ipd. se varuje s strokovnim in smiselnim
umeščanje posegov v prostor, predvsem pa s takšno zasnovo in gradbeno
izvedbo objektov (kritina in oblika ostrešja, mikrolokacijska postavitev
in usmerjenost objekta, odvajanje padavinske vode ...), da so objekti v
čim večji meri odporni na prej naštete izredne vremenske pojave. Za
blaženje sile orkanskega vetra je treba uporabiti gozd in zelene ter
parkovne površine z drevesi. |
|
(4.7) Pri načrtovanju in izvedbi prostorskih posegov
ter gradnji objektov se izvajajo tudi takšni ukrepi, ki so namenjene
preprečitvi ali ublažitvi škode spričo morebitnih drugih nesreč, kakršne
so nesreče pri prevozu nevarnih snovi, eksplozije teh snovi, večje
prometne nesreče (vključno s tistimi v zračnem prometu) in vojno
delovanje. |
|
|
|
(5) Usmeritve za območja za zaščito in reševanje |
|
(5.1) Objekti in območja za potrebe zaščite in
reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih
nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti in uporabiti za
potrebe začasne nastanitve prebivalstva, za deponijo ruševin, pokop
ljudi in živali ipd. Pri tem gre povečini za obstoječe odprte, za večje
zgradbe javnega značaja, večja skladišča ipd. |
|
|
|
6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
|
|
15. člen |
|
(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe
zemljišč) |
|
(1) Območja stavbnih zemljišč |
|
(1.1) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne
namenske rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na
katerih so zgrajeni objekti, in zemljiške parcele oz. njihove dele, ki
so s tem OPN namenjeni za graditev objektov. Določijo se na: |
|
·
območjih naselij; |
|
·
območjih turističnih naselij in območjih za
turizem; |
|
·
območjih za oddih, rekreacijo in šport izven
naselij; |
|
·
površinah razpršene poselitve; |
|
·
vseh območjih načrtovane ali izvedene
infrastrukture, za katero je značilna izključna raba prostora ne glede
na vris predmetne infrastrukture v grafični del OPN. |
|
(1.2) Za območja stavbnih zemljišč se v naseljih v
izvedbenem delu OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po
načelu pretežnosti glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene
razmere in dejansko rabo zemljišč oz. predvideno rabo posameznih
območij. |
|
(1.3) Območja stavbnih zemljišč se določijo tako, da
se kot izhodišče povzamejo odločitve o območjih in obsegu stavbnih
zemljišč iz doslej veljavnih prostorskih planskih aktov občine in se
korigirajo oz. spremenijo ali na novo določijo povsod tam, kjer je to
potrebno na podlagi ugotovitev iz različnih strokovnih podlag ali
dejanskega stanja v prostoru: |
|
(1.4) Stavbna zemljišča se v ustrezni meri širijo
povsod tam in tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja
občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve ter usmeritvam za
razvoj v krajini. |
|
(1.5) Glede na stanje v naravi, prikaz stanja
prostora in ugotovitve iz strokovnih podlag za poselitev se ustrezno
določijo tudi stavbna zemljišča oz. površine razpršene poselitve tako,
da se obstoječa stavbna zemljišča primerno preoblikujejo ali zaokrožijo.
|
|
(1.6) Z veljavnimi prostorskimi akti občine
opredeljena stavbna zemljišča se spremenijo v kmetijska oz. gozdna
zemljišča povsod tam, kjer je za to izkazan interes fizičnih ali pravnih
oseb in je hkrati taka sprememba v skladu s predpisi, strokovno
utemeljena in sprejemljiva z vidika zasnovanega prostorskega razvoja
občine. |
|
|
|
(2) Območja kmetijskih zemljišč |
|
(2.1) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so
primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih
zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu
z njihovim namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala,
oblike in velikosti parcel ter drugih relevantnih meril in kriterijev so
členjena na najboljša in druga kmetijska zemljišča. |
|
(2.2) Območja kmetijskih zemljišč se v izvedbenem
delu OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih prostorskih
planskih aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno
in zakonito določitev stavbnih, gozdnih, vodnih ali drugih zemljišč,
povečajo pa se v primerih, kjer je bil izkazan interes lastnikov
stavbnih ali gozdnih zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi z
vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine, ter na območjih stavbnih
zemljišč, ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za
zemljišča, neprimerna za gradnjo, pa so hkrati ta zemljišča že v
kmetijski rabi. |
|
(2.3) Na kmetijskih zemljiščih, določenih na opisani
način, se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial
za kmetijsko proizvodnjo. Preprečuje se njihovo nekontrolirano in
neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali druge vrste degradiranje. |
|
(2.4) Morebitno drugačno določitev kmetijskih
zemljišč opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za
kmetijstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na gozdna zemljišča,
predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za
gozdarstvo. |
|
|
|
(3) Območja gozdnih zemljišč |
|
(3.1) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z
gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki
zagotavlja katerokoli funkcijo gozda. |
|
(3.2) Območja gozdnih zemljišč se v izvedbenem delu
OPN povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih prostorskih planskih
aktov občine. Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in
zakonito določitev stavbnih, kmetijskih, vodnih ali drugih zemljišč, pa
ta ne posegajo na območja varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim
namenom, praviloma pa tudi gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti
katerekoli ekološke funkcije, ki so varovani ali zavarovani po predpisih
o gozdovih ali po predpisih o ohranjanju narave. Povečajo pa se v
primerih, kjer je bil izkazan interes lastnikov stavbnih in kmetijskih
zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi z vidika zasnovanega
prostorskega razvoja občine, ter na tistih območjih stavbnih zemljišč,
ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča,
neprimerna za gradnjo, pa so ta zemljišča po dejanski rabi že gozdna. |
|
(3.3) Na opisani način določena gozdna zemljišča se
uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja, opredeljenimi
v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(3.4) Morebitno drugačno določitev gozdnih zemljišč
opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za
gozdarstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na kmetijska
zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za
kmetijstvo. |
|
|
|
(4) Območja vodnih zemljišč |
|
(4.1) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je
trajno ali občasno prisotna celinska voda in se zato oblikujejo posebne
hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in
obvodni ekosistem. |
|
(4.2) Meje območij vodnih zemljišč določi
ministrstvo, pristojno za vode. Do takrat se v izvedbenem delu OPN kot
vodna ohranjajo zemljišča, ki so opredeljena v veljavnih prostorskih
planskih aktih občine in določijo nova tam, kjer so vodna zemljišča
zemljiško katastrsko odmerjena z zadostno stopnjo položajne natančnosti
parcelnih meja. |
|
(4.3) Vodna zemljišča se dodatno opredelijo za
gradnjo zbiralnikov vode za potrebe umetnega zasneževanja smučišč. |
|
|
|
(5) Območja drugih zemljišč |
|
(5.1) V OPN se kot druga zemljišča določijo območja
mineralnih surovin (peskokopi). |
|
(5.2) Območja mineralnih surovin se opredelijo tako,
da se povzamejo iz veljavnih prostorskih planskih aktov občine. |
|
|
|
6.4 Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
|
|
16. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev) |
|
(1) Na celotnem območju občine izhaja določitev
prostorskih izvedbenih pogojev iz prepoznanega in usklajenega
upoštevanja avtohtonih vzorcev poselitve, zatečenega stanja v prostoru,
trendov v prostoru, varstvenih režimov, strokovnih načel in drugih
dejavnikov, ki so merodajni ne le za opredeljevanje posegov v prostor,
temveč tudi za podrobnejše urejanje le-teh. Navedena izhodišča za
določanje prostorskih izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste
posegov v prostor, glede lege objektov, glede velikosti objektov ali
prostorskih ureditev, glede oblikovanja objektov, glede parcelacije,
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro in glede nekaterih drugih tem se upoštevajo za
posege na stavbnih in drugih zemljiščih specifično po posameznih enotah
urejanja prostora, in sicer ne glede na to, ali so prostorski izvedbeni
pogoji določeni v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta ali pa
so (za posamezne dele občinskega območja) del vsebine občinskih
podrobnih prostorskih načrtov. |
|
(2) Usmeritve za določanje pogojev za urbanistično
in arhitekturno oblikovanje |
|
(2.1) V tistih delih podeželskega prostora občine,
kjer so posamezna zaključena območja in prostorske entitete še
razpoznavno avtohtono ohranjene, je treba urbanistično in arhitekturno
oblikovanje naselij, njihovih delov in stavb v njih ter stavb na
stavbnih zemljiščih izven naselij podrejati ohranjanju avtohtonih
poselitvenih in oblikovalskih vzorcev. |
|
(2.2) V tistih delih občinskega prostora, kjer je
prisotna urbanizacija-suburbanizacija prostora in so avtohtoni vzorci še
razpoznavni, a že delno prepleteni s sodobnejšimi posegi (območje
razvidno na karti v M 1 : 35.000 št. IV), je treba pri arhitekturnem
oblikovanju stavb slediti 'izpeljanki' avtohtonih vzorcev, to je, da se
morajo posamezni elementi značilne postavitve stavb in načina njihove
gradnje ohraniti in ob novih gradnjah ponoviti, pri čemur pa niso
izključeni takšni elementi, ki so oblikovani glede na sodobne
arhitekturno-graditeljske prakse in trende. |
|
(2.3) V tistih delih območja občine, kjer so že
prisotne oblikovno in tipološko zelo raznolike stavbe (z različnimi
legami, odmiki, velikostjo parcel ipd.), naj izhaja urbanistično
oblikovanje iz najustreznejše variante koncepta ureditve glede na
obstoječe prostorske razmere in programske zahteve investitorjev,
arhitekturno oblikovanje pa naj se omejuje zgolj na predpisane gabarite
stavb, s katerimi naj bodo zagotovljene ustrezne mase v izoblikovanem
prostoru. |
|
|
|
(3) Usmeritve za določanje pogojev za krajinsko
oblikovanje |
|
(3.1) Ker je poseljen večji del občinskega prostora
oz. je poselitev zastopana po celotnem teritoriju kulturne krajine
(izjema je le neposeljen svet višjih predelov Pohorja), je potrebno
razvoj poselitve vključno z novo poselitvijo (na novo opredeljenih
stavbnih zemljiščih) načrtovati tako, da bo krajina čim manj prizadeta
oz. ohranjena v čim bolj avtentični podobi. Obstoječo poselitev se v
tistih delih, ki s svojo razpršenostjo degradira odprti prostor, sanira
z vegetacijo (vizualno zakrivanje, povezovanje ipd.) ali z dopustno
dopolnilno gradnjo. |
|
(3.2) Vse večje poselitvene enote (naselja) je
potrebno čim bolje zazeleniti tako znotraj njih samih kot tudi na
njihovih robovih, in sicer z namenom, da se 'ostre' meje različnih
prostorskih struktur ustrezno 'zmehčajo' in da so prehodi med njimi manj
izraziti. |
|
|
|
(4) Usmeritve za prometno urejanje |
|
(4.1) Določitev prostorskih izvedbenih pogojev za
urejanje prometnih površin izhaja iz opredeljenih prednostnih ciljev
urejanja prometa, s katerimi se doseže odpravljanje prometnih
konfliktov, zagotavljanje gospodarnosti prometa in trajnostne
mobilnosti, varovanje okolja in zmanjševanje obremenitev lokalnih
prebivalcev ter okolja, zagotavljanje dobre prometne dostopnosti in
zagotavljanje prometne varnosti vsem udeležencem prometa s poudarkom na
varovanju otrok, pešcev, kolesarjev in drugih bolj ranljivih skupin
prometnih udeležencev. |
|
|
|
(5) Usmeritve za razvoj gospodarske javne
infrastrukture |
|
(5.1) Z namenom nemotenega funkcioniranja vseh vrst
gospodarske javne infrastrukture (GJI), še bolj pa za racionalno porabo
sredstev za njeno vzdrževanje in izgradnjo, se določijo pogoji glede
njenega nadaljnjega razvoja. Gospodarsko javno infrastrukturo je treba
urejati tako, da bo tudi z njeno pomočjo zagotovljeno kakovostno, varno
in zdravo bivalno okolje ter da bo zagotovljena ustrezna komunalna,
energetska, telekomunikacijska in druga infrastrukturna opremljenost ne
le obstoječih, temveč tudi novo opredeljenih stavnih zemljišč. |
|
(5.2) V zvezi z opremljanjem prostora oz. stavbnih
zemljišč je treba s prostorskimi izvedbenimi pogoji opredeliti: |
|
·
da se vsa zemljišča za poselitev opremlja
vsaj z minimalno komunalno infrastrukturo; |
|
·
da se nove objekte v poselitvenih območjih
priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo; |
|
·
da je po dogradnji manjkajoče ali izgradnji
nove infrastrukture priključitev nanjo obvezna; |
|
·
da se zagotovi oskrba s pitno vodo v
zadostnih količinah; |
|
·
da se v naseljih glede na možnosti uredi
ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo; |
|
·
da se za pomembnejša obstoječa in za novo
opredeljena naselja izdelajo energetske zasnove in upošteva energetsko
varčen način umeščanje objektov v prostor ter njihove gradbene izvedbe. |
|
|
|
(6) Usmeritve za varovanje zdravja ljudi |
|
(6.1) Prostorski izvedbeni pogoji za področje
varovanja zdravja ljudi se opredelijo za področja varovanja kakovosti
zunanjega zraka, varstva pred hrupom, varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, varstva pred svetlobnim onesnaževanjem, osončenja stavb za
bivanje in neoviranega dostopa do objektov funkcionalno oviranih ljudi. |
|
(6.2) Posegi v prostor se načrtujejo tako, da se
zaradi njih trajno ne okrni obstoječa kakovost bivalnega okolja, tj.
urejenost in estetskost grajenega prostora oz. okolja, ureditve za
prostorsko mobilnost ljudi, prostorska dostopnost do javnih služb in
storitev, dostopnost urejenih zelenih, športnih in rekreacijskih
površin, prostorske ureditve za sosedske in druge socialne stike ter
druženje ljudi. |
|
|
|
17. člen |
|
(usmeritve za PIP iz konceptualnega dela UN za
občinsko središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom) |
|
(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
občinskega središča Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je v OPN
opredeljeno na podlagi izdelanega UN za ti dve (so)naselji in je
podrejeno urbanizaciji prostora teh povezanih naselij. |
|
(2) V večjem delu (so)naselijse ohranja drobna
struktura individualne stanovanjske gradnje s pravilno tlorisno
strukturo in višinskimi gabariti. Gradnja na pobočju se z upoštevanjem
terenskih razmer in geotehničinih značilnosti zgosti, da postanejo
robovi naselja bolj čitljivi. |
|
(3) V centralnem delu sonaselja se centralna vloga
ohranja in programsko dopolnjuje ter oblikovno oz. kakovostno izboljšuje
in nadgrajuje. Tukaj se ohranja in dodatno načrtuje večnadstropna
pozidava. |
|
(4) Stari jedri Mislinje in Šentilja pod Turjakom se
funkcionalno in oblikovno dopolnjujeta, tako da bosta še bolj
prepoznavni kot enkratna, neponovljiva in varna ambienta. V Šentilju pod
Turjakom to pogojuje ustrezno ureditev oz. preureditev križišča lokalnih
cest, posebna pozornost pa se namenja tudi ohranjanju vedute na njegovo
najpomembnejšo dominanto – cerkev Sv. Ilja. Za same objekte kulturne
dediščine kot tudi za območja kulturne dediščine se predpiše
oblikovanje, ki sledi značilnostim prostora in obstoječe grajene
strukture, ki je prepoznana kot varovana kulturna vrednota. |
|
(5) Na preostalih območjih se oblikovanje stavb
prilagaja oziroma izhaja predvsem iz konkretne funkcije stavbe. |
|
|
|
(6) Za v večji meri ali še povsem popolnoma
nepozidane dele tako v centru in severnem, strmem delu naselja Mislinja
kot tudi v jugovzhodnem delu naselja Šentilj pod Turjakom se določi
izdelava OPPN-jev, ki bodo ob upoštevanju obstoječe obrobne pozidave
natančneje določili pogoje za gradnjo. |
|
(7) Načeloma tako 'zunanji' kot 'notranji' elementi
oz. strukture zelenega sistema, ki so povezane oz. tvorijo omrežje,
funkcionirajo najmanj kot javni prostori za sprostitev, oddih,
srečevanje in druženje ter se ustrezno urejajo tako, da zagotavljajo
raznolike doživljajske priložnosti za uporabnike. Prav tako se podpirajo
tudi členitev, identifikacija in čitljivost danega prostora. Zato se
razvoj zelenega sistema načrtuje predvsem v smeri lastne urejenosti
struktur, optimalnejše medsebojne povezave in dostopnosti ter povezave z
drugimi vsebinsko navezujočimi prostorskimi strukturami na območju
zelenega sistema. |
|
(8) Koncept prometnih omrežij temelji na povečanju
deleža kolesarskega in peš prometa, izboljšanju dostopnosti do pomembnih
ciljev v naselju, zagotovitvi večje prometne varnosti, zagotovitvi dobre
prometne orientacije in zmanjšanju konfliktov med različnimi oblikami
ter vrstami prometa. Vzdolž osrednjih prometnic se vzpostavlja jasno
razpoznavna hierarhija priključkov. Priključki javnih poti na osrednje
ceste se oblikujejo tako, da zagotavljajo varnost pešcev in kolesarjev
in prevoznost motornih vozil. Kjer je vzpostavljen sistem slepih ulic,
se le-te uredijo na koncu z obračališčem, mreža pa se dogradi za
zagotovitev dostopnosti nezazidanih stavbnih zemljišč. Različni
parametri (kategorija, tovorni promet, hitrost, parkiranje, kolesarski
in peš promet, zelene poteze, prometna obremenitev) določajo prometne
razmere v občinskem središču, na podlagi katerih se odloča o principu
vodenja različnih vrst prometa (ločevanje ali mešanje), o izvedbi
ukrepov umirjanja prometa, o pretežnem načinu srečevanja (različne vrste
udeležencev v prometu) ter na podlagi razpoložljivosti prostora o
oblikovanju cestnega prostora. Nekatere obstoječe in načrtovane prometne
ureditve so tudi v funkciji rekreacije in turizma (kolesarske povezave,
odsek muzejske ozkotirne železnice, sprehajalna pot ob reki Mislinji,
brvi čez reko ...). |
|
(9)
Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo na celotnem območju
naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je v funkciji
zagotavljanja oskrbe s pitno in požarno vodo, odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, oskrbe z električno energijo, dostopa do javne ceste in
elektronskih komunikacij. Če priključitev objektov na kanalizacijsko
omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se dovoli
začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali
nepretočne greznice.
V južnem delu
naselja je načrtovanja gradnja plinovoda. V okolici osnovne šole je
predviden sistem daljinskega ogrevanja s kotlovnico na lesno biomaso. |
|
|
|
III. Izvedbeni del |
|
|
|
18. člen |
|
(vsebina izvedbenega dela OPN) |
|
(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje
občine določene enote urejanja prostora, osnovna in podrobnejša namenska
raba, prostorsko izvedbeni pogoji in območja urejanja z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti. |
|
(2) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so členjeni na
splošne PIP in posebne PIP. |
|
|
|
19. člen |
|
(stopnja natančnosti) |
|
(1) Vsebine izvedbenega dela OPN so položajno
določene na podlagi katastrskih in topografskih načrtov raznih meril in
grafično prikazane na zemljiškem katastrskem prikazu, izrisanem v merilu
1 : 5.000. |
|
(2) Položajna natančnost vsebin izvedbenega dela OPN
je enaka položajni natančnosti mej parcel v zemljiškem katastrskem
prikazu, kadar meje vsebin izvedbenega dela OPN sovpadajo z mejami
zemljiških parcel. |
|
(3) Drugi grafični prikazi izvedbenega dela OPN iz
3. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov iz prikaza
stanja prostora, katerih izvorna položajna natančnost je raznolika in
katerih prostorski položaj se lahko razlikuje od dejanskega stanja v
naravi. |
|
(4) V primerih, ko je bila naknadno za del območja
občine izvedena ustrezno natančna zemljiško-katastrska izmera in se na
njeni osnovi ali kako drugače na tem delu območja občine določijo
dokončne oziroma urejene meje zemljiških parcel, se šteje, da se vsebine
izvedbenega dela OPN, ki tečejo po meji zemljiške parcele, položajno
prilagodijo morebitno prestavljenemu položaju poteka dokončne oziroma
urejene meje zemljiške parcele. |
|
(5) V primerih, ko vsebine izvedbenega dela OPN niso
razmejene po meji zemljiške parcele oziroma jo evidentno sekajo, se
interpretacija položajnega poteka meje vsebine izvedbenega dela OPN
opravi v okviru priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na
osnovi strokovnega mnenja pooblaščenega geodetskega strokovnjaka. |
|
|
|
20. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Zaradi neskladnosti zemljiških katastrskih
prikazov (ZKP) z dejanskim stanjem v naravi oz. na terenu in z DOF ter
drugih in pomanjkljivih evidenc, so dopustna položajna odstopanja pri
razmejitvah površin v grafičnih prikazih OPN. V primerih položajnih
odstopanj se upošteva strokovno mnenje pooblaščenega geodetskega
strokovnjaka. |
|
(2) Če parcelna meja iz digitalnega zemljiškega
katastra odstopa od parcelne meje v naravi oz. na terenu, je treba
upoštevati parcelno mejo v naravi. |
|
|
|
1. Enote urejanja prostora |
|
|
|
21. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) V grafičnih prikazih OPN so enote urejanja
prostora (EUP) označene z mejo in enolično oznako, sestavljeno iz
kratice imena enote urejanja prostora in zaporedne številke. Območja
osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora znotraj EUP so prikazana
s predpisanim grafičnim znakom in označena tudi s pripadajočo kratico. V
primerih načina urejanja območja EUP z obstoječim ali predvidenim OPPN
je prikazana tudi kratica za OPPN. |
|
(2) Celotno območje občine je razdeljeno na spodaj
naštete EUP oziroma skupine prostorsko povezanih EUP. Nanašajo se na
občinsko središče Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, na druga
naselja in naselbinska območja, druga prostorsko ter dejavnostno
svojevrstna zaključena območja in na odprti prostor občine. Znotraj
nekaterih EUP v odprtem prostoru občine so opredeljena manjša območja
(podenote), od katerih ima vsako svojo mejo in enolično oznako,
sestavljeno iz oznake EUP in poddelilke. |
|
|
|
KRATICA
EUP ali SKUPINE PROSTORSKO POVEZANIH EUP |
IME EUP
ali SKUPINE PROSTORSKO POVEZANIH EUP |
ENOLIČNE
OZNAKE EUP |
|
BAT |
BAtič |
BAT-01 |
|
BREP |
BREšarjeva Planina |
BREP-01 |
|
CČN |
Centralna Čistilna Naprava |
CČN-01 |
|
CEM |
CEMprin |
CEM-01 |
|
DOLP |
DOLiško Podolje |
DOLP-01 do DOLP-05 |
|
DOVP |
DOVžansko Polje (Zg. Dovže –
jug) |
DOVP-01 |
|
GD |
Gornji Dolič |
GD-01 do GD-16 |
|
GDH |
Gordnji Dolič – Hof |
GDH-01 do GDH-03 |
|
GDV |
Gordnji Dolič – Vzhod |
GDV-01 |
|
JERS |
JERloška Seča |
JERS-01 |
|
JEVŠ |
JEVŠnik |
JEVŠ-01 |
|
KOM |
KOMisija |
KOM-01 do KOM-02 |
|
KOZ |
KOZjak |
KOZ-01 |
|
MI |
MIslinja |
MI-01 do MI-42 |
|
MID |
Mislinjska Dolina |
MID-01 |
|
MRA |
MRAk |
MRA-01 |
|
PON |
POhorje – Nižje ležeči predeli |
PON-01 do PON-03 |
|
POV |
POhorje – Višje ležeči predeli |
POV-01 do POV-04 |
|
PUN |
PUNgart |
PUN-01 do PUN-07 |
|
SD |
Srednji Dolič |
SD-01 do SD-10 |
|
ŠE |
ŠEntilj pod Turjakom |
ŠE-01 do ŠE-05 |
|
ŠEZ |
ŠEntilj – Zahod |
ŠEZ-01 do ŠEZ-03 |
|
SPD |
SPodnje Dovže |
SPD-01 do SPD-02 |
|
SPDZ |
SPodnje Dovže – Zahod |
SPDZ-01 |
|
ŠPE |
ŠPEgel |
ŠPE-01 |
|
ŠTE |
Pri ŠTEfanu |
ŠTE-01 |
|
STR |
STRaže |
STR-01 do STR-05 |
|
STRZ |
STRaže – Zahod |
STRZ-02 |
|
SVJO |
SVeti JOšt (na Kozjaku) |
SVJO-01 do SVJO-03 |
|
SZA |
Sončne Završe (Spodnje Završe) |
SZA-01 |
|
TOL |
TOLsti vrh |
TOL-01 do TOL-03 |
|
ZGD |
ZGornje Dovže |
ZGD-01 do ZGD-04 |
|
ZGDV |
ZGornje Dovže – Vzhod |
ZGDV-01 |
|
ZZA |
Zgornje ZAvrše |
ZZA-01 |
|
ŽPO |
Železniška Proga – Opuščena |
ŽPO-01 do ŽPO-07 |
(3) Enote urejanja prostora so prikazane v grafičnih
prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 3. Prikaz območij enot
urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora
(M 1 : 5.000) in tudi na kartah št. 4 ter 5 (M 1 : 5000). |
|
|
|
2. Namenska raba prostora |
|
|
|
22. člen |
|
(namenska raba prostora) |
|
(1) Na območju občine opredeljena območja različnih
vrst osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše
namenske rabe prostora kot sledi: |
|
|
|
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE
PROSTORA |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
PROSTORA |
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
PROSTORA |
|
I. OBMOČJA
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
S – OBMOČJA STANOVANJ |
|
|
|
SS – stanovanjske površine s spremljajočimi
dejavnostmi |
|
|
|
SK – površine podeželskega naselja |
|
|
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
|
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
|
IG – gospodarske cone |
|
|
|
IK – površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
|
|
|
B – POSEBNA OBMOČJA |
|
|
|
BT– površine za turizem |
|
|
|
BC – športni centri |
|
|
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
|
|
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
|
|
ZP – parki |
|
|
|
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
|
ZK – pokopališča |
|
|
|
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
|
PC – površine cest |
|
|
|
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
Aa – površine
razpršene poselitve – gradnja pretežno pred l. 1967
Ak – površine
razpršene poselitve – samostojno locirani kmetijski in gozdarski
objekti
Az – površine
razpršene poselitve – zaselki
Ao – površine
razpršene poselitve – ostale (gradnja izven Aa, Az in Ak po l.
1967) |
|
II. OBMOČJA
KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
III. OBMOČJA
GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
|
IV. OBMOČJA
VODA |
|
|
|
|
V – POVRŠINSKE VODE |
|
|
|
VC – celinske vode |
|
|
|
VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE |
|
|
V. OBMOČJA
DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
|
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
LN – površine nadzemnega pridobivalnega
prostora |
LNp – površine nadzemnega pridobivalnega
prostora mineralnih surovin – peskokopi |
|
|
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana
v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti št. 3. Prikaz območij
enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora (M 1 : 5.000). |
|
|
|
3. Prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
23. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji) |
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so pogoji za
načrtovanje posegov v prostor glede: |
|
·
namembnosti in vrste posegov v prostor; |
|
·
lege objektov; |
|
·
velikosti; |
|
·
oblikovanja; |
|
·
parcelacije; |
|
·
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
|
·
celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb; |
|
·
varovanja zdravja ljudi. |
|
(2) Za območja EUP so opredeljeni splošni PIP in
posebni PIP, pri čemer se splošni nanašajo na vse EUP in vsa območja
osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, posebni pa se nanašajo
samo na posamezno EUP ali na skupino nekaj EUP. Splošni PIP in posebni
PIP se med seboj dopolnjujejo ali izključujejo. Za istovrstne vsebine so
določbe o posebnih PIP nadrejene določbam o splošnih PIP. |
|
(3) Za območja urejanja s predvidenimi OPPN so
opredeljene usmeritve za izdelavo teh OPPN. |
|
|
|
3.1.1 Dopustne gradnje in drugi posegi |
|
|
|
24. člen |
|
(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na
stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Na celotnem območju občine so na stavbnih
zemljiščih v skladu z določili tega odloka ali če drugi predpisi ali
veljavni prostorski akti (OPPN) ne določajo drugače, dopustne naslednje
gradnje in posegi: |
|
·
gradnja novega objekta (novogradnja); |
|
·
dozidava in nadzidava obstoječega objekta; |
|
·
rekonstrukcija objekta; |
|
·
odstranitev objekta; |
|
·
sprememba namembnosti objekta; |
|
·
vzdrževanje objekta; |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo
negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in
premoženja ob naravnih in drugih nesrečah; |
|
·
posegi in ureditve za izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter za
renaturacijo vodotokov. |
|
(2) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako Ao
gradnja novih samostojnih objektov ni dopustna, razen v primerih, ko gre
za nadomestno gradnjo za porušene objekte, za gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov ali za gradnjo objektov za potrebe kmetijstva in
gozdarstva. |
|
|
|
25. člen |
|
(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na
kmetijskih zemljiščih) |
|
Na območju kmetijskih zemljišč so dopustne/-i: |
|
·
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; |
|
·
na grajenem območju kmetije in 50 m pasu
okoli nje vsi posegi in gradnje za potrebe izvajanja kmetijske
dejavnosti brez stanovanjskih stavb; |
|
·
grajeni rastlinjaki, ki presegajo velikost
nezahtevnih objektov in so hkrati objekti, ki so proizvodi, dani na trg
ter obenem po veljavnem predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost
spadajo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte; |
|
·
opazovalnice, to je netemeljene lesene
konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); |
|
·
postavitev pomožne kmetijsko-gozdarske
opreme, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža); |
|
·
gradnje gradbeno inženirskih objektov: (a)
daljinskih cevovodov, daljinskih (hrbteničnih) komunikacijskih omrežij
in daljinskih (prenosnih) elektroenergetskih vodov, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje; (b) lokalnih cevovodov, lokalnih
(distribucijskih) elektroenergetskih vodov in lokalnih (dostopovnih)
komunikacijskih omrežij, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
(c) in gradnje drugih gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih
o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi
objektov državnega pomena uvrščeni v prej navedeni skupini (a) in (b); |
|
·
male vetrne elektrarne do nazivne moči 1 MW,
če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35; |
|
·
rekonstrukcije občinskih in državnih cest v
skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi,
nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
|
·
rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje
gospodarske javne infrastrukture (ceste, cevovodi za pitno in odpadno
vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi
objekti, elektronsko komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi,
vročevodi in priključki nanj ipd.); |
|
·
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov,
kot so male komunalne čistilne naprave (s kapaciteto, ki ni večja od 200
PE), nepretočne greznice, rezervoarji, vodnjaki, vodometi, priključki na
objekte GJI in daljinskega ogrevanja (pri tem so cestni priključki
dopustni na nestavbnem zemljišču le ob rekonstrukcijah lokalnih cest),
zajemi pitne in tehnološke vode, grajeni namakalni sistemi s črpališči,
vodni zbiralniki in pomožni komunalni objekti ter drugi nezahtevni in
enostavni objekti, za katere je v Prilogi 1 k temu odloku navedeno, da
so dopustni na kmetijskih zemljiščih; |
|
·
dostop do objekta, skladnega s prostorskim
aktom, če gre za objekt: (a) ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih; (b) ki je prepoznan kot ostala razpršena poselitev
(zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč); (c) ki ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo
negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in
premoženja ob naravnih in drugih nesrečah; |
|
·
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja
in naravnih pojavov; |
|
·
začasne ureditve za potrebe obrambe in
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
·
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih
surovin in geotermičnega energetskega vira (raziskovanje mineralnih
surovin je dovoljeno šele po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje po
določbah zakona, ki ureja rudarstvo); |
|
·
posegi in ureditve za izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda ter za
renaturacijo vodotokov; |
|
·
rekonstrukcija, vzdrževanje, nadzidava in
dozidava ter novogradnja le kot nadomestna gradnja obstoječih objektov,
zgrajenih z gradbenim dovoljenjem ali pred letom 1967; |
|
·
začasni objekti in začasni posegi, in sicer
za čas dogodka oziroma v času sezone: (a) oder z nadstreškom, sestavljen
iz montažnih elementov; (b) cirkus, če so šotor in drugi objekti
montažni; (c) začasna tribuna za gledalce na prostem; (č) premični
objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak,
premični kokošnjak, premični zajčniki). |
|
|
|
26. člen |
|
(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na
gozdnih zemljiščih) |
|
|
|
(1) Na območju gozdnih zemljišč so dopustni: |
|
·
posegi v skladu z zakonom o gozdovih,
gozdnogospodarskimi in lovsko gojitvenimi načrti; |
|
·
gradnjo objektov in naprav za potrebe
prometne (razen parkirišč), elektronsko komunikacijske, energetske,
komunalne in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša
obdelovalnega potenciala gozdnih zemljišč, ki je v lokalnem javnem
interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev za gradnjo naštetih
objektov in naprav ni možno določiti druge lokacije; |
|
·
vodno gospodarske ureditve za potrebe varstva
pred negativnim delovanjem voda, za ureditve ribogojnic; |
|
·
ureditve za potrebe lova in ribolova; |
|
·
sanacije nelegalnih površinskih kopov in
cestnih usekov ter nasipov; |
|
·
raziskovanje mineralnih surovin (to
raziskovanje je dovoljeno šele po pridobitvi dovoljenja za raziskovanje
po določbah zakona, ki ureja rudarstvo); |
|
·
geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s
pitno vodo; |
|
·
posegi za potrebe rekreacijske in turistične
rabe gozdov v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom; |
|
·
drugi posegi (vključno z nezahtevnimi in
enostavnimi objekti) po predhodno pridobljenem soglasju pristojne
institucije oziroma zavoda. |
|
(2) Gozdnih cest in vlak se ne načrtuje na območjih
vodotokov in v vplivnem 5 m priobalnem zemljišču vodotokov. |
|
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno
objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri
izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni
vegetaciji ter obenem upoštevajo gozdni rob. |
|
(4) Na območjih obstoječih gozdov, kjer se z OPN
glede na predhodno veljavni prostorski planski akt občine določa
sprememba v najboljše ali drugo kmetijsko zemljišče, se po odstranitvi
lesne vegetacije uporabi le lokalna travna mešanica. |
|
|
|
27. člen |
|
(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na
vodnih in priobalnih zemljiščih) |
|
(1) Na območju vodnih in priobalnih zemljišč je
dopustna: |
|
·
gradnja objektov javne infrastrukture,
komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno
povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja
umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če
izpolnjujejo pogoje iz Zakona o vodah in Zakona o plovbi po celinskih
vodah; |
|
·
gradnja objektov grajenega javnega dobra; |
|
·
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; |
|
·
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
|
·
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki
jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma
priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih; |
|
·
gradnja objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem; |
|
·
gradnja objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije; |
|
·
izvajati dela, s katerimi se v skladu s
predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost, postavijo geodetska
izmeritvena znamenja za označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake
na geodetskih izmeritvenih znamenjih in oprema za državno omrežje
permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega sistema; |
|
·
odstranitev obstoječih objektov; |
|
·
rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja obstoječih objektov in naprav na vodnem in priobalnem
zemljišču, če: |
|
o
se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska
nevarnost ali ogroženost; |
|
o
se s tem ne poslabšuje stanja voda; |
|
o
je omogočeno izvajanje javnih služb; |
|
o
se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe
voda; |
|
o
to ni v nasprotju s cilji upravljanja z
vodami in |
|
o
se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo
oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane
dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: |
|
·
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih
zemljišč; |
|
·
zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda; |
|
·
ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja; |
|
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in
obvodnih organizmov; |
|
·
ogrožali varnost plovbe. |
|
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču je
prepovedano: |
|
·
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v
trdni, tekoči ali plinasti obliki; |
|
·
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi; |
|
·
odlaganje odpadkov. |
|
|
|
28. člen |
|
(dopustne gradnje in drugi posegi v prostor na
območjih mineralnih surovin) |
|
Na območjih mineralnih surovin (peskokopi) so
dovoljene gradnje in posegi v prostor, ki služijo izvajanju dejavnosti,
za katere je koncesionar pridobil ustrezna dovoljenja. Gradnje in posegi
morajo biti skladni s sanacijskim načrtom, tj. načrtovano ureditvijo
območja po zaključku eksploatacije. |
|
|
|
29. člen |
|
(dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
|
(1) Na celotnem območju občine je – ob ustreznem
upoštevanju ostalih splošnih PIP in dodatno še posebnih PIP – dopustna
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1, ki je
sestavni del tega odloka. |
|
(2) Pri uporabi Priloge 1 je treba upoštevati, da so
na območjih, varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine,
dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, katerih
gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenimi režimom, ki velja za
posamezno enoto dediščine. Enako velja za druga varovana območja s
pravno uveljavljenim varstvenim režimom (naravne vrednote, viri pitne
vode, koridorji prometnic in druge vrste infrastruktur ...), ki so
opredeljena v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN in/ali v
veljavnih državnih oz. občinskih predpisih. |
|
|
|
30. člen |
|
(območja in objekti z varstvenimi režimi) |
|
(1) Območja in (pripadajoči) objekti, za katere je
pravno uveljavljen režim o varovanju zadevnega območja, so prikazani v
prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN. |
|
(2) Na območjih in objektih z varstvenimi režimi,
prikazanih v prikazu stanja prostora in/ali opredeljenih v veljavnih
državnih ter občinskih predpisih, se izvajajo gradnje in drugi posegi v
prostor v skladu s predpisi o teh varstvenih režimih in v skladu s
pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. |
|
|
|
31. člen |
|
(območje urejanja s predvidenim OPPN) |
|
(1) Na območjih, za katera je predvidena
izdelava OPPN, so možni naslednji posegi v prostor, v kolikor ne ovirajo
kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim
OPPN: |
|
·
redna in investicijska vzdrževalna dela ter
rekonstrukcije obstoječih zakonito zgrajenih objektov; |
|
·
dozidave in nadzidave obstoječih objektov, kolikor ti po
posegu ne presegajo dopustnih vrednosti faktorja izrabe zemljišča glede
na namensko rabo, ne posegajo izven osnovne zemljiške parcele, ne
spreminjajo namembnosti osnovnega objekta ter upoštevajo vsa ostala
določila OPN; |
|
·
spremembe namembnosti zakonito zgrajenih
objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih dejavnosti za namensko
rabo predmetnega območja; |
|
·
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s
pripravo stavbnega zemljišča, če le-to ni prepovedano z drugimi
določbami OPN; |
|
·
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v
skladu z namensko rabo območja, v skladu s prilogo 1 k temu odloku, če
so obenem v skladu z usmeritvami za zadevni OPPN in v skladu z drugimi
pogoji iz tega odloka; |
|
·
gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje
gospodarske javne infrastrukture za oskrbo obstoječega območja; |
|
·
gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
·
postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in
urbane opreme; |
|
·
nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo
negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in
premoženja. |
|
(2) Območje OPPN je dovoljeno načrtovati etapno in
po delih, tj. izdelati več OPPN-jev za njegovo območje, kadar je bila s
predhodno izdelano strokovno podlago pripravljena celovita presoja
celotnega območja OPPN z vidika urejanja javnih površin in gradnje
gospodarske javne infrastrukture, kar mora biti zgrajeno istočasno z
drugimi ureditvami. |
|
(3) V primeru, ko bi načrtovani posegi v prostor
(zahtevni in z večjimi vplivi) presegli značaj posegov po tem odloku, je
potrebno izdelati OPPN kljub temu, da tako ni določeno v grafičnem delu
OPN. |
|
(4) Do sprejetja OPPN na območjih, kjer je prisotna
nepremična kulturna dediščina, so dopustna le vzdrževalna dela in
rekonstrukcije obstoječih objektov v skladu z varstvenim režimom in
upoštevaje pogoje ter usmeritve pristojnega nosilca urejanja prostora. |
|
|
|
32. člen |
|
(natečaji in variantne rešitve) |
|
(1) Investitor mora organizirati izbiro strokovno
najprimernejše rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju za: |
|
·
javne površine, če bi se zaradi njene
ureditve bistveno spremenil izgled naselja ali krajine; |
|
·
stanovanjske stavbe za posebne namene in
nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, če bi se zaradi njene
gradnje bistveno spremenil izgled naselja ali krajine; |
|
·
mostu, viadukta oziroma drugega
premostitvenega gradbenega inženirskega objekta javne ceste in
železnice, če bi se zaradi njegove gradnje bistveno spremenil izgled
naselja ali krajine; |
|
·
objekta ali naprave na območju naravnega
spomenika. |
|
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za
pripravo predvidenih OPPN se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev.
Izdela jih en ali več različnih načrtovalcev, lahko pa se pridobijo tudi
z javnim natečajem. Izvedbo in način priprave ter izbor variantnih
rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s sklepom župana o
pričetku postopka izdelave OPPN. |
|
(3) Izvedbo natečaja, ki se ne nanaša na območje
predvidenega OPPN, določi župan ali občinska služba, pristojna za
urejanje prostora. |
|
|
|
33. člen |
|
(rekonstrukcije) |
|
Rekonstrukcije podstrešij in izvedba nove strešne
konstrukcije nad ravno streho za potrebe izrabe mansarde so dopustne ob
upoštevanju ostalih pogojev tega odloka. |
|
|
|
34. člen |
|
(spremembe namembnosti obstoječih objektov) |
|
(1) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so
možne v okviru dopustnih dejavnosti, določenih v tem odloku za posamezno
območje podrobnejše namenske rabe prostora oz. za enoto urejanja
prostora in v skladu z drugimi pogoji, opredeljenimi v tem OPN in
veljavnem OPPN. |
|
(2) S spremembami namembnosti obstoječih objektov ne
smejo biti presežene opredeljene stopnje obremenjevanja okolja za
posamezno območje. |
|
|
|
35. člen |
|
(vzdrževanje objektov) |
|
(1) Objekte je treba vzdrževati v stanju, da ne
ogrožajo ljudi in ne vplivajo negativno na rabo objekta, sosednjih
objektov ter zunanjo podobo območja okoli objekta. |
|
|
|
(2) Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah
stavb (večstanovanjskih in drugih javnih stavb) se zagotavlja kakovost
in enotno oblikovanje fasade. |
|
(3) Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v
enaki velikosti in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za
stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt, kar zagotovi oseba, ki z
objektom upravlja. |
|
(4) Zasteklitve balkonov so dopustne na podlagi
enotne projektne rešitve za celoten objekt. |
|
(5) Namestitev solarnega zbiralnika ali sončnih
(fotovoltaičnih) celic je dopustna pri eno- in dvostanovanjskih stavbah
(prostostoječih ali v nizu - EP, EN) na strehah (v ravnini strehe) in na
fasadah objektov kot del oblikovanja fasad. Višina elementov
fotovoltaične opreme ne sme presegati dopustne višine objekta. V EUP s
podrobnejšo namensko rabo IG način postavitve elementov fotovoltaične
opreme ni omejen. |
|
(6) Način namestitve klimatske naprave ali naprav
mora biti pri večstanovanjskih stavbah določen za vsa stanovanja oz. za
celoten objekt. Pri objektih centralnih dejavnosti morajo biti te
naprave nameščene vizualno zakrito ali na stranskih fasadah in dvoriščni
strani ali kot sestavina oblikovanja objekta. Klimatska naprava ne sme
generirati nedovoljenih vplivov (hrup, vroč zrak, odtok vode) na
okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
|
|
(7) Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne
energije v okviru vzdrževanja objekta ni dopustna. |
|
|
|
3.1.2 dopustne dejavnosti in objekti |
|
|
|
36. člen |
|
(dopustne dejavnosti in objekti) |
|
(1) Dopustne dejavnosti na posameznem območju
podrobnejše NRP so določene kot osnovne oz. prevladujoče in dopolnilne
oz. spremljajoče. Dopustne dejavnosti na posameznem območju podrobnejše
namenske rabe prostora so lahko locirane v samostojnih stavbah na
lastnem zemljišču ali na zemljišču drugih stavb ali pa so locirane le v
delu drugih dopustnih stavb (zavzemajo manj kot 1/3 % njihove BTPs).
Večnamenske stavbe (v njih je več dopustnih dejavnosti) se opredelijo
glede na pretežno dejavnost v njih. |
|
(2) Obstoječe dejavnosti se lahko izvajajo in njim
pripadajoči objekti dozidujejo, nadzidujejo ali rekonstruirajo ne glede
na opredeljene dopustne dejavnosti na predmetnem območju podrobnejše
namenske rabe prostora, a le v okviru pripadajoče gradbene parcele in
pod pogojem, da vplivi na okolje ne presegajo dovoljenih vrednosti za
predmetno območje. |
|
(3) Na vseh območjih osnovnih in podrobnejših
namenskih rab so dopustni naslednji gradbeno inženirski objekti (če v
drugih členih tega odloka zanje ni določeno drugače): |
|
·
lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane
in gozdne ceste ter kolesarske poti, s tem, da so na kmetijskih
zemljiščih dopustni samo tisti od prej naštetih objektov, ki so dopustni
po določilih 25. člena tega odloka; samo na območjih vseh stavbnih
zemljišč je dopustna gradnja parkirišč za potrebe dejavnosti znotraj
dotičnega območja stavbnih zemljišč; |
|
·
mostovi, viadukti, predori in podhodi; |
|
·
plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi
vodni objekti; |
|
·
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
vključno z enostavnimi komunikacijskimi objekti, opredeljenimi v
veljavnem predpisu (razen baznih postaj za mobilno telefonijo,
telekomunikacijskih stolpov in infrastrukture za radijske komunikacije); |
|
·
stabilizacijski objekti za zadrževanje
plazov; |
|
·
objekti za črpanje, filtriranje in zajem
vode; |
|
·
na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu s
predpisi o vodah tudi objekti na rekah in kanalih ali ob njih, obale in
obrežne poti za vleko, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev
strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške
pregrade in pomoli. |
|
(4) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za
vsa območja osnovnih in podrobnejših namenskih rab določena v Prilogi 1,
ki je sestavni del tega odloka. V primeru preseganja opredeljenih
velikosti v (a) odloku, (b) v predpisu o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje in (c) v Prilogi 1 se lahko gradijo tudi kot manj
zahtevni objekti v skladu z določili tega odloka. |
|
(5) Na območju osnovnih in podrobnejših namenskih
rab so dopustne naslednje dejavnosti in objekti: |
|
|
|
|
SS
– stanovanjske površine s
spremljajočimi dejavnostmi |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
–
G
– trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (od tega le
46.1 posredništvo brez odprtih in zaprtih skladiščnih prostorov,
47 trgovina na drobno)
–
dejavnosti družbene infrastrukture iz 5. člena tega odloka
–
poslovne dejavnosti (samo znotraj stanovanjskih objektov) iz 5.
člena tega odloka)
–
S
– druge dejavnosti (razen azila)
–
T
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastno rabo
–
U
– dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
–
I
– gostinska dejavnost
–
kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih
kmetij |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
STAVBE
11 Stanovanjske stavbe
12 Nestanovanjske stavbe
121 GOSTINSKE STAVBE s površino do vključno
200 m2 BTPs
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE s površino
do vključno 200 m2 BTPs
12301 Trgovske stavbe s površino do vključno
200 m2 BTPs
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
s površino do vključno 200 m2 BTPs
12410 le javne telefonske govorilnice
1242 Garažne stavbe - samo enoetažne
126 STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe samo v
okviru obstoječih kmetij
1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
pokopališke stavbe
1273 Kulturni spomeniki
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje od tega le nadstrešnice za potnike na avtobusnih
in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
241 OBJEKTI ZA
ŠPORT, REKREACIJO IN DRUGI OBJEKTI ZA PROSTI ČAS
drugi objekti,
potrebni za nemoteno funkcioniranje zgoraj navedenih stavb |
|
|
|
SK –
površine podeželskega naselja |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi:
–
A
– kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
–
G
– trgovina le 47 na drobno, razen z motornimi vozili
–
I
– gostinska dejavnost (od tega le 55.1, 55.202 (na območju
kmetij), 55.203, 55.3 in 56)
–
dejavnosti družbene infrastrukture
–
poslovne dejavnosti (le v obliki pisarniških prostorov na
omejeni površini in v omejenem obsegu)
–
S
– druge dejavnosti (razen azila)
–
T
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastne potrebe
–
U
– dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
–
C
– predelovalne dejavnosti (od tega na omejeni površini in v
omejenem obsegu z dopustnimi vplivi) samo: 10.1 proizvodnja mesa
in mesnih izdelkov, 10.3 predelava in konzerviranje sadja in
zelenjave, 10.5 predelava mleka, 10.6 mlinarstvo, proizvodnja
škroba in izdelkov iz škroba, 10.7 proizvodnja pekarskih
izdelkov in testenin, 10.8 proizvodnja drugih prehrambenih
izdelkov, 11 proizvodnja pijač, 16.2 proizvodnja lesenih,
plutovinastih in pletarskih izdelkov, 16.23 stavbno mizarstvo in
tesarstvo
–
malo gospodarstvo in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
STAVBE
11 Stanovanjske stavbe
12 Nestanovanjske stavbe
121 GOSTINSKE STAVBE
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE s površino
do vključno 200 m2 BTPs
12301 Trgovske stavbe s površino do vključno
300 m2 BTPs
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
s površino do vključno 300 m2 BTPs
12410 le javne telefonske govorilnice
1242 Garažne stavbe
12510 Industrijske stavbe s površino do
vključno 200 m2 BTPs
126 STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe samo v
okviru obstoječih kmetij
1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
pokopališke stavbe
1273 Kulturni spomeniki
1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje od tega le nadstrešnice za potnike na avtobusnih
in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno.
druge stavbe, potrebne za opravljanje malega
gospodarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
241 OBJEKTI ZA
ŠPORT, REKREACIJO IN DRUGI OBJEKTI ZA PROSTI ČAS
drugi objekti, potrebni za nemoteno
funkcioniranje zgoraj navedenih stavb |
|
|
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
bivanje in dejavnosti:
–
G
– trgovina (od tega le 47 trgovina na drobno in kot manjši
trgovski centri s površino do 2000 m2)
–
dejavnosti družbene infrastrukture
–
poslovne dejavnosti
–
S
– druge dejavnosti (razen azila)
–
T
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastne potrebe
–
U
– dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
–
I
– gostinska dejavnost |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
STAVBE
11 Stanovanjske stavbe
12 Nestanovanjske stavbe
121 GOSTINSKE STAVBE
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE
12301 Trgovske stavbe
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12410 le javne telefonske govorilnice
1242 Garažne stavbe
126 STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe samo v
okviru obstoječih kmetij
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov
1273 Kulturni spomeniki
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso
uvrščene drugje od tega le nadstrešnice za potnike na avtobusnih
in drugih postajališčih, javne sanitarije in podobno.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
241 OBJEKTI ZA
ŠPORT, REKREACIJO IN DRUGI OBJEKTI ZA PROSTI ČAS |
|
|
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
·
dejavnosti družbene infrastrukture
·
poslovne dejavnosti
·
G
– trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (od tega le
47 trgovina na drobno)
·
I
– gostinstvo (od tega le 56.101, 56.102, 56.103, 56.104 in 56.2) |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12112 gostilne, restavracije in točilnice
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
1242 Garažne
stavbe
126 STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
|
|
|
IG – območja proizvodnih
dejavnosti – gospodarske cone |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
C
– predelovalne dejavnosti: 13. proizvodnja tekstilij, 14
proizvodnja oblačil, 15. proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih
izdelkov, 16. obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov
iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, 16. tiskarstvo
in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, 23. proizvodnja
nekovinskih mineralnih izdelkov, 25. proizvodnja kovinskih
izdelkov, razen strojev in naprav (razen: 25.4 proizvodnja
orožja in streliva), 26. proizvodnja računalnikov, elektronskih
in optičnih izdelkov, 27. proizvodnja električnih naprav, 28.
proizvodnja drugih strojev in naprav, 29. proizvodnja motornih
vozil, 30. proizvodnja drugih vozil in plovil, 31. proizvodnja
pohištva, 32. druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, 33.
popravila in montaža strojev in naprav
–
F
– gradbeništvo
–
G
– trgovina: vzdrževanje in popravila motornih vozil: 45.
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46.
posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili, 47
trgovina na drobno razen z motornimi vozili
–
H
– promet in skladiščenje, razen: 50. vodni promet
–
I
– gostinstvo: 56. dejavnost strežbe jedi in pijač
–
J
– informacijske in komunikacijske dejavnosti
–
M
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
–
N
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti
–
S
– druge dejavnosti: 95. popravila računalnikov in izdelkov za
široko porabo, 96. druge storitvene dejavnosti |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12510 Industrijske stavbe (stavbe za
proizvodno obrt in servise)
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
12301 Trgovske stavbe (do vključno 2000 m2
BTPs)
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
(ki služijo temu območju)
12420 Garažne stavbe
Garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil
GRADBENO
INŽENIRSKI OBJEKTI
212 Železnica
21311 Letališke steze in ploščadi: heliport
– na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za
šport, rekreacijo in prosti čas (samo druga javna igrišča,
zelenice in druge urejene zelene površine)
24202 Objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih
24203 Odlagališča odpadkov (zbirni center za
odpadke)
Parkirne površine za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil |
|
|
|
IK – Površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A
– kmetijstvo, 01 kmetijska proizvodnja in lov ter z njima
povezane storitve razen 01.7 lovstvo, |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo
12712 Stavbe za rejo živali
12713 Stavbe za spravilo pridelka
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (le
za potrebe lastne dejavnosti)
GRADBENO
INŽENIRSKI OBJEKTI
22232 Čistilne naprave
2302 Energetski objekti (dopustni so samo
fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade objektov) |
|
|
|
BT –
Površine za turizem; |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
bivanje – le za turistično in počitniško
dejavnost:
–
I
– gostinstvo
–
N
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti – le 79 dejavnost
potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji
povezane dejavnosti
–
Q
– le 86.9 druge dejavnosti za zdravje
–
R
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
–
G
– trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, 47 trgovina
na drobno razen z motornimi vozili
–
S
– druge dejavnosti – le 96 druge storitvene dejavnosti
Znotraj površin
BT je možna največ 1/3 zastopanost počitniških stavb. |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
11 Stanovanjske stavbe
11100
Enostanovanjske stavbe – le počitniške hišice;
12
Nestanovanjske stavbe
12111 Hotelske
in podobne gostinske stavbe
12120 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
12112 Gostilne,
restavracije in točilnice
12203 Druge
upravne in pisarniške stavbe
12304 Stavbe za
druge storitvene dejavnosti
12420 Garažne
stavbe
12303 Bencinski
servisi (do 500 m2 površine gradbene parcele)
1230 Trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do 300 m2
BTPs) ali več v drugi dopustni stavbi
12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo
12650 Športna
dvorana
GRADBENO
INŽENIRSKI OBJEKTI
2302 Energetski
objekti (dopustni so samo fotovoltaični sistemi, ki so del
strehe ali fasade objektov)
24110 Športna
igrišča
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
|
|
|
BC –
športni centri |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
Šport,
rekreacija, preživljanje prostega časa ter kot dopolnilne
dejavnosti:
–
G
– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, od tega
samo 47 trgovina na drobno razen z motornimi vozili,
–
R
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
–
I
– gostinstvo,
–
N
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti – le 79 dejavnost
potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji
povezane dejavnosti
–
S
– druge dejavnosti – 96 druge storitvene dejavnosti |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12
Nestanovanjske stavbe
12112 Gostilne,
restavracije in točilnice površine do 100 m2 BTPs
12203 Druge
upravne in pisarniške stavbe
1230 Trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti površine do 100 m2
BTPs
12302 Sejemske
dvorane, razstavišča
12304 Stavbe za
druge storitvene dejavnosti
12420 Garažne
stavbe
12610 Stavbe za
kulturo in razvedrilo
12650 Športna
dvorana
12740 Javne
sanitarije in garderobe
GRADBENO
INŽENIRSKI OBJEKTI
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
2302 Energetski
objekti (dopustni so samo fotovoltaični sistemi, ki so del
strehe ali fasade objektov)
24110 Športna
igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske
dirke, garderobe |
|
|
|
ZS – območje zelenih površin –
površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
·
R
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (samo 93 –
Športne in druge dejavnosti za prosti čas) |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
241 Objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas |
|
|
|
ZP –
parki |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
R
– le 93 športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
–
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje:
sanitarni prostori
–
12112 Bifeji, slaščičarne, kavarne, bari (do vključno 50 m2
BTPs)
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
–
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki |
|
|
|
|
|
ZD –
območje zelenih površin – druge urejene
zelene površine |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
|
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
Nezahtevni in
enostavni iz priloge 1 |
|
|
|
ZK –
pokopališča |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
– S – le 94.91
dejavnost verskih organizacij,
– Q – zdravstvo
in socialno varstvo, le 96.03 pogrebna dejavnost. |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12721 Stavbe za
opravljanje verskih obredov,
12722
Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti,
12304 Stavbe za
druge storitvene dejavnosti: samo za potrebe območja
12301 Trgovske
stavbe do 100 m2 BTPe (kot sestavni del dejavnosti v
območju pokopališča)
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
24204
Pokopališča, |
|
|
|
PC –
površine cest (v vseh EUP razen v EUP od
vključno ŽPO-01 do vključno ŽPO-07) |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
– H le 49
kopenski promet, cevovodni transport |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12303 Bencinski
servisi
124 Stavbe za
promet in izvajanje elektronskih komunikacij
12740 Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za
potnike na
postajališčih
Garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
Državne ceste
21110
Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne – ceste
Občinske ceste
21120 Lokalne
ceste in javne poti
Drugi prometni infrastrukturni
objekti
21410 Mostovi,
viadukti in brvi
21420 Predori
in podhodi
22130 Daljinska
(hrbtenična) komunikacijska omrežja
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
22221
Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
22222
Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
22223 Vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti
22231 Cevovodi
za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja
Parkirne
površine za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse
ter za priklopnike teh motornih vozil |
|
|
|
PC
–
površine
cest (samo v EUP od vključno ŽPO-01 do vključno ŽPO-07) |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
·
H – promet in skladiščenje
·
I – gostinstvo (od tega le 56.102,
56.3)
·
N
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (od tega 82 – Pisarniške
in spremljajoče storitvene dejavnosti) |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
–
12112 Gostilne, restavracije in
točilnice – samo okrepčevalnice in podobni obrati, tudi tovrstne
stavbe za stežbo pijač
–
12201 Druge upravne in pisarniške
stavbe
–
12410 Postaje, terminali, stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij in z njimi povezane stavbe
–
12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe
območja
–
12740 Druge nestanovanjske stavbe,
ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na
postajališčih
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
–
Občinske ceste:
21120 Lokalne
ceste in javne poti
–
214 Mostovi, viadukti, predori in
podhodi
–
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja
–
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
–
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
–
22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen
zrak,
–
22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
–
22231 Cevovodi za odpadno vodo
–
22240 Lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja |
|
|
|
T
– območja komunikacijske infrastrukture |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
J61 – Telekomunikacijske dejavnosti
F42.22 – Gradnja objektov oskrbne
infrastrukture za elektriko in telekomunikacije |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
–
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča - le za potrebe objektov
komunikacijske infrastrukture
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
21302 Letalski radio-navigacijski objekti
–
22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja
–
22240 Lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja
–
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo |
|
|
|
E
– območja energetske infrastrukture |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
D – oskrba z električno energijo,
plinom in paro
E – oskrba z vodo; ravnanje z
odplakami in odpadki; saniranje okolja |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča - le za potrebe energetskih
objektov
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni
objekti - jezovi, zadrževalniki in podobni objekti za
akumulacijo vode za namene hidroenergetike in urejanja
vodotokov, objekti za ureditev strug, nasipi in podobni objekti
za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade: vse našteto
samo kot spremljajoči objekti za male hidroelektrarne;
–
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi
–
22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
–
22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen
zrak,
–
22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti
–
22231 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave
–
22240 Lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja
–
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti - energetski
objekti s pripadajočo opremo in instalacijami - le
hidroelektrarne, kotlovnice, sončne elektrarne; |
|
|
|
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
E – oskrba z vodo; ravnanje z
odplakami in odpadki; saniranje okolja |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12510
Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki)
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki)
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
22221
Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo,
22222
Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
22223 Vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti
22231 Cevovodi
za odpadno vodo, čistilne naprave
23020
Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki)
24203
Odlagališča odpadkov (zbirni center za odpadke) |
|
|
|
Aa –
površine razpršene poselitve – gradnja
pretežno pred l. 1967 |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
bivanje
–
dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi
–
A
– kmetijstvo
in lov, gozdarstvo, ribištvo
–
poslovne dejavnosti
–
R
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (vse razen
razen iger na srečo, igralnic, zabaviščnih parkov, smučarskih
centrov)
–
S
– druge dejavnosti (razen azila)
–
T
– dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem,
proizvodnja za lastne potrebe
I – gostinska
dejavnost
–
malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve
–
druge oblike dela na domu |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
11 Stanovanjske stavbe
–
11100 Enostanovanjske stavbe,
–
11210 Dvostanovanjske stavbe -
predpisane velikosti, zmogljivosti in oblikovanje iz členov 41.,
42. in 43. veljajo za skupni (en) objekt dvostanovanjske stavbe;
12 Nestanovanjske stavbe
–
12112 Gostilne, restavracije in
točilnice
–
12120 Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev
–
12304 Stavbe za druge storitvene
dejavnosti
–
12610 Stavbe za kulturo in
razvedrilo
–
12711 Stavbe za rastlinsko
pridelavo
–
12712 Stavbe za rejo živali
–
12713 Stavbe za spravilo pridelka
–
12714 Druge nestanovanjske
kmetijske stavbe
–
1273 Kulturni spomeniki
–
in druge stavbe, potrebne za
opravljanje malega gospodarstva za potrebe samozaposlitve,
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugih oblik dela na domu
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
objekti, potrebni za nemoteno
funkcioniranje zgoraj navedenih stavb |
|
|
|
Az –
površine razpršene poselitve – zaselki |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
Vse dejavnosti kot so dopustne na Aa
in:
–
G
– trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil: od tega le
47 trgovina na drobno
–
I
– gostinstvo:le 56 dejavnost strežbe jedi in pijač,
–
R
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: vse razen
razen iger na srečo, igralnic, zabaviščnih parkov, smučarskih
centrov
–
Poslovne in proizvodne dejavnosti do 25 % BTPs stanovanjske
stavbe
–
S
– druge dejavnosti do 50 % BTPs stanovanjske stavbe |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
(3)
Vsi objekti kot
so dopustni na Aa in:
12 Nestanovanjske stavbe
–
12301 trgovske stavbe do 200 m2 BTPs
–
12112 gostilne, restavracije in točilnice do 200 m2
–
12304 prostori – stavbe za druge (storitvene) dejavnosti do 50 %
BTPs stanovanjske stavbe
–
12510 prostori – industrijske stavbe: samo delavnice do 25 %
BTPs stanovanjske stavbe
–
Pisarniški in upravni prostori za dopustne poslovne dejavnosti
do 25 % BTPs stanovanjske stavbe
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem razen
površin za avtomobilske, motociklistične, kolesarske ali konjske
dirke, agility poligonov, adrenalinskih in plezalnih parkov
–
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine) |
|
|
|
Ak
– površine razpršene poselitve –
samostojno locirani kmetijski in gozdarski objekti |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A
– kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo
12712 Stavbe za rejo živali
12713 Stavbe za spravilo pridelka
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
Objekti za potrebe gozdarstva in
lovstva |
|
|
|
Ao –
površine razpršene poselitve – ostale
(gradnja izven Aa, Az in Ak po l. 1967) |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
bivanje
–
dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi
–
A
– kmetijstvo
–
malo gospodarstvo za potrebe samozaposlitve
–
druge oblike dela na domu |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
(4)
Opomba: Na območjih Ao novogradnje
niso dopustne, razen v primerih, ko gre za nadomestno gradnjo
porušenih stavb in objektov, za gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov ali za gradnjo objektov za potrebe
kmetijstva in gozdarstva.
11 Stanovanjske stavbe
–
11100 Enostanovanjske stavbe,
–
11210 Dvostanovanjske stavbe,
12 Nestanovanjske stavbe
–
12711 Stavbe za rastlinsko
pridelavo,
–
12712 Stavbe za rejo živali,
–
12713 Stavbe za spravilo pridelka,
–
12714 Druge nestanovanjske
kmetijske stavbe,
–
12420 Garažne stavbe
–
in druge stavbe, potrebne za
opravljanje malega gospodarstva za potrebe samozaposlitve,
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugih oblik dela na domu
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
objekti, potrebni za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugih objekti, potrebni za
nemoteno funkcioniranje zgoraj navedenih stavb |
|
|
|
K1
– najboljša kmetijska zemljišča
|
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo – le 01 kmetijska proizvodnja in lov ter z njima
povezane storitve
–
Rekreacija v naravnem okolju |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
–
Objekti za izvajanje dopustnih
posegov oz. gradenj, določenih v 25. členu tega odloka
–
Objekti iz 25. člena
tega odloka |
|
|
|
K2
– druga kmetijska zemljišča
|
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo le 01 kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane
storitve
–
Rekreacija v naravnem okolju |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
–
Objekti za izvajanje dopustnih
posegov oz. gradenj, določenih v 25. členu tega odloka
–
Objekti iz 25. člena
tega odloka |
|
|
|
G –
gozdna zemljišča |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A
– kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: le 02 gozdarstvo in
01.7 lovstvo
–
Rekreacija v naravnem okolju |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
–
Objekti za izvajanje dopustnih
posegov oz. gradenj, določenih v prvem odstavku 26. člena tega
odloka oz. za potrebe gozdarstva in lovstva in ki so nujno
potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo
–
Objekti iz prvega
odstavka 26. člena tega odloka |
|
|
|
VC
– Celinske vode |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo,
ribištvo: le 03 ribištvo in gojenje vodnih organizmov
–
H – promet in skladiščenje: le 50
vodni promet
–
D
– oskrba z električno energijo, plinom in paro: le 35.1 oskrba z
električno energijo |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
DRUGI
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
Objekti za izvajanje dopustnih
posegov oz. gradenj, določenih v prvem odstavku 27. člena tega
odloka
–
Objekti iz prvega odstavka 27. člena
tega odloka |
|
|
|
VI
– vodna infrastruktura |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
F42.91
gradnja
vodnih objektov |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
DRUGI
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
–
21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi
vodni objekti - le jezovi, zadrževalniki in podobni objekti za
akumulacijo vode za namene smučarske rekreacije (vključno s
potrebno vodovodno, okoljsko in elektroenergetsko infrastrukturo
za delovanje vodne akumulacije: črpalke, transformatorska
postaja, napajalni in priključni cevovodi ter elektroenergetski
vodi ipd.) |
|
|
|
LN
– površine nadzemnega pridobivalnega
prostora; LNp
– površine nadzemnega pridobivalnega
prostora – peskokopi |
|
DOPUSTNE
DEJAVNOSTI |
–
B
– rudarstvo
–
F
– gradbeništvo
–
H
– promet in skladiščenje, razen: 50. vodni promet in 51. zračni
promet |
|
DOPUSTNI
OBJEKTI |
12 Nestanovanjske stavbe
–
12510 Industrijske stavbe (stavbe za
proizvodno obrt in servise)
–
12520 Rezervoarji, silosi in
skladišča
–
12203 Druge upravne in pisarniške
stavbe
–
12420 Garažne stavbe
–
Garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil
GRADBENO
INŽENIRSKI OBJEKTI
–
22130 Daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja
–
24202 Objekti za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih
–
24203 Odlagališča
odpadkov (zbirni center za odpadke)
–
Parkirne površine za tovorna vozila,
ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh
motornih vozil |
|
|
37.
člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
Na
objektih razpršene gradnje so dopustna le vzdrževalna dela,
rekonstrukcije in odstranitve objektov. Posegi se izvajajo v skladu z
ostalimi PIP, določenimi za enoto urejanja prostora, v kateri zadevni
objekt stoji. |
|
|
|
38. člen |
|
(usmeritve glede PNRP pri pripravi predvidenega
OPPN) |
|
Območje OPPN je lahko razdeljeno na več podrobnejših
namenskih rab. Podrobnejša namenska raba iz OPN se lahko pri pripravi
OPPN spremeni, če to doprinese izboljšanju prostorskih ureditev zaradi
potreb javnega interesa. |
|
|
|
3.1.3 urbanistično in arhitekturno oblikovanje |
|
|
|
39. člen |
|
(tipologija stanovanjskih stavb) |
|
(1) Na
območju občine so dopustne naslednje tipologije stanovanjskih stavb: |
|
·
EP eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (imajo en
skupen ali dva ločena vhoda ter pravokotno tlorisno obliko); |
|
·
EN eno in dvostanovanjske stavbe v nizu – dvojček in
vrstne hiše (več primerljivih enot se stika z eno stranico ali njenim
delom ali z vmesnim garažnim ipd. objektom); v primerih dvostanovanjskih
stavb v nizu so vhodi v posamezno bivalno enoto lahko skupni ali ločeni. |
|
(2) V
naseljih Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, Srednji Dolič,
Gornji Dolič, Straže in Šentilj–zahod so dodatno dopustne še naslednje
tipologije stanovanjskih stavb: |
|
·
VV večstanovanjske stavbe – vila blok (prosto stoječa
stavba z osnovnim tlorisnim razmerjem stranic od vključno 1 : 1 do
vključno 1 : 1,2 ter skupnim ali več ločenimi vhodi). |
|
·
VB večstanovanjske stavbe – manjši blok (podolgovata
prostostoječa stavba z več stanovanjskimi enotami in osnovnim tlorisnim
razmerjem stranic večjim od 1 : 1,2 ter skupnim ali več ločenimi vhodi). |
|
|
|
40. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1)
Pri
umeščanju objektov v prostor se prednostno upoštevajo regulacijske črte,
kadar so določene v grafičnem delu odloka. |
|
(2)
V
primerih, ko regulacijske črte niso določene in ta odlok ne določa
drugače, morajo biti nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) od
meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in
nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m, razen če ni za posamezne med temi
enostavnimi in nezahtevnimi objekti v tem odloku določeno drugače. |
|
(3)
Objekti
gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih
zemljiških parcel. |
|
(4)
Na
območjih namenske rabe IG, IK morajo biti nove stavbe vključno z napušči
in nadstreški od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m,
stavbe višje od 10 m pa polovico svoje višine, razen kadar je za
predmetno območje sprejet OPPN z drugačnimi pogoji. |
|
(5)
Daljša
stranica stanovanjskih stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna
s plastnicami. |
|
(6)
Novi
objekti se načrtujejo v odmiku vsaj ene drevesne višine odraslega gozda
(20 - 30 m) od obstoječega gozdnega roba. |
|
(7)
Uvozi in
izvozi (tudi vrata, zapornica …) na dvorišča, parkirišča ali v garaže
morajo biti od javnih zemljišč – cest odmaknjeni najmanj 5,00 m. |
|
(8)
Odmiki
manipulacijskih in parkirnih površin dopustnih nestanovanjskih stavb in
objektov ter za potrebe dejavnosti, ki so locirane v pretežno
stanovanjskih stavbah, so minimalno 2,00 m od parcelne meje. |
|
(9)
V tem
členu določeni odmiki so lahko manjši le, če si investitor zanje pridobi
soglasje lastnika ali upravljavca sosednje zemljiške parcele. Odmik se
meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, napušči,
nadstreški itd.). |
|
|
|
41. člen |
|
(velikosti objektov) |
(1) Tlorisni gabariti
|
|
·
Pri določanju velikosti in obliki tlorisov stavb je
potrebno upoštevati regulacijske črte, kadar so določene, odmike od
parcelnih meja, faktorje izrabe, faktorje zazidanosti, dopustne višine
ter druge omejitve, določene v tem odloku. |
|
·
Za stavbe je določen pravokotni tlorisni gabarit v
razmerju, ki ni manjše od 1 : 1,5 na območjih z oblikovanjem po
avtohtonih vzorcih, medtem ko so na območjih z dopuščenim različnim
oblikovanjem tlorisni gabariti lahko v poljubnem razmerju osnovnih
stranic. Na območjih z oblikovanjem po avtohtonih vzorcih so na vizualno
neizpostavljenih delih stavbe možni izzidki v dolžini in globini do 1/3
stranic osnovnega tlorisa. |
|
·
Izjemoma so zaradi razgibanosti terena in tipologije
obstoječih sosednjih objektov mogoče tudi stavbe tlorisne oblike črke
"L". |
|
·
Maksimalne tlorisne dimenzije posameznih novih stavb
določajo objekti v neposredni okolici, kadar predstavlja predvideni
objekt dopolnilno gradnjo. Pogoje za novo kompleksno gradnjo določajo
odgovarjajoči OPPN. |
|
(2) Višinski gabariti |
|
·
Pri določanju višinskih gabaritov je potrebno izhajati iz
obstoječe pozidave in upoštevanja ohranjanja oblikovne podobe ter
silhuete celotnega naselja ali njegovega dela oziroma območja razpršene
poselitve ali njegovega dela. |
|
·
V višino stavbe se ne upoštevajo strojnice in podobni
elementi na strehi v skupni površini do 30% površine etaže pod streho.
|
|
·
Kleti, kakor so opredeljene s tem odlokom, so dopustne
pri vseh objektih v skladu z ostalimi določili tega odloka. |
|
·
Na parceli namenjeni gradnji z naklonom terena 10 % ali
več je lahko na eni strani klet stavbe v celoti nad nivojem terena, na
bočnih straneh (fasadah) stavbe različno vkopana v teren, na nasprotni
strani pa lahko s svojo zgornjo koto klet seže do največ 1,40 m nad
nivojem terena. |
|
·
Maksimalna etažnost stanovanjskih stavb (brez počitniških
hišic) je določena za: |
|
o
EP in EN
v odprtem prostoru: P+M (podstrešje je lahko izkoriščeno); |
|
o
EP in EN
v naseljih: P+M ali P+1 (v slednjem primeru podstrešje ni izkoriščeno); |
|
o
VV v
naseljih iz 39. člena: P+1+M, v naselju Mislinja P+2; |
|
o
VB v
naseljih iz 39. člena: P+2+M, v naselju Mislinja P+3. |
|
·
V skladu z zgoraj navedeno dopustno izvedbo kleti na
terenu z naklonom nad 10 % lahko spodnja kota pritličja seže višje od
1,40 m nad nivojem terena. |
|
·
V primerih etažnosti P+1+M in P+2 za VV ter P+2+M in P+3
za VB lahko spodnja kota pritličja seže do največ 0,40 m nad nivojem
terena. |
|
·
V primeru etažnosti P+M (za EP in EN) je lahko kolenčni
zid visok največ 1,50 m. |
|
·
V primerih etažnosti P+1 (za EP in EN) šotorasta streha
ni dovoljena, kapne lege dvokapnic niso podzidane, v primeru enokapnic
ipd. streh je višja ležeča lega največ 1,00 m nad zadnjo ploščo. |
|
·
Maksimalna etažnost počitniških hišic (PH): P+M (brez
kolenčnega zidu). |
|
·
Maksimalna etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s
podrobnejšo NRP SK: P+M ali P+1. |
|
·
Etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s podrobnejšo
NRP CU: stavbe povzemajo oziroma ne presegajo višinskih poudarkov
sosednjih legalno zgrajenih objektov. |
|
·
Maksimalna etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s
podrobnejšo NRP CD: P+M ali P+1 (v slednjem primeru podstrešje ni
izkoriščeno). |
|
·
Maksimalna etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s
podrobnejšo NRP BT: P+1+M; |
|
·
Maksimalna etažnost stavb na območjih s podrobnejšimi NRP
PC (samo na območju EUP od ŽPO-01 do ŽPO-07), ZS, ZP, ZD: P; s
podrobnejšo NRP ZK: P+M, pri čemer so dopustni višinski poudarki, ki
presegajo višino etažnosti P+M. |
|
·
Maksimalna etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s
podrobnejšimi NRP IK, A, Ak, Az in Ao: P+M (podstrešje je lahko
izkoriščeno), stavbe za gostinsko dejavnost na Ak in Az: P+1. |
|
·
Maksimalna etažnost nestanovanjskih stavb na območjih s
podrobnejšimi NRP IG: etažnost, pri kateri stavba s svojo najvišjo koto
ne presega višine 12 m. |
|
·
Višina drugih dopustnih stavb, razen stavb družbene
infrastrukture oz. opredeljenih družbenih dejavnosti na območju namenske
rabe SS, mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora
za posamezno dejavnost, vendar kapna in slemenska višina objekta ne
smeta presegati višine sosednjih stavb. |
|
·
Na lokacijah ob obstoječih in na novo vzpostavljenih
javnih površinah (trg, ploščad) ter ob križiščih lokalnih cest so ob
upoštevanju drugih pogojev iz tega odloka dopustni višji gabariti stavb
v obliki dominant, orientirjev ali označevalcev prostora. |
|
|
|
42. člen |
|
(zmogljivosti objektov) |
|
(1) Pri določanju velikosti stavb je potrebno
upoštevati vsa določila glede maksimalnega faktorja izrabe parcele,
namenjene gradnji (FI maks) in maksimalnega faktorja zazidanosti
parcele, namenjene gradnji (FZ maks), minimalnega deleža zelenih površin
na parceli, namenjeni gradnji (DZPp min) in maksimalne etažnosti stavb.
V primeru, da FI omogoča etažnost, ki je večja od predpisane maksimalne
etažnosti, se za kriterij skladnosti posega upošteva maksimalna
etažnost. |
|
(2) Če obstoječa zazidanost parcele, namenjene
gradnji, že presega dopustni faktor zazidanosti (FZmaks), so na tej
parceli dovoljene rekonstrukcije, nadzidave, odstranitve, vzdrževalna
dela in spremembe namembnosti objektov ob upoštevanju drugih pogojev
tega odloka vključno s pogoji glede parkirnih mest. |
|
|
|
Tabela 1:
Dopustni faktor zazidanosti (FZ maks), faktor izrabe (FI maks) in delež
zelenih površin (DZPp min) po območjih namenske rabe |
|
|
|
Oznaka
podrobn. NRP |
Opis
podrobnejše namenske rabe prostora (NRP) |
FZ maks |
FI maks |
DZPp min |
|
SS |
stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi:
*
EP eno in dvo stanovanjske stavbe – prostostoječe stavbe
*
EN eno in dvo stanovanjske stavbe – stavbe v nizu
*
VV vila blok
*
VB manjši blok
*
stavbe družbene infrastrukture
*
gostinske, upravne in pisarniške, trgovske stavbe, stavbe za
druge storitvene dejavnosti, stavbe za opravljanje verskih
obredov |
0,5
0,6
0,6
0,7
0,8
0,5 |
|
25
%
20
%
30
%
30
%
20
%
25
% |
|
SK |
površine
podeželskega naselja:
*
EP eno in dvo stanovanjske stavbe – prostostoječe stavbe
*
eno in dvostanovanjske stavbe v okviru kmetije ter
nestanovanjske kmetijske stavbe
* stavbe za
spremljajoče dejavnosti |
0,6
0,5 |
0,4
|
25
%
20
%
25
% |
|
Aa, Az, Ak, Ao |
površine
razpršene poselitve (Aa – gradnja pretežno pred l. 1967; Az
–zaselek; Ak – samostojno locirani kmetijski in gozdarski
objekti; Ao – ostale (gradnja po l. 1967)):
*
EP eno in dvo stanovanjske stavbe – prostostoječe stavbe
*
eno in dvostanovanjske stavbe v okviru kmetije
ter
nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti |
0,7 |
0,4
|
25
%
20
% |
|
CU, CD |
območja
centralnih dejavnosti (osrednja - CU in druga - CD):
* stanovanjske
stavbe - glej faktorje, opredeljene zgoraj v tej tabeli za SS
*
stavbe družbene infrastrukture
*
gostinske, upravne in pisarniške, trgovske stavbe, stavbe za
druge storitvene dejavnosti, stavbe za opravljanje verskih
obredov, nestanovanjske kmetijske stavbe |
0,8
0,7
|
|
10
%
20
% |
|
IG |
gospodarske
cone |
0,6 |
|
25 % |
|
IK |
površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo |
0,8 |
|
10 % |
|
BT |
površine za
turizem (BT)
* počitniške
hišice
* hotelske ipd.
gostinske stavbe, druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,
* športne
dvorane |
0,3
0,5
0,7 |
0,4-0,7
|
30
%
30 %
30 % |
|
BC |
športni centri |
0,4 |
|
20 % |
|
T |
območja
komunikacijske infrastrukture |
|
0,8 |
5
% |
|
E |
območja
energetske infrastrukture |
|
0,8 |
10
% |
|
O |
območja
okoljske infrastrukture |
|
0,8 |
20
% |
|
ZS |
površine za
oddih, rekreacijo in šport:
* stavbe za
šport
* gostinske
stavbe |
|
|
30
%
30
% |
|
ZP |
parki:
* bifeji,
slaščičarne, kavarne, bari |
0,3 |
|
50
% |
|
|
43. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1)
Splošne značilnosti večstoletnega arhitekturnega oblikovanja na Koroškem
(gabariti, fasade, strehe, gradiva in barve) so nenadomestljivo merilo
kakovosti, ki se jim morajo podrejati novogradnje na območju občine. Ob
uporabi sodobnih materialov in tehnik gradnje se lahko današnjim
predpisom in zahtevam sodobnega bivanja prilagodimo z arhitekturnimi
posegi, ki upoštevajo identiteto okolja in obenem dograjujejo obstoječe
strukture. Tako so dopustni tudi posegi, ki arhitekturne značilnosti
nadgradijo oziroma objekte predstavijo kot izjemne in zanimive. |
|
(2)
Oblikovanje na območjih in objektih varstva kulturne dediščine izhaja iz
varstvenega režima in pogojev pristojnega NUP. |
|
(3)
Upravne dele in fasade proizvodnih oz. gospodarskih objektov ob
občinskih in državnih cestah je potrebno oblikovno izpostaviti in
nadgraditi. |
(4) Strehe na območjih z
oblikovanjem po avtohtonih vzorcih so načeloma dvokapne in strme z
naklonom vsaj 35 stopinj. V tlorisni projekciji je lahko do vključno 1/3
strešine oblikovana drugače. Kritina naj bo iz opečnatega materiala ali
iz drugih materialov v temnih barvnih odtenkih, tj. temno rdečem,
rjavem, temno sivem, črnem. V naselju so smeri slemena strehe
novogradnje vzporedne streham stavb v neposredni bližini. V primeru
gradnje v odprtem prostoru so slemena orientirana v odvisnosti od terena
– vzporedno s plastnicami, razen kadar zaradi morfologije gruče stavb ni
zahtevana drugačna orientacija.
|
|
(5) Na
območjih z dopuščenim različnim oblikovanjem so strehe načeloma
dvokapnice z različnimi nakloni, vendar so lahko tudi ravne, enokapnice,
polkrožne, večkapne, šotoraste itd. in iz različnih materialov in barv.
Imajo lahko različno oblikovane odprtine za okna in vrata vključno s
frčadami in 'izrezi' za terase, balkone in podobno. Odprtine so lahko
združene – strnjene ali ležijo posamično in zasedajo skupaj največ 1/3
strehe, na posamezni strehi pa naj bodo poenoteno oblikovane. |
|
(6)
Fasade oziroma njihova obdelava naj po materialu, obliki in barvah v čim
večji meri sledi splošnim značilnostim koroške identitetne arhitekture.
Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru različnih
zemeljskih odtenkov. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih
tonih do 25 % fasadne površine. |
|
(7) V
primeru dopustnega različnega oblikovanja stavb se lahko v fasadni ovoj
oziroma stensko/strešno konstrukcijo vnaša tudi materiale, ki niso opeka
ali les (npr. steklo, kovina). Tudi tako oblikovan objekt mora zadoščati
osnovnim zahtevam PIP za gabarite objektov ter po velikosti zavzemati
manjši del stavbnega ovoja. |
|
(8)
Oblikovanje objektov po avtohtonih vzorcih se izvaja na območju
naslednjih EUP: BREP-01, CEM-01, DOLP-01, GDH-01 do GDH-03, JERS-01,
KOM-01 in KOM-02, KOZ-01, MID-01, PON-01 do PON-03, POV-01 do POV-04,
ŠPE-01, ŠTE-01, SVJO-01 do SVJO-03, SZA-01, TOL-01 do TOL-03, ZGD-01 do
ZGD-04 in ZZA-01. Na območjih vseh ostalih EUP je dopuščeno različno
oblikovanje objektov. V zvezi z oblikovanjem se na območju posameznih
EUP prednostno upoštevajo tudi posebni PIP s tem v zvezi, ki so v tem
odloku navedeni posebej za posamezne EUP. Na območju EUP v sonaselju
Mislinja-Šentilj pod Turjakom, tj. v EUP MI-01 do MI-42 in ŠE-01 do
ŠE-05 se upoštevajo tudi navedbe v zvezi z oblikovanjem v urbanističnem
načrtu za to sonaselje. |
|
|
|
44. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1) V
spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel po
posamezni tipologiji stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe
stavbe, grajene za nestanovanjsko dejavnost na stanovanjskih površinah.
|
|
(2)
Dopustna so odstopanja v spodnji tabeli določenih velikosti za 10 %.
Parcela, namenjena gradnji je lahko večja tudi v primeru, ko je
preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele. Na
območjih namenske rabe BT je lahko velikost parcele, namenjene gradnji
turističnih in počitniških objektov, manjša od 400 m2, in
sicer do vključno 150 m2. |
|
Tabela 2:
Velikosti parcel, namenjenih gradnji |
|
|
|
vrste
stavb |
velikost
parcele |
|
samostojno
stoječa eno in dvostanovanjska stavba (EP) na vseh dopustnih
površinah – enotah urejanja |
400 – 800 m2 |
|
stanovanjske
stavbe v nizu (EN) – strnjene: vrstne in atrijske, dvojčki (za
posamezno bivalno enoto) na vseh dopustnih površinah – enotah
urejanja |
200 – 400 m2 |
|
samostojno
stoječe stavbe za nestanovanjske dejavnosti ali stanovanjske
stavbe z dopustno spremljajočo dejavnostjo na površinah za
stanovanja SS (izjema so družbene dejavnosti) |
do 1.500 m2 |
|
samostojno
stoječe stavbe za nestanovanjske dejavnosti ali stanovanjske
stavbe z dopustno spremljajočo dejavnostjo na površinah SK |
do 2.000 m2 |
(3) Pri
določanju velikosti gradbenih parcel za drugo nestanovanjsko gradnjo
(družbene dejavnosti) na območjih za stanovanja in za dopustno gradnjo v
območjih drugih vrst namenske rabe (BT, CU, CD, IG, IK, ZS, ZD, O, E, T)
je potrebno upoštevati: |
|
·
namembnost in velikost objektov na parcelah, poteke
komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora; |
|
·
lokacijske pogoje (dovozi in dostopi, intervencijske
poti, mirujoči promet, zelene površine); |
|
·
sanitarno tehnične zahteve. |
|
(4)
Parcela, namenjena gradnji, mora omogočati normalno uporabo in
vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen
v primerih, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
|
(5) Ob zemljiško katastrski odmeri cest naj ta
odmera zameji cestno zemljišče na ustrezen način, tj. tako, da ne bo
vključen še robni pas gozda oz. kmetijskega zemljišča, ki ni del
cestnega telesa. |
|
|
|
45. člen |
|
(nezahtevni in enostavni objekti) |
|
(1) Na stavbnem zemljišču oz. gradbeni parceli za
eno stanovanjsko stavbo oz. za eno bivalno enoto je možna, ne glede na
obstoj osnovnega objekta, postavitev le enega nezahtevnega in
enostavnega objekta posamezne vrste. Ta ima lahko tudi samostojne
priključke na GJI. |
|
(2) Na
parceli, namenjeni gradnji večstanovanjske stavbe, se lahko za vsako
stanovanjsko enoto zgradi največ po en dopusten nezahteven ali enostaven
objekt iste vrste in skupaj največ toliko, da je dosežena meja faktorja
zazidanosti. Objekti se lahko postavljajo fazno in se morajo izvajati po
enakem načrtu oz. v enaki obliki in materialih. |
(3) Odmiki
|
|
·
Škarpe in oporni zidovi morajo biti od meje sosednjega
zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali
lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih
lahko postavi do posestne meje. |
|
·
Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje
postavljajo do meje zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika
sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega
zemljišča odmaknjena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna
cesta, je odmik najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z
manjšim odmikom. |
|
·
Pomožni infrastrukturni objekti se lahko gradijo ob
parcelni meji. |
|
·
Protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže in prosto
viseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj
0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. |
|
·
Obora za rejo divjadi ali ograja za pašo živine se lahko
postavi vsaj 0,5 m od parcelne meje oziroma manj ob soglasju lastnika
sosednje parcele. |
|
·
Če meji kmetija na stanovanjske stavbe, morajo biti
silos, skedenj, gnojišče, zbiralnik gnojnice in betonsko korito
postavljeni najmanj 4 m od parcelne meje oziroma manj ob soglasju
soseda. |
|
·
Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna
kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska
inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi
elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi do posestne meje. |
(4) Strehe
|
|
·
Strehe so enokapne, dvokapne ali ravne pri prostostoječih
objektih na območjih z oblikovanjem po avtohtonih vzorcih. Različne
oblike streh so dopustne na območjih z dopuščenim različnim
oblikovanjem. Smeri slemen eno in dvokapnih streh so v smeri daljše
stranice. |
|
·
V primeru postavitve enostavnega in nezahtevnega objekta
ob obstoječo osnovno stavbo (kot prizidek) je streha ali ravna ali v
istem naklonu kot streha osnovne stavbe. Smer slemena (eno ali dvokapne
strehe) je lahko različna od osnovne stavbe. |
(5) Posebni pogoji za
posamezne nezahtevne in enostavne objekte
|
|
·
Bazeni, rezervoarji za utekočinjen naftni plin ali nafto
morajo biti v primeru postavitve na ulično stran objektov vizualno
zakriti. |
|
·
Ograje: |
|
o
Dopustna
višina medsosedske ograje (z ali brez podpornega zidu): vključno do 2,0
m; višina ograje se meri od kote nižje ležečega terena ob ograji; |
|
o
Ograje so
lahko zidane (kot stena) do dopustne višine na vsaki strani ob vhodih in
dovozih v dolžini največ 2 m. V primeru preseganja te dolžine je
potrebno soglasje soseda ali (v primeru, da gre za ograjo, ki meji na
cesto) upravljavca ceste. |
|
o
Na
območju z določenim avtohtonim oblikovanjem so dopustne ograje iz lesa,
opeke, kamna in kovane kovine, na drugih območjih so lahko iz različnih
materialov. |
|
o
Vstopna
in uvozna vrata se odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji. |
|
o
V
križiščih se ograja prilagaja trikotniku preglednosti. |
|
o
Pri
postavljanju obcestne ograje se pridobi soglasje upravljavca javne
ceste. |
|
·
Škarpe in podporni zidovi se oblikujejo z naravnimi
materiali in so ozelenjeni. |
|
·
Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na
podlagi posebnih predpisov občine. |
|
·
Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je
dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. |
|
·
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino. |
|
·
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade
objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na
okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup,
vroč zrak, odtok vode). |
|
·
Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje
se na območjih naselij in na območjih krajinskih enot prepoznavne
kulturne krajine ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede
podzemno. |
|
·
Urbana oprema mora biti umeščena v prostor tako, da ne
ovira gibanja funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
|
·
Gradnja protihrupnih ograj je dovoljena le na podlagi
dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN
ali na podlagi drugih gradiv, iz katerih izhaja njena utemeljenost.
Protihrupne ograje se na območjih naselij lahko gradijo do višine 2,50 m
nad niveleto ceste. Višje so dopustne na osnovi ustreznih dokaznih
gradiv. |
|
·
Na območjih z dopustnim različnim oblikovanjem se objekti
lahko oblikujejo različno in iz različnih materialov. |
|
·
Na območjih z oblikovanjem po avtohtonih vzorcih so
objekti iz lesa, opeke, kamna. Kritina je v temnih barvnih odtenkih, tj.
v temno rdečem, rjavem, temno sivem, črnem. |
|
|
|
46. člen |
|
(objekti za oglaševanje) |
|
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih
površinah dovoljeno postavljati v skladu z določili akta, ki za območje
občine ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za
oglaševanje. |
|
(2) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe
oglaševanja proizvodov in storitev iz registrirane dejavnosti v skladu s
predpisi dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih
stavbah in prostorih ter funkcionalnih zemljiščih. |
|
(3) Izjemoma so dovoljene postavitve objektov,
namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno
oglaševanju v času prireditev. |
|
(4) Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati
prometne varnosti. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim
virom, moč osvetlitve ne sme presegati s predpisi določenih vrednosti.
Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini. |
|
(5) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati
v naslednjih območjih namenske rabe oz. na lokacijah: |
|
·
v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G); |
|
·
v območju površinskih voda (VC); |
|
·
na pokopališčih (ZK); |
|
·
ob vodotokih; |
|
·
na lokacijah, ki niso v skladu s cestno prometnimi
predpisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet. |
|
(6) Objekte in naprave za označevanje in oglaševanje
se postavlja: |
|
·
ob državnih cestah skladno z veljavnimi predpisi in ob
soglasju pristojnega upravljavca infrastrukture; |
|
·
ob kategoriziranih lokalnih cestah v naseljih (LC); |
|
·
ob lokalnih zbirnih mestnih in krajevnih cestah (LZ); |
|
·
ob lokalnih mestnih ali krajevnih cestah (LK). |
|
(7) Objekte za oglaševanje je na zemljiščih in
objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine oz. ohranjanja narave, dovoljeno postavljati le s soglasjem
organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine oz. ohranjanje narave. |
|
(8) Plakatne stebre je dopustno postavljati na
javnih površinah. |
|
(9) Objekti za oglaševanje so dopustni tudi takrat,
kadar se za čas gradnje namestijo na gradbenih ograjah objektov, za
katere je že izdano gradbeno dovoljenje. |
|
|
|
47. člen |
|
(urejanje okolice objektov) |
|
(1) Na razgibanem terenu se razporeditev oziroma
izravnava zemeljskih mas izvede tako, da se z nasipavanjem lahko preseže
najvišjo koto na meji s sosednjimi stavbnimi zemljišči največ za 0,5 m. |
|
(2) Zavarovanje brežine na razgibanem oz. strmem
terenu se lahko izvede v terasah z več podpornimi zidovi. |
|
(3) Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem
terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati + ali
– 0,5 m. |
|
(4) Delež odprtih nepozidanih površin je določen v
odstotkih ali razmerju do pozidanih. Za odprte površine se štejejo vse
zelenice, na katerih ne stoji nikakršen objekt (vključno z nezahtevnimi
in enostavnimi) in na njih niso urejene dovozno manipulativne, parkirne
ali druge pohodne površine. |
|
(5)
Načeloma je potrebno pri lociranju stavb vzpostaviti sistem: ulica –
predvrt – stavba – vrt. To načelo za nezahtevne in enostavne objekte ne
velja. |
|
(6) V
primerih terena stavbnih zemljišč v naklonu je potrebno zagotoviti oz.
izvesti ukrepe za preprečevanje prekomernega nekontroliranega odtekanja
meteornih voda na sosednja zemljišča. |
|
(7) Na
štiri parkirna mesta se zasadi eno drevo, in sicer ne glede na to, za
katero dejavnost so parkirišča urejena. |
|
(8) V okolici javnih objektov in na javnih zelenih
površinah ni dovoljeno zasajanje tujerodnih vrst ali visoko alergenih
rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge
strupene dele. |
|
(9) Pri proizvodnih objektih je potrebno mejo proti
območjem z drugo podrobnejšo namensko rabo, ne glede ali je vmes cesta
ali ne, zasaditi z vrsto dreves ali visokih grmovnic. |
|
(10) Parcele objektov malega gospodarstva za
proizvodne dejavnosti je treba ob meji z drugimi parcelami, razen meje z
javno cesto, zasaditi z zimzeleno vegetacijo. |
|
(11) Pri vsaki stavbi z več kot tremi stanovanji je
na funkcionalnem zemljišču objekta potrebno zagotoviti najmanj 40 m2
igralne površine, pri stavbah z več kot 13 stanovanji pa na vsako
stanovanje 3 m2 igralne površine. |
|
|
|
48. člen |
|
(urejanje zelenih površin) |
|
(1) Zasipavanje dolin in opuščenih strug ni
dopustno. |
|
(2) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od
prometnic in ustrezno zavarovana. |
|
(3) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Ob
novih prometnicah širine nad 5 m je obvezna vsaj enoredna zasaditev.
|
|
(4) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati
razen v primerih povečanja varnosti in zaščite. |
|
(5) Ureditve, objekti, naprave in ograje na
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) morajo biti na celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni. Pri urejanju novih površin se v največji
možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. |
|
|
|
49. člen |
|
(pokopališča) |
|
(1) Pokopališče mora imeti ograjo in možnost zapore
z vrati, pokopališki objekt (mrliško vežico) s funkcionalnimi prostori
(npr. shrambo za orodje ipd.), ustrezno gospodarsko javno
infrastrukturo, prostor za odlaganje smeti in v skladu z normativi
urejeno parkirišče. Prostor za odlaganje smeti se vizualno zakrije. |
|
(2) Ureditev pokopališča mora biti skladna z
določili občinskih predpisov o pokopališki dejavnosti. |
|
|
|
3.1.4 Urejanje prometnih površin in urejanje
in priključevanje na gji |
|
|
|
50. člen |
|
(urejanje in priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro – splošne določbe) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov, vodov in
naprav GJI, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih. Gradnja objektov je dovoljena tudi na komunalno
neopremljenih stavbnih zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za
normalno uporabo objekta oziroma se sočasno z gradnjo objekta zagotavlja
komunalno opremljanje pripadajočega zemljišča. Minimalna komunalna
oprema obsega oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda ter cestni dostop. |
|
(2) Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi
tudi na način, ki ga prostorski akt ali drugi predpisi ne določajo, če
gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih
vplivov na okolje in z njim soglaša občinska služba, pristojna za to
področje. |
|
(3) Vsa GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati
in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2 in pri rekonstrukcijah enako velikih stavb, pri katerih se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Ta študija je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(4) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo
biti medsebojno usklajeni. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo
komunalnih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov ter naprav
se izvaja usklajeno, z upoštevanjem racionalnega izvajanja posegov glede
na druge vode in naprave. |
|
(5) Vsi posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo
v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca
posamezne GJI. |
|
(6) Vodi GJI naj praviloma potekajo po javnih
površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih razmer in
drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
|
(7) Vsi vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma
biti umeščeni v prostor tako, da je skladno s predpisi možno
priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja
prostora ter morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor
tako, da sta omogočena njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
|
(8) Vodi
GJI na območjih naselij se – izvzemši prenosne vode električne energije
– izvedejo zemeljsko, tj. ne prostozračno, razen če takšna izvedba ni
možna ali z drugimi predpisi ni določeno drugače. |
|
(9) Komunalne in energetske objekte se praviloma
postavlja oz. gradi v sklopu objekta. Če to ni mogoče, se jih postavi na
vizualno neizpostavljeno mesto, v projektni dokumentaciji pa se zanje
predpiše ustrezna zunanja ureditev. |
|
(10) Ob načrtovanju lokacij in tras infrastrukture
se zagotovi prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski sestavi oz.
podobi prostora. |
|
|
|
51. člen |
|
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
|
(1) Pri novogradnji ali rekonstrukciji cestne
infrastrukture se upoštevajo: funkcija ceste in njena kategorija,
prometne obremenitve, projektna hitrost, vrste oz. sestava prometa,
vrsta in zahtevnost terena za gradnjo, vplivi na okolje, ekonomičnost,
podoba okolišnjega prostora, dobra orientacija v prostoru in
preglednost, kontinuiteta optičnega vodenja in oblikovna enotnost.
Upoštevajo se tudi usmeritve o prečnih profilih posameznih kategorij
cest, skladno z veljavnimi predpisi s področja projektiranja cest. Kadar
zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti minimalnih elementov
ceste, so mestoma dopustne zožitve ali se posamezni elementi ceste
mestoma izpustijo. |
|
(2) Kadar minimalnih elementov ceste ni mogoče
zagotoviti na daljšem odseku, je treba v naseljih spremeniti prometne
razmere z režimskimi ukrepi, kot so: zmanjšanje hitrosti, preusmeritev
prometa, uvedba enosmernega prometa, izven naselij pa na primernih
preglednih razdaljah urediti izogibališča. Izogibališča se praviloma
uredijo za vozila, ki vozijo navzdol. Širina ceste mora vedno omogočati
dovoz na zemljišča. |
|
(3) Načrtovanje elementov manj prometnih cest na
gričevnatem in hribovitem območju prednostno temelji na kriteriju
prevoznosti in sekundarno na prepustnosti. |
|
(4) Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno. Vse
vertikalne ovire višje od 1,0 m (stalne in začasne) morajo biti locirane
izven polja preglednosti. Priključke je dopustno locirati na pregledni
in vozniku razpoznavni lokaciji. Oblikovanje priključkov in križišč mora
biti v skladu s krivuljo zavijanja merodajnega vozila in prilagojeno
predvidenim prostorskim ureditvam, obenem pa zagotavljati varno, udobno
in ekonomično vožnjo ter preglednost za varovanje pešcev in kolesarjev. |
|
(5) Za vsak objekt mora biti zagotovljena možnost
navezovanja na javno cesto. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim
priključkom na javno cesto. Dovozne ceste in dostopi do objektov in
zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije
in preko njih na javne ceste višje kategorije. |
|
(6) Gradnja objektov ne sme onemogočati možno
izgradnjo dovozov do parcel, predvidenih za gradnjo in ne sme
onemogočati dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega
gozda. |
|
(7) Na koncu slepih ulic, kadar vozila nimajo v
bližini možnosti za obračanje, se uredijo obračališča. Oblikovanje
obračališč mora jasno izražati namen uporabe prostora, tako da prostor
namenjen obračanju ne postane parkirišče. |
|
(8) Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in
redno vzdrževati. Ceste je treba primerno utrditi. Pri novogradnjah in
rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za
stabilizacijo plazenja zemljišč, ki ogrožajo ceste in za potrebe
dimenzioniranja pri obnovah voziščnih konstrukcij v hribovitem svetu je
treba pred izvajanjem posegov pridobiti geomehansko mnenje. |
|
(9) Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo
upoštevaje veljavne občinske predpise za to področje. |
|
(10) Gozdne prometnice se načrtujejo, gradijo in
vzdržujejo skladno z veljavnimi predpisi, ki je urejajo področje
gradnje, vzdrževanja in način uporabe gozdnih prometnic. Ob
rekonstrukcijah javnih cest, ki potekajo po gozdu, je potrebno urediti
obstoječe priključke gozdnih vlak in deponije za skladiščenje lesa. |
|
(11) Pri urejanju kolesarskih poti za potrebe
gorskega in drugih oblik rekreativnega kolesarjenja je potrebno
poskrbeti za izogibanje konfliktom gorskih in rekreativnih kolesarjev z
drugimi uporabniki prostora oz. obratno (kmetijske dejavnosti, gozdarske
dejavnosti, motorizirani promet, pešačenje, pohodništvo, planinarjenje,
ježa s konji ...). |
|
(12) Na območju stavbnih zemljišč cestnih prometnic
se tisti cestni odseki in deli brežin cest, ki se nahajajo na območju
varovanih naravnih vrednot, vzdržujejo, rekonstruirajo, obnavljajo in
kot novogradnje gradijo na način, ki upošteva zahteve varstva teh
naravnih vrednot (košnja travišč, posipanje s soljo ...) in ne
poslabšuje njihovega stanja. Raba in vzdrževanje tovrstnih cestnih
odsekov in cest s tovrstnimi brežinami se nasploh izvaja na način, ki ne
poslabšuje stanja robno ležečih naravnih vrednot (izvajanje vzdrževalnih
del v dnevnem času in izven dobe paritve in vzreje mladičev, urejenost
odvodnjavanja tovrstnih cestnih odsekov, preprečevanje odnašanja
materiala in nevarnih snovi s cestišča na bližnja zemljišča in v
vodotoke itd.). |
|
|
|
52. člen |
|
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1)
Parkirna mesta se glede na namembnost delijo na: javna parkirna mesta,
nejavna parkirna mesta, ki so namenjena le določenim osebam, in privatna
parkirna mesta, ki so vezana na določeno osebo ali določeno osebno
vozilo. Parkirna mesta so lahko urejena kot parkirišča, parkirna mesta
kot del javne ceste (vzdolžno, poševno ali pravokotno parkiranje),
garaže – objekti ali kot deli drugih objektov. |
|
(2) V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali
sprememb namembnosti obstoječih stavb je treba zagotoviti parkirna mesta
na lastnem zemljišču. Kadar to ni mogoče, je parkirna mesta dopustno
urediti na javnih parkirnih površinah ob soglasju upravljavca le-teh.
Potrebno število parkirnih mest se določi glede na vrsto in obseg
dejavnosti, ki se odvija v stavbi. Normativ v spodnji tabeli določa
minimalno število parkirnih mest glede na vrsto objekta. Če se v objektu
odvijajo različne dejavnosti (večnamenski objekt), se vzamejo normativi
za več različnih vrst objektov, ki ustrezajo posamezni pretežni
dejavnosti. Vrste objektov so navedene na podlagi klasifikacije vrst
objektov v predpisu, ki opredeljuje to klasifikacijo. |
|
|
|
Tabela 3: Minimalno številno parkirnih mest
glede na vrsto objekta |
|
|
|
VRSTA OBJEKTA |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST (PM) |
|
1. STANOVANJSKE STAVBE |
|
|
eno in dvostanovanjske stavbe |
2 PM / stanovanjsko enoto (+ 10 %
zraven v primeru sočasne gradnje pet ali več stanovanjskih enot
s strani enega investitorja oz. izvajalca na enem območju) |
|
večstanovanjske stavbe |
1,5 PM / stanovanjsko enoto |
|
počitniške hišice |
1 PM / stanovanjsko enoto |
|
mladinski in otroški domovi |
1 PM / 10 postelj |
|
domovi za ostarele |
1 PM / 8 postelj |
|
2. POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE |
|
|
stavbe javne uprave, banke, pošte,
zavarovalnice |
1 PM / 20 m2 neto
površine |
|
druge upravne in pisarniške stavbe |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
|
3. GOSTINSKE STAVBE |
|
|
gostilne, restavracije, točilnice |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
|
hoteli, moteli, penzioni, gostišča
ipd. |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4 sedeže
v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
|
mladinska prenočišča, počitniški
domovi, bungalovi |
1 PM / 8 postelj + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
|
4. TRGOVSKE STAVBE IN DRUGE STAVBE
ZA STORITVENE DEJAVNOSTI |
|
|
trgovine, butiki, pokrite tržnice,
sejemske dvorane, lekarne ipd. |
1 PM / 30 m2 prodajne
površine oz. najmanj 2 PM |
|
bencinski servisi, prodajne
galerije, razstavišča in stavbe za druge storitvene dejavnosti |
1 PM / 50 m2 prodajne
površine oz. najmanj 2 PM |
|
5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA
POMENA |
|
|
kinodvorane, koncertne dvorane,
gledališča |
1 PM / 5 sedeže + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
|
dvorane za družabne prireditve,
igralnice, plesne dvorane in diskoteke |
1 PM / 20 m2 neto
površine |
|
muzeji, knjižnice |
1 PM / 5 sedeže + 1 PM / 2,5
zaposlenih ali 1 PM / 20 m2 neto površine |
|
vrtci, jasli |
2 PM / oddelek |
|
osnovne šole |
1 PM / 30 učencev |
|
stavbe za znanstveno delo,
raziskovalni laboratoriji |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
|
dispanzerji, ambulante, stavbe za
oskrbo in nego bolnih in poškodovanih in druge stavbe za
zdravstvo |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30 m2
neto površine oz. najmanj 3 PM |
|
stavbe za dvoranske športe s
prostori za gledalce |
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine + 1 PM / 10 gledalcev |
|
stavbe za dvoranske športe brez
prostorov za igralce |
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine |
|
6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
|
|
nestanovanjske kmetijske stavbe |
1 PM / 50 m2 neto
površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
|
stavbe za nastanitev policistov,
gasilcev |
1 PM / 80 m2 neto
površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
|
stavbe za opravljanje verskih
obredov |
6 PM / 1 verski objekt |
|
7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN
SKLADIŠČA |
|
|
industrijske stavbe |
1 PM / 50 m2 neto
površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
|
rezervoarji, silosi, skladišča |
1 PM / 80 m2 neto
površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
|
avtomehanične in druge delavnice za
servis motornih vozil |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
|
8. GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
|
čistilne naprave, zbirni centri za
odpadke |
1 PM / 50 m2 neto
površine ali 1 PM / 2,5 zaposlene |
|
kompleksni industrijski objekti |
1 PM / 50 m2 neto
površine |
|
igrišče za šport na prostem s
prostorom za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine +
1 PM / 10 gledalcev |
|
igrišče za šport na prostem brez
prostora za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine
|
|
javna kopališča, vodna zabavišča |
1 PM / 200 m2 površine
|
|
tenis igrišča |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10
gledalcev |
|
kegljišča |
4 PM / 1 stezo |
|
strelišča |
1 PM / 1 tarčo |
|
pokopališča |
1 PM / 500 m2 površine
oz. najmanj 10 PM |
|
|
(3) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb
je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za
invalidne osebe. |
|
(4) Za objekte, za katere je potrebnih več kot deset
parkirnih mest, je treba na vsakih pet parkirnih mest zagotoviti eno
parkirno mesto za enosledna motorna vozila. |
|
(5) Stojala za kolesa ne smejo ovirati peš prometa,
vhodov, dovozov, intervencijskih dostopov, dostopov do parkirnih
avtomatov, hidrantov in podobnih objektov. Lahko pa so postavljena tudi
na parkirna mesta namenjena motornim vozilom. |
|
(6) Potrebno število parkirnih mest za kolesa se
določi glede na dejavnost: |
|
|
|
VRSTA DEJAVNOSTI OZ. OBJEKTA |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA KOLESA
(PMzK) |
|
Poslovne dejavnosti |
1 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne
površine stavbe (za zaposlene) |
|
Industrijske stavbe |
1 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne
površine stavbe |
|
Industrijska skladišča, silosi in
rezervoarji |
2 PMzK |
|
Nakupovalni centri |
3 PMzK / 100 m2 bruto tlorisne
površine stavbe (za obiskovalce) |
|
Šole |
1 PMzK / 5 šolarjev (za obiskovalce)
1 PMzK / 10 zaposlenih (za zaposlene) |
|
Rekreacijski centri in športne dvorane |
1 PMzK / 100 sedežev (za obiskovalce) |
|
Gledališča, koncertne dvorane, kino dvorane,
cirkusi |
1 PMzK / 10 sedežev (za obiskovalce) |
|
Avtobusne postaje |
Stojala za 5 % – 10 % dnevnih potnikov na
postaji |
|
Sistem »parkiraj in se pelji« |
1 PMzK / 20 PM |
|
Večstanovanjske stavbe |
1 PMzK / 30 m2 bivalnih površin (za
prebivalce) + 1 PMzK / 200 m2 bivalnih površin (za obiskovalce) |
|
Knjižnice |
1 PMzK / 40 m2 |
|
Muzeji |
1 PMzK / 100 m2 |
|
Gostilne in restavracije |
1 PMzK / 7 sedežev |
|
|
53. člen |
|
(gradnja in urejanje na površinah opuščene
železniške proge) |
|
(1) Na odseku opuščene železniške proge
Celje–Dravograd skozi občino Mislinja se prostor ureja tako, da se ta
velik, vizualno izpostavljeni gradbeni inženirski objekt ohranja v svoji
izhodiščni prostorski pojavnosti in prepoznavnosti. |
|
(2) Na območju opuščene železniške proge so
dovoljene samo tiste dejavnosti in objekti, ki se nanašajo na
vzdrževanje, rekonstrukcijo in izgradnjo gospodarske javne
infrastrukture (vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko,
elektronsko komunikacijsko, plinovodno in druga GJI omrežja ter objekti,
cestno omrežje (vključno z obstoječimi in načrtovanimi odseki kolesarske
poti Slovenj Gradec–Velenje) in prostorske ureditve za potrebe
kolesarske in drugih oblik rekreacije na prostem. Dovoljene so tudi
dejavnosti in objekti, ki so v funkciji prej naštetih oziroma so njihovo
dopolnilo. |
|
|
|
54. člen |
|
(gradnja in urejanje vodooskrbnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi
prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje
požarne varnosti in vode za tehnološko rabo in potrebe ter za javno
rabo. |
|
(2) Vsi objekti na območjih, na katerih je zgrajeno
javno vodovodno omrežje in je tehnično možna priključitev, morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja in v skladu s predpisi. Novi objekti se lahko
gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko
zagotovi potrebne količine pitne in požarne vode. Izjemoma se dovoli
tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo
(lastno zajetje, vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna). |
|
(3) Ustrezna oskrba s pitno vodo se zagotavlja z
gradnjo novih javnih vodovodnih sistemov, z rekonstrukcijo in
posodobitvijo obstoječega vodooskrbnega sistema ter povezovanjem v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Obnovi in
dopolni se obstoječe omrežje tako, da nudi požarno zaščito in omogoča
neposredno priključevanje uporabnikov. Pri gradnji objektov in drugih
posegov se upošteva zahtevane minimalne odmike od cevovodov javnega
vodovoda. Natančnejši pogoji za izvedbo novogradenj vodovodnih cevovodov
bodo podani v projektnih pogojih k posameznemu posegu v prostor. |
|
(4) V naseljih se zagotovi ustrezno hidrantno
omrežje z zadostnimi količinami požarne vode. Kolikor količina vode in
tlak v sistemu dopuščata, se tudi v odprtem prostoru izven naselij,
zagotovi požarna varnost iz javnega vodovodnega sistema skladno z
zahtevami predpisov požarnega varstva. |
|
|
|
55. člen |
|
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja –
ravnanje z odpadnimi vodami) |
|
(1) Javno kanalizacijsko omrežje je namenjeno
odvajanju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in
utrjenih javnih površin v naprave za njihovo čiščenje. |
|
(2) Kanalizacijski sistem mora biti načrtovan in
zgrajen vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih
in prečiščenih padavinskih vod, razen na območjih, kjer je že izveden
mešan sistem kanalizacije oziroma je gradnja mešanega sistema ekonomsko
in/ali tehnično utemeljena. Kanalizacijski sistem se zaključi z iztokom
oz. čiščenjem v komunalni čistilni napravi. |
|
(3) Vse obstoječe in predvidene objekte se priključi
na javno kanalizacijsko omrežje oziroma jih je potrebno priključiti
takoj, ko je to tehnično mogoče in dobijo dovoljenje ali poziv
upravljavca. |
|
(4) Na območjih, kjer še ni ali ne bo zgrajenega
sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za
čiščenje onesnaženih voda (nepropustne greznice, male čistilne naprave)
za posamezne stavbe ali skupine stavb v skladu s sanitarno tehničnimi
predpisi. Če kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, vendar je
priključitev na to omrežje obvezna, gradnja stavb na teh območjih ni
dovoljena, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja
tega omrežja. |
|
(5) Na območjih PNRP vrste BT (površine za turizem)
so pri novogradnjah dovoljene nepretočne greznice in pa le takšne male
komunalne oziroma skupne ČN, ki učinkovito delujejo tudi ob nihajočih
obremenitvah, tj. ob nekonstantnem in manjšem dotoku komunalne vode
(npr. t. i. pasivna mala komunalna ČN ali ČN, ki ne potrebuje
električnega napajanja ipd.). |
|
(6) Tehnološka voda mora biti pred odvajanjem v
javno kanalizacijsko omrežje prečiščena do stopnje, da ustreza
zahtevanim parametrom za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
(7) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v
ponikovalnice, odprte jarke in vodotoke, padavinske vode iz
manipulativnih in parkirnih površin pa se po ustreznem predčiščenju
(peskolov ali lovilec olj) ponika oziroma, kjer to ni možno, vodi v
vodotoke. |
|
(8) Kjer ponikanje padavinske vode zaradi sestave
tal ni možno, se vodo v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega
omrežja odvaja v meteorno kanalizacijo oziroma v obstoječ mešani sistem
kanalizacije. |
|
(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja
je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…). |
|
|
|
56. člen |
|
(objekti in ureditve za zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Na območju občine so urejena mesta za zbiranje
odpadkov iz gospodinjstev in iz objektov pravnih oseb. Odpadke se deloma
vrača v reprodukcijski krog in v ta namen zagotavlja potrebne
prostorske, gradbene in komunalne ureditve (preprečevanje smrada in
kazenja podobe okolišnjega prostora), deloma pa se jih odvaža na
predelavo in na odlagališče zunaj občine. Ločeno zbiranje in
odstranjevanje komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi občine za to področje. V okviru javne službe se v naseljih,
kjer temu še ni tako, uredijo zbiralnice za ločeno zbiranje papirja,
drobne lepenke in drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike,
sestavljenih materialov in kovine. Te zbiralnice se praviloma uredijo v
stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih
centrih, zdravstvenih domovih, šolah in otroških vrtcih. Na območju
večjega stanovanjskega naselja, tj. v občinskem središču, se uredi
zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev. |
|
(2) Zbirna mesta za komunalne odpadke se uredijo na
gradbeni parceli povzročiteljev, na utrjeni površini in dostopna vozilom
za odvoz. Ekološki otoki se uredijo na dostopnih in vidno manj
izpostavljenih mestih. Priporoča se njihova zasaditev ali ograditev z
izvedbo nadstrešnice ipd. |
|
(3) S posebnimi in nevarnimi odpadki se ravna v
skladu z zanje določenimi predpisi. |
|
|
|
57. člen |
|
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Na območju OPN se predvidi oskrba z zemeljskim
plinom in izgradnja prenosnega ter distribucijskega sistema zemeljskega
plina za oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih ustanov. |
|
(2) Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu
prenosnih plinovodov in distribucijskega plinovodnega omrežja, se lahko
izvajajo le s soglasjem in pod pogoji upravljavca – sistemskega
operaterja teh plinovodov oz. plinovodnega omrežja. |
|
(3) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in
distribucijskega plinovodnega omrežja se upošteva veljavne predpise ter
varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih
in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
(4) Na območju, na katerem je načrtovana gradnja
plinovodnega omrežja lahko objekti do njegove izgradnje in objekti na
območju, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, uporabljajo lasten ali
skupen rezervoar za utekočinjeni naftni plin. |
|
|
|
58. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje objektov v naseljih in v odprtem
prostoru je lahko individualno ali skupno za več objektov z ekološko
sprejemljivimi gorivi (zemeljski plin, ekstra lahko kurilno olje,
utekočinjen naftni plin, bioplin, sončna energija ipd., lesna biomasa le
za skupne kotlovnice), s katerimi se okolje dodatno ne onesnažuje. V
primeru ogrevanja z utekočinjenim naftnim plinom naj bodo rezervoarji
locirani na dostopnih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih
derivatov mora biti v skladu z veljavnim predpisom, ki opredeljuje, kako
morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za
nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive
energente ni dopustno. |
|
(2) Možno je ogrevanje preko daljinskega
vročevodnega omrežja. Kotlovnice oz. viri toplotne energije za daljinsko
ogrevanje in vročevodno omrežje se gradi v vseh območjih poselitve, pri
tem imajo kotlovnice na obnovljive vire in plin ter kotlovnice, ki
omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (toplotna in električna
energija) prednost pred kotlovnicami na fosilna goriva. Kotlovnice oz.
viri toplotne energije se gradijo na vidno neizpostavljenih mestih v
okviru večjih objektov ali kot prostostoječi objekti. |
|
|
|
59. člen |
|
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
ter javne razsvetljave) |
|
(1)
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj
se v naseljih gradi v podzemni izvedbi. Gradnja nadzemnega 20 kV in
nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven območij
naselij, razen v primeru, ko terenske razmere v naselju gradnje
podzemnega voda ne omogočajo ali bi bilo to v nasprotju z varstvenimi
režimi v prostoru. |
|
(2)
Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo krniti vedut z javnih površin
na naravne in ustvarjene vrednote, zlasti na tiste, ki so prostorske
dominante. |
|
(3)
Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na območjih
krajinskih enot prepoznavne kulturne krajine ob gradnji ali
rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. To ne velja za območja
varovanja arheološke dediščine. V teh primerih naj ti vodi potekajo ob
robu naselja, gozda, ceste. |
|
(4) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne
napetosti 110 kV in večje je dopustna na območjih, kjer ne omejujejo
namenske rabe prostora, določene s tem odlokom. Izvedba tovrstnih vodov
je dovoljena v skladu z določili izvedbenih prostorskih aktov za te
objekte. |
|
(5)
Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, v gosteje grajenih območjih so lahko umeščene v večje objekte
ali ob njih. Treba je zagotoviti ustrezen dostop do njih za potrebe
vzdrževanja in zamenjave transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v
objektu pa se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem
sevanju in hrupu. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim
manjše. Postavljanje na vidno izpostavljenih mestih, na večjih javnih
površinah ter v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
ni dovoljeno. Če to ni možno, naj bodo postavljene umaknjeno iz smeri
vedut na prostorske dominante in njihova vizualna izpostavljenost naj se
zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali
ureditvami. |
|
(6) Javne
površine na območjih podrobnejših namenskih rab S, B, C, I, P, E in Z
morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in
pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba
upoštevati določbe v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
Javna razsvetljava v občini se uredi skladno s predpisi, ki urejajo to
področje, standardi in tipizacijo. |
|
(7) Pri projektiranju je potrebno upoštevati potek
ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od
daljnovodnih stebrov. Vsa dela se izpeljejo tako, da se ne poškoduje
ozemljitev daljnovodnih stebrov. |
|
(8) Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji izvajalca
prenosne dejavnosti visokonapetostnih daljnovodov mora biti zagotovljen
neoviran dostop do vseh mest visokonapetostnih daljnovodov ob katerem
koli času. |
|
(9) Načrtovane male hidroelektrarne bo možno
priključiti na elektroenergetsko omrežje neposredno ali preko novih
transformatorskih postaj. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za
načrtovane hidroelektrarne in ostale objekte si morajo investitorji
pridobiti elektroenergetske projektne pogoje in soglasja za priključitev
na distribucijsko omrežje. |
|
(10) Za potrebe območij, na katerih bo potrebna
večja priključna moč tudi za potrebe izgradnje večjih delavnic oz.
proizvodnih objektov, bo potrebno izvesti raziskavo o možnosti
napajanja z električno energijo. |
|
|
|
(11) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi
tako, da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v
prostoru in da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti
elektromagnetnega sevanja, skladno s predpisi, ki urejajo to področje.
Pri lociranju objektov in naprav se upošteva stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljavca. |
|
(12) Za vse obstoječe enosistemske prenosne
daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske
daljnovode. |
|
(13) Za vse posege v bližini oziroma v varovalnih
pasovih obstoječih in predvidenih elekroenergetskih objektov, vodov in
naprav se upošteva predpise, ki urejajo to področje, pridobi soglasje
pristojnega upravljavca in upošteva pogoje, ki jih le-ta za poseg izda. |
|
(14) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje
novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov,
če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne
celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem bivalnem ali drugem
prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti
zahteve glede mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu
z veljavnimi predpisi. |
|
|
|
60. člen |
|
(gradnja in urejanje elektronsko komunikacijskega
omrežja) |
|
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen
sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. V odprtem prostoru je dovoljena tudi
gradnja nadzemnih vodov. |
|
(2) Pri vseh posegih v prostor se upoštevajo trase
obstoječega primarnega in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij
(telekomunikacijski vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje
elektronskih komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno
zaščiti ali prestavi na osnovi izdelanih projektnih rešitev. |
|
(3) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih
central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe
objektov z najsodobnejšimi elektronsko komunikacijskimi storitvami. |
|
(4) Bazne postaje mobilne telefonije se gradijo v
odprtem prostoru izven območij varovanih pogledov oziroma na vidno
neizpostavljenih lokacijah, v območjih razpršene poselitve (tj. izven
naselij) v zadostni oddaljenosti od najbližje stanovanjske stavbe ter v
območju naselij integrirano v druge objekte ali kot naprave na objektih,
ki ne izstopajo iz silhuete naselja. |
|
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav elektronskih
omrežij mobilnih komunikacij se upošteva predpise s področij graditve,
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje
usmeritve in pogoje: |
|
·
Objektov in naprav mobilne telefonije ni
dopustno umeščati na stanovanjske stavbe in na stavbe varstvenih,
zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na otroška igrišča in
pokopališča. |
|
·
Bazne postaje je dovoljeno umeščati na
kmetijska in gozdna zemljišča, pri čemer se prvenstveno izbira manj
kvalitetna zemljišča. V primeru, ko to ni mogoče, je potrebno izbrati
lokacijo za postavitev objekta tako, da ta ne ovira dejavnosti,
povezanih z rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če so v bližini mejice,
skupine dreves ali gozd, je bazno postajo potrebno postaviti
tja. |
|
·
Objekte in naprave elektronskih omrežij
mobilnih komunikacij se umešča v prostor tako, da se združujejo v
obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave v čim
večji meri. |
|
·
Samostoječih baznih postaj ni dovoljeno
postavljati v bližini prostorskih dominant. V primeru, da samostoječe
bazne postaje niso postavljene ob obstoječem rastju (mejicah, skupini
dreves ali gozdu) ali ob drugih objektih, je območje samostoječe bazne
bazne postaje potrebno obsaditi z avtohtonim rastjem, ki bo lahko bazno
postajo zakrilo. Na vidno izpostavljenih lokacijah v območju naselij je
potrebno bazne postaje, ki se gradijo na že zgrajenih objektih,
integrirati v druge objekte ali jih ustrezno zakriti, da ne izstopajo iz
silhuete naselja. V primeru gradnje na območju drugih infrastrukturnih
objektov in v obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in
napravah ter v območjih proizvodnih dejavnosti zakrivanje naprav baznih
postaj oziroma njihovo oblikovno prilagojanje prevladujoči urbani in
krajinski tipologiji ni potrebno. V drugih primerih, ki niso navedeni v
predhodnih navedbah te alineje, je treba oblikovanje objektov mobilne
telefonije čim bolj prilagoditi prevladujoči urbani in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora. |
|
·
Na zavarovanih ali drugače varovanih
območjih, kjer se varuje posebna prostorska ali okoljska vrednota, in
znotraj varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je dopustno
bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega
soglasodajalca. |
|
·
minimalni odmik bazne postaje od objektov
vzgoje in izobraževanja, zdravstvenih ustanov, objektov kulturne
dediščine in stanovanjskih objektov je 60 m; manjši odmik je dovoljen le
s soglasjem lastnikov ali upravljavcev prej navedenih objektov. |
|
|
|
61. člen |
|
(prostorski razvoj na varovanih območjih
predvidene GJI) |
|
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov, vodov in naprav GJI, če posebni
predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako
stran: |
|
·
25 m – od glavne ceste, merjeno od zunanjega roba
cestnega sveta na vsako stran, (pristojnost Direkcije Republike
Slovenije za infrastrukturo); |
|
·
15 m – od regionalne ceste, merjeno od zunanjega roba
cestnega sveta (pristojnost Direkcije Republike Slovenije za
infrastrukturo); |
|
·
največ 4 m – od lokalne ceste, največ 3 m – od javne
poti, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
|
·
5 m – od državne kolesarske poti, največ 2 m – od
občinske kolesarske poti, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta; |
|
·
15 m znotraj območij naselij oz. 40 m zunaj območij
naselja – velja za vodotoka 1. reda (Mislinja, Paka), 5 m – velja za
vodotoke 2. reda (vsi ostali vodotoki v občini) – podatek se nanaša na
zunanjo mejo priobalnih zemljišč, merjeno od meje vodnega zemljišča
(pristojnost Direkcije RS za vode); |
|
·
40 m – na vsako stran od osi nadzemnega večsistemskega
daljnovoda nazivne napetosti 220 kV; |
|
·
15 m – od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od
zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
110 kV in 35 kV; |
|
·
3 m – od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV; |
|
·
10 m – od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV; |
|
·
1 m – od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV; |
|
·
1,5 m – od osi nadzemnega voda nazivne napetosti do
vključno 1 kV; |
|
·
2 m – od zunanje ograje razdelilne postaje srednje
napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti; |
|
·
65 m – od osi prenosnega plinovoda, od ograje
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj, 5 m – od osi distribucijskega plinovoda; |
|
·
3 m – od vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega
elektronsko komunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim
sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne
službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov
nanje), merjeno od osi posameznega voda. |
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati vzletno, priletno
in druge omejitvene ravnine letališča Slovenj Gradec v sosednji občini.
Višine objektov, ki posegajo v varnost zračnega prometa oz. štejejo za
ovire zanj, znašajo: |
|
·
zunaj cone letališča v krogu s polmerom 10 kilometrov od
referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje
od 100 m ali pa so višje od 30 m, pa se hkrati nahajajo na terenu, ki je
več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča; |
|
·
zunaj cone letališča objekti, instalacije in naprave, ki
se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje in ki so višji od 30 metrov
in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo
iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov; |
|
·
zunaj cone letališča objekti, instalacije in naprave, ki
segajo več kot 100 m od tal; |
|
·
zunaj cone letališča daljnovodi, žičnice in podobni
objekti, napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; |
|
·
za zračne poti se za ovire štejejo tudi objekti, ki so
višji od okoliškega terena za najmanj 25 m in ki so hkrati izven naselij
ter se hkrati nahajajo znotraj varovalnih koridorjev druge
infrastrukture (ceste, visokonapetostni elektrovodi ipd.). |
|
(3) Za
gradnjo, postavljanje in zaznamovanje objektov v varovalnih pasovih
obstoječih in načrtovanih vodov, objektov in naprav GJI je treba
pridobiti soglasje upravljavca GJI oziroma izvajalca gospodarske javne
službe. |
|
|
|
3.1.5. Varstvo kulturne dediščine in ohranjanje
narave |
|
|
|
62. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne
dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja
dediščine. |
|
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so
razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka
o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz
veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o
razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so
dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na
mestu samem (in situ). |
|
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in
nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled
objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov
objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji,
ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine
veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni
pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja
ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je
potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo –
čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve
vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in elektronsko
komunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
|
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni
spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
|
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine,
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v
aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
|
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni
kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v
prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe
kulturne dediščine in so navedeni v tem členu: |
|
·
Za registrirano stavbno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so tlorisna in višinska zasnova
(gabariti), gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, sestavine in pritikline, stavbno pohištvo in notranja oprema,
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in
vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah,
gradovih, znamenjih itd.), celovitost kulturne dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
·
Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so naselbinska zasnova (parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), prepoznavna
lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti
itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med
naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
·
Za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), značilna obstoječa parcelna struktura,
velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in
tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), odnos med
krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, preoblikovanost
reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in
konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami. |
|
·
Za registrirano vrtnoarhitekturno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so zasnova (oblika,
struktura, velikost, poteze), grajene ali oblikovane sestavine (grajene
strukture, vrtna oprema, likovni elementi), naravne sestavine (rastline,
vodni motivi, relief), podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne
dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne,
zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
|
·
Za registrirano arheološko najdišče
velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred
posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali
spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
|
·
Prepovedano je predvsem odkopavati in
zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska
zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati dna vodotokov ter jezer,
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali
graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno
infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
|
·
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev kot npr. če ni
možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti
za gradnjo. |
|
·
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je
treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
|
·
Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so avtentičnost lokacije, materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, vsebinski
in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
·
Za drugo registrirano dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so materialna substanca, ki je še
ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski
odnos med dediščino in okolico. |
|
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja,
da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju
kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje
določeno. |
|
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje
kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano
dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine. Glede na te predpise je potrebno sodelovanje
institucije, pristojne za področje nepremične kulturne dediščine, tudi
pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, kjer velja
režim dediščine. |
|
(13) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti
tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi
prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. |
|
(14) Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt,
ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega
soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S
kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
|
|
(15) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini,
ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi
z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje,
je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine
določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
|
(16) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s
predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih
predpisov. |
|
(17) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na
območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča,
stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri
pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah –
obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna
služba. |
|
(18) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni
znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
ali posegi v zemeljske plasti. |
|
(19) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
(20) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno
pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
|
|
63. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje narave se nanaša na varstvo:
zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko
pomembnih območij, posebnih varstvenih območij (Natura 2000) in biotskih
raznovrstnosti v krajini. PIP za varstvo na teh območjih so določeni po
posameznih EUP v skladu z izdelanimi strokovnimi gradivi pristojnega
nosilca urejanja prostora. |
|
(2) Območja varovanj in omejitev s področja
ohranjanja narave so razvidna iz prikaza stanja prostora kot obvezne
priloge k OPN. |
|
(3) Naravne vrednote: z naravnimi vrednotami
je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in
dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo le, če za izvedbo ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti. Če ni drugih prostorskih ali
tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti: |
|
·
na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki
in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne
uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih
je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma tako, da se v čim
manjši možni meri spremenijo fizične, fizikalne, kemijske, vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
|
·
na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne
poslabšajo življenjske razmere na rastišču; |
|
·
na zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšujejo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je
del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da bi jim
bilo onemogočeno dolgoročno preživetje; |
|
·
na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
spremenijo kvaliteta ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne
mere, da se poruši naravno ravnovesje. |
|
(4) Pričakovane naravne vrednote: namen
opredelitve teh območij je spremljanje posegov v naravo, zlasti
zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih
naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, mora
o najdbi čim prej obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo
narave, da pripravi usmeritve za dokumentiranje, vrednotenje in oceno
ogroženosti območja ter predlog ukrepa varstva. Novo odkrite naravne
vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote ter glede na
vrsto posega, na osnovi katerih strokovna služba opredeli najprimernejši
način varovanja. |
|
(5) Habitatni tipi: posegi v prostor in
dejavnosti se na teh območjih načrtujejo in izvajajo na način, da se v
kar največji možni meri ohranja naravna razširjenost, specifična
struktura in naravni procesi habitatnih tipov ter ohranja ugodno stanje
za posamezne habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati:
|
|
·
pri gradnji in rekonstrukciji cest je potrebno preveriti,
ali se na trasi nahajajo črne točke za dvoživke in v teh primerih skupaj
z biologom določiti primerne lokacije podhodov ter območja zaščititi z
ustreznimi ograjami; |
|
·
prenova podstrešja mora biti izvedena na netopirjem
prijazen način (potrebno je pustiti primerne odprtine za netopirje; čas
obnove je treba prilagoditi življenjskemu ciklu netopirjev; za obnovo
potrebno uporabljati netopirjem prijazne materiale) in usklajena s
pristojno službo za varovanje narave; |
|
·
morebitna osvetlitev okolice cerkev in samih cerkva mora
biti urejena tako, da svetlobni snop ne sije v preletalne odprtine
netopirjev in ne osvetljuje njihovih letalnih poti v bližini teh
zatočišč. Svetilke naj svetijo le pod vodoravnico in ne smejo oddajati
svetlobe v ultravijoličnem spektru ter morajo biti popolnoma zaprte.
Svetilke naj ne svetijo celo noč (ugasnjene po 23. uri).
|
|
(6) Ekološko pomembna območja: v teh območjih
se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne
načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno
stanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih
habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno.
Posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko
najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. V drugih primerih se
posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja
naravna razširjenost, kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in
omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. |
|
(7) Na posebnih varstvenih območjih (Natura 2000)
se posege in dejavnosti načrtuje ter izvaja tako, da je neugoden vpliv
na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitatne tipe čim
manjši, pri čimer se: |
|
·
v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost in
kakovost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
|
·
v čim večji možni meri ohranja ustrezne lastnosti
abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične
strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; |
|
·
v čim večji možni meri ohranja povezanost habitatov
populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost,
če je le-ta prekinjena; |
|
·
čas izvajanja posegov kar najbolj prilagodi življenjskim
ciklom živali (razmnoževalne aktivnosti, vzreja mladičev, prezimovanje
…) in rastlinam omogoči semenjenje, naravno zasajevanje ali druge oblike
razmnoževanja; |
|
·
ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko
spremenjenih organizmov; |
|
·
posege in dejavnosti ne načrtuje in izvaja na
pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst
(rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), zaradi
katerih je bilo določeno posebno in potencialno posebno varstveno
območje. |
|
(8) Ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini:
posegi v prostor se načrtujejo in izvajajo tako, da se prednostno
ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Ohranjati in obnavljati je potrebno
visokodebelne sadovnjake, mejice in druge krajinske strukture. Ohranjati
je potrebno tudi obrežno vegetacijo rek in potokov, ob ostalih vodotokih
pa v širini 5 m od zgornjega roba brežine. Potrebno je odstranjevati in
preprečevati širjenje invazivnih tujerodnih organizmov. Zemljina, ki bo
na območje gradnje pripeljana za potrebe nasipanj ali humusiranja od
drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih
invazivnih rastlinskih vrst. Po zaključku vsake gradnje je potrebno vse
gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med gradnjo in
še tri leta po njej je treba zagotoviti izvajanje spremljanja stanja
pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja se izvaja na
vseh površinah, v katere se je posegalo, in sicer trikrat letno (maj,
julij in september). Vsako tujerodno rastlino je potrebno na njej
primeren način sproti odstraniti in jo uničiti. Na zavarovanih ter
Natura 2000 območjih je izvajanje spremljanja stanja pojavljanja
invazivnih tujerodnih rastlin potrebno zagotoviti še najmanj tri leta po
zaključku gradbenih del. |
|
(9) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki bi
lahko ogrozilo zavarovano območje, naravno vrednoto in posebno varstveno
območje (Natura 2000) je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in
naravovarstveno soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
|
|
(10) V območjih pričakovanih naravnih vrednot je
potrebno pri obsežnih zemeljskih delih, kot so gradnja cest, železnic,
plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost,
območni enoti pristojnega organa za varstvo narave omogočiti spremljanja
stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih, povezanih z
manjšimi zemeljskimi deli (stanovanjske hiše, bazne postaje in podobno)
se investitorja seznani, da je v primeru najdbe naravne vrednote o tem
dolžan obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.
|
|
(11) Na območju priobalnih zemljišč vodotokov se
upošteva naslednje prostorsko izvedbene pogoje: |
|
·
v strugo vodotokov, brežine in 5 m priobalni
pas vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, se ne posega na načine,
ki bi okrnili lastnosti naravnih vrednot; |
|
·
v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov, ki
imajo status naravne vrednote, se ne gnoji z gnojevko ali umetnimi
gnojili in ne uporablja fitofarmacevtskih sredstev; |
|
·
v 5 m priobalnem zemljišču vodotokov se ne
odstranjuje obrežne domorodne lesne vegetacije; deli vodotoka, kjer je
bila obrežna vegetacija v celoti posekana, se obnovijo z zasaditvijo
avtohtonih listavcev (vrba, veliki jesen, črna jelša); linijski poseki
lesne obrežne vegetacije se ne izvajajo, posek obrežne vegetacije se
lahko izvaja le selektivno s posekom vej in posameznih dreves, ki
ovirajo pretočnost; |
|
·
vsi deli vodotokov, kjer je povečana erozija,
se lahko obnovijo s sonaravnimi tehničnimi ukrepi in zasaditvijo brežin.
Uporaba betona in kamnitih zložb se na območjih vodotokov s statusom
naravne vrednote ne izvaja, razen v primeru varovanja javne
infrastrukture in legalnih bivalnih in poslovnih objektov, če ni drugih
alternativnih možnosti oz. tehničnih rešitev. |
|
(12) Na brežinah cest in opuščene železniške proge,
ki se delno ali v celoti nahajajo na območjih z naravovarstvenim
statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami, se vzdrževanje brežin
izvaja na način, ki upošteva naravovarstvene zahteve (npr. ohranjanje
travišč na brežinah, ohranjanje strukturiranega gozdnega roba ipd.);
morebitne razširitve ali rekonstrukcije brežin na tovrstnih lokacijah se
izvedejo ob upoštevanju naravovarstvenih zahtev. |
|
(13) Na območju tistih stavbnih zemljišč znotraj
naselij, ki so na varovanem habitatnem tipu travišč in mokrišč, se za
varstvo kvalifikacijskih vrst netopirjev in metuljev upošteva veljavni
predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Svetila
naj sevajo čim nižji delež UV spektra svetlobe. |
|
(14) Svetila, ki ponoči osvetljujejo objekte, se
prilagodijo na način, da osvetljujejo le objekt, ne pa tudi neba in
okolice objekta ter naj se izklapljajo v drugem delu noči (po 23. urí). |
|
(15) Pri izvajanju dejavnosti na kmetijskih
zemljiščih se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Nadomestna zemljišča kmetijskih površin se locirajo na
zaraščenih opuščenih kmetijskih površinah. Vzpodbuja se raba
zaraščajočih kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje
naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na
habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in posebnih
varstvenih območjih (npr. travišča v povirju Movžanke, travišča v Gomjem
Doliču in območju planj na ovršju Pohorja – Jezerski vrh, Kope ter
območjih varovanih habitatnih tipov (HT) na območju Hude luknje). Na
navedenih lokacijah se vzpodbuja čiščenje zaraščenih površin,
odstranitev lesne mase in ekstenzivna raba s košnjo ali pašo. |
|
(16) V območjih varovanih naravnih vrednot se
agromelioracijski ukrepi ne izvajajo oziroma se izjemoma izvajajo pod
pogoji, ki jih opredeli pristojni nosilec urejanja prostora za področje
varstva narave. |
|
(17) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in
stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih
tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna
varstvena območja). |
|
(18) Ob poseganju na ekstenzivne sadovnjake ob
kmetijah se izvedejo izravnalni ukrepi nadomestitve prizadetih delov teh
sadovnjakov. |
|
(19) V zvezi z varovanjem rib in drugih vodnih
živali ter njihovih habitatov in drstišč se upošteva naslednje: |
|
·
vsak poseg v ribiški okoliš se načrtuje in
izvede na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib,
njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti; |
|
·
struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v
čim bolj naravnem stanju; ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke
lastnosti in raznolikost vodotokov; |
|
·
odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se
izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za
ribe, rake in druge vodne živali; |
|
·
objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča
prehod; |
|
·
prepovedano je posegati oziroma vznemirjati
ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih; |
|
·
dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in
vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih
vrst, ki poseljujejo vodni prostor; |
|
·
odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi
posegi v drstišča so prepovedani. |
|
|
|
3.1.6 Varstvo okolja in naravnih dobrin, obramba,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
64. člen |
|
(varstvo površinskih voda in varstvo vodnih virov
ter podtalja) |
|
(1) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno
ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke,
geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni
ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (kratko: vodno zemljišče).
Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda,
vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče
stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega
zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene
struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in
zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Navedena
zakonska opredelitev vodnega zemljišča velja nadrejeno glede na
opredelitev območij površinskih voda (celinskih voda) oziroma vodnih
zemljišč v OPN. |
|
(2) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno
zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Zunanja mejo priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja
sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi
vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
|
(3) Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi
prostorskimi in tehničnimi rešitvami ter ustreznejšim vzdrževanjem
cestišč (zmanjševanje erozije na lokalnih hribovskih cestah in s tem
odnašanja sipkega materiala v vodotoke, čiščenje meteornih vod na
najbolj občutljivih delih barij in vodotokov idr.). |
|
(4) Mostne konstrukcije za prečkanje vodotoka se ob
morebitnih rekonstrukcijah načrtuje tako, da se zagotavlja čim bolj
naravno stanje brežin vodotoka in da se zagotavlja ustrezna naravna
dinamika struge (struktura struge, obraščenost, širina struge ipd.). |
|
(5) Na območju vodnih pregrad se ob morebitnih
sanacijah načrtuje dvosmemi prehod za vodne živali. |
|
(6) Na območjih vodnih virov, zlasti tistih, ki so
varovana s pravnim aktom, se preprečuje onesnaževanje in druge oblike
ogrožanja neoporečnosti pitne vode. V ta namen se na vodovarstvenih
območjih izvajajo aktivnosti, opredeljene v aktu o njihovem varstvu,
nanašajoče se na prepovedi, obveznosti in dopustnosti v zvezi s
spreminjanjem namenske rabe prostora, gradnjami, spreminjanjem
namembnosti obstoječih objektov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev, transport nevarnih snovi, promet z vozili, odlaganje odpadkov,
način izvajanja kmetijske in gozdarske dejavnosti ter drugim.
|
|
(7) Občina izvaja nadzor nad kakovostjo vode na
skupnih in lastnih vodnih zajetjih pitne vode. |
|
(8) Za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko
vplivajo na varnost plovbe, na obali ali v vodi, je potrebno od
pristojne institucije pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost
plovbe. |
|
|
|
65. člen |
|
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni
sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga
uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih
zemljišč. |
|
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in
pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča
izliv nevarnih snovi v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v
kanalizacijo. |
|
|
|
66. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) Gozdove, ki zagotavljajo ekološko stabilnost
krajine, ohranjajo čistost vodnih virov, so pomembni z vidika biotske
raznovrstnosti ali izboljšujejo kakovost bivalnega okolja lokalnih
prebivalcev, je potrebno varovati. V skladu z državnimi predpisi in
gozdnogospodarskim načrtom, ki zajema tudi območje Občine Mislinja,
posegi na površine varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni
praviloma niso dopustni, praviloma tudi ne posegi v gozdove (krčitve
gozdov) na območju kmetijske in primestne krajine (nižinski gozdovi).
Posegi v zavarovane varovalne gozdove se lahko izjemoma izvedejo na
podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja pristojnega ministrstva.
Praviloma tudi niso dopustni posegi v gozdove (krčitve gozdov) s
podarjenimi ekološkimi ali socialnimi funkcijami. |
|
(2) Za graditev objektov in posege v gozd oziroma
gozdni prostor ter za krčitev gozda v kmetijske namene je potrebno
pridobiti soglasje pristojne institucije oziroma zavoda. Pri spremembi
gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa OPN, se z gozdom
gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do sprejetja OPPN, ki
lahko opredeljuje tudi etapnost izvedbe prostorske ureditve. Krčitev
gozda se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni
označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede pristojna
institucija oziroma zavod. Le-ta izda na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja ugotovitveno odločbo, v kateri se določita količina in
struktura dreves za posek. |
|
(3) Krčitve gozdov za kmetijske namene je praviloma
možno izvajati na površinah, ki so v veljavnem gozdnogospodarskem načrtu
opredeljene kot 'območja dovoljenih krčitev gozdov' |
|
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je
potrebno zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer že od nekdaj
potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi.
|
|
(5) Vsa gozdna zemljišča, ki niso vključena v
poselitvena območja oziroma ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno,
da je na njih gradnja dopustna, so varovana območja in je za posege na
njih (vključno z gradnjo enostavnih in manj zahtevnih objektov) potrebno
pridobiti soglasje pristojne institucije oziroma zavoda. Takšno soglasje
je potrebno pridobiti tudi za rekonstrukcije vseh vrst prometnic,
grajenih v gozdu oziroma gozdnem prostoru. |
|
|
|
67. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami –
potresi, industrijske nesreče, nesreče v prometu, površine za zaščito in
reševanje) |
|
(1) Na ogrožena območja se ne smejo umeščati
dejavnosti, ki lahko povzročijo nastanek naravnih in drugih nesreč
oziroma prispevajo k povečanju tveganja, da do njih pride. |
|
(2) Objekte je treba graditi potresno varno, pri tem
se upoštevajo podatki iz karte potresne nevarnosti Slovenije. Glede na
to karto se pohorski del občine vključno z Mislinjsko dolino nahaja
znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo karakterizira projektni pospešek
tal vrednosti 0,1, preostali del občine (Završe, Kozjak, Doliško
podolje) pa je malce bolj potresno ogrožen, ker je znotraj cone s
projektnim pospeškom 0,125. To velja za povratno dobo 475 let, kar
ustreza 90 % verjetnosti, da ta stopnja oz. vrednost v 50 letih v
primeru morebitnih potresov ne bo presežena. Celoten teritorij občine se
nahaja znotraj VII. stopnje potresne intenzitete EMS (Evropska
MakroSeizmična lestvica). Objekti se načrtujejo in gradijo upoštevaje
prej navedene vrednosti. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah je
treba zagotoviti protipotresno sanacijo objektov. |
|
(3) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in
drugih nesreč se prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se
preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos
začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in
omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem
ustreznih odmikov med dejavnostmi in objekti. |
|
(4) V primeru naravnih in drugih nesreč se
zagotavljajo naslednje površine: |
|
·
za pokop večjega števila ljudi na obstoječih
pokopališčih; |
|
·
ruševine se odlagajo na deponijah v
peskokopih Batič in Mrak; |
|
·
ob množičnem poginu živali se kadavri
pokopavajo na območju, ki jih določi pristojni državni organ; |
|
·
območja za evakuacijo prebivalstva in za
začasno nastanitev se uredijo na primernih utrjenih površinah v bližini
prizadetega naselja; pri tem gre predvsem za površine za šport in
rekreacijo in za večja odprta skladišča (športna igrišča v naseljih Zg.
Dovže, Straže, Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom, G. Dolič, Sr.
Dolič, turistično naselje Pungart, športna igrišča pri Sv. Vidu na
Završah in pri Sv. Joštu na Kozjaku). |
|
(5) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko
vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s
predpisi in s soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno
letalstvo. |
|
|
|
68. člen |
|
(varstvo pred požari) |
|
(1) V skladu s požarno varnostnimi predpisi je
potrebno pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora zagotoviti:
|
|
·
odmike med objekti, odmike od meje parcel ali potrebne
protipožarne ločitve; |
|
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za
intervencijska vozila; |
|
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
|
|
(2) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba
zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
|
|
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo omogočati
dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
|
(4) Obstoječe in nove dostopne poti za merodajna
intervencijska vozila morajo biti dimenzionirane in izvedene tako
(priključni radij in širina, utrjenost ...), da zagotavljajo prevoznost
teh vozil, upoštevaje tehnične zahteve iz požarno varnostnih predpisov. |
|
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred
požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova
požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija
požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni
v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
69. člen |
|
(varstvo pred plazovi) |
|
(1) Na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih je
dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja
in povzročeno premikanje zemljišč. |
|
(2) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih
je prepovedano: |
|
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in s posegi,
ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
|
·
zasipavanje izvirov; |
|
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda; |
|
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer; |
|
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
|
·
krčenje gozda in grmovne vegetacije ter velikopovršinska
obnova gozdnih sestojev, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč; |
|
·
vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje
zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.
|
|
(3) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih
je treba za gradnjo objektov ali za drug poseg v prostor v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati geomehansko mnenje.
|
|
(4) Investitor mora pridobiti geomehansko mnenje
tudi v primeru, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali
erozijsko ogroženo. |
|
(5) Za
vse posege na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti
vodno soglasje. |
|
|
|
70. člen |
|
(varstvo pred poplavami) |
|
(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povezujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. |
|
(2) Gradnja in drugi posegi na poplavnih območjih so
dopustni le v soglasju in pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter na podlagi hidrološko-hidravlične analize, s pomočjo
katere se poseg utemelji. |
|
(3) Na poplavnem območju, za katerega razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda, kar je
potrebno dokazati. Navedeno velja tudi za načrtovane posege na stavbnih
zemljiščih, ki se delno ali v celoti nahajajo znotraj poplavnega območja
in hkrati znotraj območij naslednjih EUP: DOLP-01, DOLP-04, GD-04,
GD-07, JEVŠ-01, MI-28, MID-01, SD-03, SD-04, STR-02, STR-03 IN ŽPO-04.
Znotraj območij prej navedenih EUP so na poplavnem območju na
nezazidanih stavbnih zemljiščih vrst A, Ak, IK možne minimalne gradnje,
če gre za novogradnje v sklopu obstoječih objektov in je obenem možno
presoditi, da te minimalne novogradnje ne bodo vplivale na vodni režim. |
|
(4) Na poplavnem območju so dopustni posegi v
prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
(5) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne
ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja,
celoviti omilitveni ukrepi pa se lahko izvajajo le v skladu s potrjeno
strokovno podlago. |
|
|
|
(6) Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni
dopustna. Na drugih območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod
nivojem zemlje (garaže) obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
|
|
(7) Na poplavna območja oz. na zemljišča znotraj
njih se ne sme posegati: |
|
·
z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi
posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
|
·
s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje
zemljišča in dvig podzemne vode; |
|
·
z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
|
·
s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne
vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
|
|
|
71. člen |
|
(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč) |
|
(1) Pri poseganju v prostor se upošteva obstoj
vojnih in prikritih vojnih grobišč v delih občinskega teritorija. Pri
tem gre za naslednja grobišča: |
|
A. vojna grobišča: |
|
·
Dovže -1; |
|
·
Kozjak -1; |
|
·
Razborca -1; |
|
·
Šentilj pod Turjakom - 1; |
|
·
Završe -1 (grobišče in en grob); |
|
B. prikrita vojna grobišča: |
|
·
Kozjak; |
|
·
Dovže; |
|
·
Gornji Dolič (7 grobišč); |
|
·
Mislinja (6 grobišč); |
|
·
Srednji Dolič; |
|
·
Završe. |
|
Območja zgoraj navedenih prikritih vojnih grobišč so
razvidna v prikazu stanja prostora kot obvezni prilogi k OPN.
|
|
(2) Vojna grobišča se urejajo v skladu s predpisi o
vojnih grobiščih. Na vojnih grobiščih ni dovoljeno: |
|
·
spreminjati zunanjega videza grobišč v
nasprotju s predpisi o vojnih grobiščih; |
|
·
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove
sestavne dele; |
|
·
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni
krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom
vojnih grobišč. |
|
(3) Vsi posegi v vojna grobišča, ki so registrirana
kulturna dediščina, se izvajajo po določilih predpisov o vojnih
grobiščih in s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora. |
|
|
|
3.1.7 varovanje zdravja |
|
|
|
72. člen |
|
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) |
|
(1) Pri graditvi objektov in drugih posegih v
prostor se upošteva predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega
zraka. |
|
(2) Pri pomembnih virih onesnaženja zraka lastnik
oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotovi izvajanje obratovalnega
monitoringa emisije snovi v skladu z veljavnimi predpisi ter o
rezultatih monitoringa obvesti pristojne službe. |
|
(3) Nekmetijske proizvodne objekte in naprave, ki so
potencialni onesnaževalci, se lahko umešča le v območja IG. |
|
(4) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko
povzročali večje onesnaženje zraka od predpisanih mejnih ravni, niso
dovoljeni. Vir, ki prekomerno onesnažuje zrak, ne sme obratovati, dokler
se ne izvede sanacija, o uspešnosti sanacije pa obvesti pristojni organ. |
|
(5) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in
tehnoloških procesih se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in
energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal.
Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo ekološko primernejši
energenti ali se, kjer je to mogoče, zagotovi priključek na skupne
kotlovnice. |
|
(6) Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni
vir vonjav, kot so kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in
kmetijsko proizvodni objekti, se v skladu z veljavno zakonodajo
zagotovi: |
|
·
da je zunanji rob območja kompostarne ali
bioplinarne od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških
in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo
in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in
znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter
športno-rekreacijskih površin oddaljen: (a) za kompostarne najmanj 300 m
pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju;
(b) za bioplinarne: najmanj 300 m in najmanj 500 m pri anaerobni
razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem; |
|
·
za čistilne naprave in nove objekte namenjene
za rejo (večje farme za rejo živali) in širitev takih objektov je s
strokovno študijo treba preveriti vplivno območje in jih umestiti v
primerno oddaljenost od zgoraj navedenih območij; pr reji in
skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov,
ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami. |
|
|
|
73. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva
pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom.
Mejne, kritične in konične vrednosti kazalcev hrupa so določene s
posebnimi predpisi. |
|
(2) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni
ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju
kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri izbiri ukrepov
varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri
njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Za
protihrupne ukrepe se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje
zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite. |
|
(3) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti
monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za
obratovanje vira hrupa ter, če tako zahteva predpis, pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec vira hrupa je dolžan izvesti
sanacijo, če s hrupom prekomerno obremenjuje okolje. |
|
(4) Na območjih gospodarskih con (IG), kjer je
predpisana IV. stopnja varstva pred hrupom, se v primeru preseganja
mejnih vrednosti kazalcev hrupa izvede ukrepe aktivne zaščite
življenjskega okolja pred hrupom gospodarskih con, ki mejijo na
stanovanjske stavbe, se ob mejnem robu locirajo servisne in skladiščne
dejavnosti, ki so manj hrupne kot proizvodne dejavnosti znotraj teh con.
Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem
času. |
|
(5) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je
potrebno vse obstoječe stanovanjske stavbe varovati ali urejati pod
pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
(6) Če je hrup, ki čezmerno obremenjuje okolje,
posledica obratovanja obstoječega infrastrukturnega objekta ali več
le-teh in obenem aktivna protihrupna zaščita, s katero se bi zagotovilo
potrebno zmanjšanje emisije hrupa, ni mogoča (tj. prilagoditev pretoka
vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vožnje, preplastitev vozišča idr.),
so na prizadetih stavbah z varovanimi prostori izjemoma dovoljeni tudi
ukrepi pasivne zaščite. V primeru poseganja v varovalni pas državne
ceste, ki se po predpisih šteje za vir hrupa, je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje nosilca urejanja prostora, pristojnega za
področje varovanja zdravja. |
|
(7) Za javne prireditve, javne shode ali druge
dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, je za
čezmerno obremenitev okolja s hrupom treba pridobiti soglasje
pristojnega soglasodajalca (za prireditve občina, za javne shode
pristojno ministrstvo). |
|
|
|
Tabela 4: Stopnje varstva pred hrupom
na območjih posameznih vrst podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP) in
v izbranih enotah urejanja prostora (EUP) |
|
|
|
Vrsta PNRP – kratica |
Vrsta PNRP – kratica in opis |
Stopnja varstva pred hrupom (SVPH) |
|
Območja stavbnih zemljišč |
|
SS |
SS
– stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi |
– II. SVPH velja v EUP: MI-02, MI-03, MI-04,
MI-12, MI-14
–
V drugih EUP velja III. SVPH |
|
SK |
površine podeželskega naselja |
III. |
|
CD |
druga območja centralnih dejavnosti |
III. |
|
CU |
osrednja območja centralnih dejavnosti |
III. |
|
IG |
gospodarske cone |
IV. |
|
IK |
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
IV. |
|
BC
|
športni centri |
IV. |
|
BT |
površine za turizem |
– I. SVPH velja
v EUP PUN-07;
– II. SVPH
velja v EUP MI-13, PUN-02, PUN-03; JERS-01, CEM-01, BREP-01,
KOM-01, ŠTE-01
– V drugih EUP
velja III. SVPH |
|
ZS |
površine za oddih, rekreacijo in šport |
III. |
|
ZD |
druge urejene zelene površine |
III. |
|
ZP |
parki |
III. |
|
ZK |
pokopališča |
III. |
|
PC |
površine cest |
IV. |
|
T |
območja komunikacijske infrastrukture |
IV. |
|
E |
območja energetske infrastrukture |
IV. |
|
O |
območja okoljske infrastrukture |
IV. |
|
A |
-
A
– površine razpršene poselitve (gradnja pretežno pred l. 1967)
-
Az – površine razpršene poselitve – zaselek
-
Ak – površine razpršene poselitve – samostojno locirani
kmetijski in gozdarski objekti
Ao
– površine razpršene poselitve – ostale (gradnja po l. 1967) |
III. |
|
Območja kmetijskih zemljišč |
|
K1 |
najboljša kmetijska zemljišča |
IV. |
|
K2 |
druga kmetijska zemljišča |
IV. |
|
Območja gozdnih zemljišč |
|
G |
gozdna zemljišča |
IV. |
|
Območja voda |
|
VC |
celinske vode |
III. |
|
VI |
območje vodne infrastrukture |
IV. |
|
Območja drugih zemljišč |
|
LN
|
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
IV. |
|
|
74. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Gradnja objekta ali naprave ter razmestitev
dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, vključno z
rekonstrukcijo obstoječega objekta ali naprave, ki je vir tovrstnega
sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa
predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
|
(2) Viri elektromagnetnega sevanja so
visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja,
nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni
sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik,
radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje
obremenjuje okolje. |
|
(3) Za gradnjo objektov, ki so viri
elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojne službe. |
|
(4) Pri načrtovanju poselitve v bližini
elektroenergetskih in komunikacijskih vodov, objektov in naprav se
upoštevajo stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z
veljavnimi predpisi, nanašajočimi se na elektroenergetsko sevanje,
elektroenergetsko omrežje in elektronske komunikacije. Stopnje varstva
pred elektromagnetnim sevanjem (kratko: EMS) so glede na veljavni
predpis o elektroenergetskem sevanju v okolju po posameznih vrstah PNRP
opredeljene v tabeli v nadaljevanju. V primeru poseganja v varovalni pas
220 kV daljnovoda (DV) ali 400 kV DV oziroma v razdalje manjše od 46 m
levo in desno od osi 400 kV DV je potrebno za poseg pridobiti projektne
pogoje in soglasje nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje
varovanja zdravja. |
|
|
|
Stopnja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem |
Vrsta PNRP (kratica) |
|
I. stopnja varstva – velja za I. območje, ki
potrebuje povečano varstvo pred EMS |
SS, SK, A, Az, Ao, CD, CU, BC, BT, ZS, ZP,
ZD, ZK |
|
II. stopnja varstva – velja za II. območje,
kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi EMS bolj moteč |
IG, IK, Ak, PC, T, E, O, K1, K2, G, VC, VI,
LN, LNp |
|
|
75. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo
predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
|
(2) Javna razsvetljava se izvaja v minimalnem
potrebnem obsegu. Svetila morajo biti razporejena v prostoru tako, da bo
jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim
normativom in standardom. Pri tem morajo biti svetila nameščena tako, da
ne sevajo svetlobe nad horizontalo in da se prepreči prekomerno
svetlobno onesnaževanje na oknih stavb z varovanimi prostori.
|
|
(3) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na
območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo
javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s
stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne
vrednosti 44,5 kWh. |
|
|
|
76. člen |
|
(osončenje, varovanje kakovostnega bivalnega
okolja, neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
|
(1) Pri novih posegih oz. gradnjah se mora ohranjati
osončenost vsaj enega bivalnega prostora sosednjih stanovanjskih stavb
minimalno dve uri na dan 21. decembra. |
|
(2) Pri posegih v prostor se v čim večji meri
ohranja dosežena raven kakovosti bivalnega okolja oz. se ta dviguje,
tudi tako, da se ohranijo obstoječi dostopi do urejenih zelenih površin,
do območij za oddih, rekreacijo in šport ter do drugih javnih objektov
in površin ter tako, da se zagotavlja prometna varnost vseh udeležencev
v prometu. Posegi oz. gradnja stavb razen nezahtevnih in enostavnih
objektov na obstoječih javnih zelenih površinah in otroških igriščih ni
dopustna (npr. na obcestnih zelenih pasovih oz. podobnih ureditvah). |
|
(3) Pri posegih v prostor se upošteva veljavne
predpise o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. |
|
|
|
77. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
(1) Za spremljanje stanja okolja (vključno s stanjem
ohranjenosti narave) skrbijo zadolženi javnopravni subjekti na podlagi
veljavnih predpisov. Ob tem na podlagi okoljskega poročila, ki je
priloga k OPN, izvajajo spremljanje stanja okolja na območju občine tudi
Občina Mislinja in nekatere pristojne institucije, in sicer za kazalce
stanja po posameznih področjih okolja in na način, kot je navedeno v
tabeli v nadaljevanju. |
|
|
|
Področje okolja |
Kazalci |
Nosilci spremljanja stanja okolja in
način spremljanja |
|
(T) Tla |
(T1) analiza tal na vzorčnih ROTS lokacijah
(koda: 01098 in koda: 02013); |
(T1) ARSO (monitoring);
(T1) Občina Mislinja (spremljanje, poročanje
MOP-u in obveščanje javnosti); |
|
(V) Vode |
(V1) delež prebivalcev, ki koristi javno
kanalizacijo za odvajanje odpadne komunalne vode;
(V2) kakovost podzemne vode;
(V3) število objektov s hišnimi številkami,
ki so na območju poplav;
(V4) delež vodnih virov, kjer je uveljavljen
varstveni režim (VVO) |
(V1) Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec
d.o.o. (monitoring za potrebe Operativnih programov);
(V1) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(V2) ARSO (monitoring);
(V2) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(V3) ARSO (monitoring);
(V3) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(V4) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
|
|
(ZH) Zrak in hrup |
(ZH1) število konfliktnih območij, kjer se
stikajo območja stanovanj (S) z območji proizvodnih dejavnosti
(I, LN);
(ZH2) povprečni letni dnevni promet (PLDP)
na glavni cesti G1, števno mesto Mislinja;
(ZH3) površine I., II., III. in IV. stopnje
varstva pred hrupom (SVPH) |
(ZH1) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(ZH2) državni organ. oz direkcija, pristojna
za državne ceste (monitoring, objavljanje na spletni strani);
(ZH2) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(ZH3) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti); |
|
(KDK) Kulturna dediščina in krajina |
(KDK1) število zmerno, znatno, resno in
skrajno ogroženih enot dediščine;
(KDK2) število območij razpršene gradnje;
|
(KDK1) ZVKDS (izvajanje ocene, predstavitev
lokalni javnosti);
(KDK1) Občina Mislinja (poročanje
pristojnemu ministrstvu, organizacija predstavitve javnosti,
obveščanje na spletni strani občine);
(KDK2) Občina Mislinja (monitoring in
poročanje pristojnemu ministrstvu ter obveščanje javnosti na
spletni strani občine); |
|
(NVKZ) Raba naravnih virov in kmetijska
zemljišča |
(NVKZ1) površina kmetijskih zemljišč;
(NVKZ2) površina gozdnih zemljišč;
(NVKZ3) delež prebivalcev, ki se s pitno
vodo oskrbujejo v okviru javne službe;
(NVKZ4) delež nepozidanih zemljišč za
stanovanjsko gradnjo;
(NVKZ5) število stavb, ki za ogrevanje
uporabljajo obnovljive vire energije
(NVKZ6) ločeno spremljanje uporabe vseh
energentov s poudarkom na individualnih kuriščih na lesno
biomaso, kot neustreznim virom ogrevanja |
(NVKZ1) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti);
(NVKZ2) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti);
(NVKZ3) Javno komunalno podjetje Slovenj
Gradec d.o.o. (monitoring);
NVKZ3) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti);
(NVKZ4) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti);
(NVKZ5) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti);
(NVKZ6) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanje MOP-u ter obveščanje javnosti); |
|
(O) Odpadki |
(O1) letna količina zbranih mešanih
komunalnih odpadkov;
(O2) število prebivalcev na en ekološki
otok;
(O3) število število (saniranih) nelegalnih
odlagališč; |
(O1) Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec
d.o.o. (monitoring in poročanje na spletni strani);
(O2) Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec
d.o.o. (izvedba EKO otokov, monitoring);
(O2) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti);
(O3) Občina Mislinja (spremljanje ter
poročanje MOP-u in obveščanje javnosti); |
|
(SO) Svetlobno onesnaževanje in javna
razsvetljava |
(SO1) delež doseganja ciljne vrednosti iz
uredbe, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja;
(SO2) letna poraba energije za javno
razsvetljavo na prebivalca in delež (ne)ustreznih svetil,
namenjenih za javno razsvetljavo; |
(SO1) Občina Mislinja (energetski manager
ali občina - spremljanje in poročanju MOP-u, obveščanje
javnosti),
(SO2) Občina Mislinja (energetski manager
ali občina - spremljanje in poročanju MOP-u, obveščanje
javnosti);
|
|
(ZDR) družbeno okolje in zdravje ljudi |
(ZDR1) delež površin za šport, rekreacijo in
oddih;
(ZDR2) dolžina kolesarskih poti;
(ZDR3) spremljanje pritožb prebivalstva
zaradi vplivov iz okolja; |
(ZDR1) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanju MOP-u, obveščanje javnosti);
(ZDR2) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanju MOP-u, obveščanje javnosti);
(ZDR3) Občina Mislinja (spremljanje in
poročanju MOP-u, obveščanje javnosti); |
(2) Trend gibanja kazalcev stanja okolja mora
Občina Mislinja predstaviti MOP-u v roku petih let po sprejemu OPN,
priporočljivo je, da jih tudi lokalni javnosti na vsakih pet let v
obliki ustreznega poročila, objavljenega na svoji spletni strani ali v
lokalnem glasilu. |
|
|
|
3.2 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za
območja namenske rabe prostora |
|
|
|
78. člen |
|
(posebni PIP – namen njihove opredelitve) |
|
(1) OPN za posamezne EUP ali za skupine prostorsko
povezanih in/ali dejavnostno podobnih EUP opredeljuje posebne PIP, ki
predstavljajo bodisi dodatek k splošnim PIP bodisi splošne PIP v delu
nadomeščajo bodisi jih podrobneje razdelujejo. |
|
(2) Posebni PIP so v nadaljevanju zaporedoma
navedeni za občinsko središče, druga naselja in naselbinska območja,
druga prostorsko ter dejavnostno svojevrstna zaključena območja ter za
dele odprtega prostora občine. |
|
(3) Za tista območja, za katera je predvidena
izdelava OPPN, so posebni PIP opredeljeni kot splošne in konkretizirane
usmeritve za izdelavo OPPN. Območja predvidenih OPPN so razvidna v
grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN na karti 5. Prikaz območij enot
urejanja prostora, prostorskih izvedbenih pogojev in drugih
regulacijskih elementov (M 1 : 5000). |
|
|
|
|
|
79. člen |
|
(posebni PIP za občinsko središče Mislinja s
sonaseljem Šentilj pod Turjakom) |
|
|
|
OZNAKA EUP iz OPN |
OZNAKA EUP iz UN |
PNRP V EUP |
OPPN |
POSEBNI PIP |
|
MI-01 |
Mi/SS-02 |
SS, PC |
|
– Območje je skoraj v celoti
zazidano (EP).
– Potrebno je ohranjati
izoblikovano prepoznavnost območja. Objekti morajo biti
oblikovani in postavljeni v prostor na enak način kot so
obstoječi objekti znotraj morfološke enote – veljajo splošna
določila.
– Ob rekonstrukciji streh
objektov v liniji ob EUP MI-04 se strehe oblikujejo tako, da so
slemena vzporedna z daljšo stranico objekta, tj. s plastnicami
oziroma ulico Prisoje – LK 262061.
– Na južni strani Šolske ulice
je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza. |
|
MI-02 |
Mi/SS-03 |
SS |
OPPNp |
– Območje je na strmem terenu
(nad 25°), zato je zanj obvezna izdelava geomehanskega poročila,
na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje.
– Predvidena je gradnja EP, ki
se oblikovno navezujejo na spodnje ležeče območje MI-01.
– V južnem delu EUP se manjša
parcela nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
– Obvezna je izdelava strokovnih podlag, pri
tem naj se upošteva idejna rešitev v podrobnejšem delu UN. |
|
MI-03 |
Mi/SS-04 |
SS |
|
– Območje je na strmem terenu (nad 25°),
vendar je delno že izgrajeno (EP).
– Nove stavbe se naj zgledujejo po
obstoječih.
– Preko območja se predlaga cestna povezava
za sosednja območja, za katera je predlagana izdelava OPPN:
MI-02 in MI-04.
– Pred gradnjo je obvezna izdelava
geomehanskega poročila, na podlagi katerega se bodo določili
pogoji gradnje. |
|
MI-04 |
Mi/SS-05 |
SS |
OPPNp |
– Območje je na strmem terenu (nad 25°),
zato je zanj predvidena izdelava OPPN.
– Obvezna je izdelava geomehanskega
poročila, na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje.
– Predvidena je gradnja EP, ki se oblikovno
navezujejo na spodnje ležeče območje MI-01.
– Severna polovica EUP se nahaja v ekološko
pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. |
|
MI-05 |
Mi/SS-06 |
SS, PC |
|
– Območje je v celoti
izgrajeno (EP) ter ima zanimivo urbanistično zasnovo, ki jo je
potrebno ohraniti, v nekaterih primerih pa ponovno vzpostaviti.
– Ob krajevni cesti ob
jugozahodnem robu EUP je v preteklosti prihajalo do dozidav, ki
segajo preko obstoječe gradbene linije objektov, zato je v
primeru prenove ali rekonstrukcije oziroma rušitev in ponovne
gradnje le-to potrebno ponovno vzpostaviti.
– Dozidave, nadzidave,
novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti
oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so
obstoječi objekti znotraj morfološke enote:
-
tloris objekta je kvadratne ali pravokotne oblike
-
razmerje stranic je 1 : 1 do 1 : 1,3;
-
streha je dvokapnica, pravokotna na kategorizirano cesto;
-
naklon strehe mora biti med 20° in 30°;
-
največ FZ = 0,5, največ FI = 0,6;
– Ograje ob cesti so izvedene kot žive
meje, drugod lahko tudi lesene. |
|
MI-06 |
Mi/CU-05 |
CU, ZD, PC |
PPA |
– Območje je ekstenzivno
pozidano. Polovico območja zavzemajo prometne površine (ceste in
parkirne površine), na severu območja pa je postavljen objekt
Poslovno središče Lopan, ki vizualno zelo izstopa. Načrtovana je
sprememba za to območje veljavnega izvedbenega oz. podrobnega
prostorskega akta (PPA), in sicer za nepozidani del te EUP.
– Na južni strani Šolske ulice in ob lokalni
cesti LC 261091 je predviden drevored. Ob slednji se predvidi
tudi kolesarska steza. |
|
MI-07 |
Mi/SS-07 |
SS |
|
– Območje je v celoti
izgrajeno (EP) ter deluje enotno. Dozidave, nadzidave,
rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega
objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak
način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote:
-
tloris objekta je kvadratne ali pravokotne oblike
-
razmerje stranic je 1 : 1 do 1 : 1,3;
-
streha je dvokapnica, s slemenom v smeri SV – JZ;
-
naklon strehe mora biti med 20° in 30°;
-
največ FZ = 0,4, največ FI = 0,8. |
|
MI-08 |
Mi/SS-08 |
SS, PC |
|
– Območje je že izgrajeno (EP,
EN, V), vendar deluje neusklajeno, saj prihaja do mešanja
različnih tipologij, zato je predvidenih nekaj preureditev.
– Med nizom vrstnih hiš in
blokov se uredi tržna ploščad – površina v skupni oz. deljeni
rabi ('shared space'), ki bo delovala kot povezovalna
točka med različnimi tipologijami. Nadgradi se z urbano opremo:
klopmi, otroškim igriščem, skulpturami… drevesi. Parkirišča /
garaže ob blokih se umaknejo na rob dvorišča. Za ureditev
ploščadi / trga se lahko izvede tudi natečaj.
– Lokalna cesta Mislinja–Šentilj–Dovže skozi
območje se preuredi tako, da bo bolj prijazna za pešce in
kolesarje, saj je nalogo glavne povezovalne ceste vzhod – zahod
prevzela krajevna cesta na severu območja.
– Na severozahodni strani lokalne ceste LC
261061 in severni strani lokalne ceste Mislinja–Šentilj–Dovže
(LC 261081) je predviden drevored. |
|
MI-09 |
Mi/SS-10 |
SS |
|
– Območje je v celoti izgrajeno (EP) ter
deluje enotno. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in
novogradnje v primeru rušitve obstoječega objekta morajo biti
oblikovane in postavljene v prostor na enak način kot so
obstoječi objekti znotraj morfološke enote. |
|
MI-10 |
Mi/SS-11 |
SS |
OPPNv |
– Za območje je bil izdelan
OPPN za stanovanjsko območje Žaga v naselju Mislinja (Uradni
list RS, št. 49/10). OPPN ostane v veljavi do preklica. |
|
MI-11 |
Mi/SS-15 |
SS, ZD, PC |
|
– Območje individualne
stanovanjske gradnje (EP) ob cesti, enotnega urbanistično in
arhitekturno-regijskega videza.
– Potrebno je ohranjati izoblikovano
prepoznavnost območja.
– Dozidave, nadzidave,
rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega
objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak
način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote:
-
objekti se držijo gradbene linije 10 m od glavne ceste;
-
tloris objekta je pravokotne oblike, dopustni so izzidki na
severni strani;
-
razmerje stranic je 1 : 1,2 do 1 : 1,6;
-
streha je dvokapnica brez čopa;
-
kritina je v opečnati ali temni barvi;
-
sleme objekta je vzporedno z lokalno cesto;
-
fasade so izvedene v beli barvi ali krite z temnim ali temno
rjavo barvanim lesom;
-
balkoni so lahko izvedeni na prečnih (vzhodnih ali zahodnih)
fasadah;
-
največ FZ = 0,5, največ FI = 0,7;
– Ograje ob
cesti so izvedene kot žive meje, drugod lahko tudi lesene. |
|
MI-12 |
Mi/SS-17 |
SS |
|
– Območje je na strmem terenu
(nad 25°), vendar je delno že izgrajeno.
– Gradnja novih stavb je
mogoča tam, kjer je možna direktna priključitev na prometno
mrežo.
– Nove stavbe se naj
zgledujejo po obstoječih (prevladujočih) stavbah: imajo čope,
balkon na južni strani, sleme vzporedno s plastnicami, so v
liniji .…
– Pred gradnjo je obvezna izdelava
geomehanskega poročila, na podlagi katerega se bodo določili
pogoji gradnje. |
|
MI-13 |
Mi/BT-01 |
BT |
OPPNp |
– Predvidena je izdelava OPPN.
– Obvezna je izdelava
geomehanskega poročila, na podlagi katerega se bodo določili
pogoji gradnje.
– Območje je predvideno za izgradnjo turizmu
namenjenih hišic (za počitnikovanje in oddih gostov), ki bi
služile kot dopolnitev športnega centra na jugovzhodnem delu
naselja.
– Stavbe ne smejo višinsko presegati
okoliških stanovanjskih stavb. Lahko so prostostoječe ali v
nizu/ vrstne, strehe imajo lahko dvokapne, enokapne ali ravne. |
|
MI-14 |
Mi/SS-18 |
SS |
|
– Območje je povečini že
izgrajeno (EP).
– Oblikovanje v območju je
različno.
– Dovoljujejo se trapezne
frčade in prečne strehe na prizidkih, ki so načeloma na severni
strani. |
|
MI-15 |
Mi/CU-06 |
CU, ZP, PC |
|
– Območje starega centra
naselja Mislinja.
– Parkovni nasad pri Gozdnem
gospodarstvu v Mislinji je varovan kot lokalna naravna vrednota
– 'območje Mislinja – nasad dreves', ID 6795.
– V severozahodnem delu EUP se nahaja še
Orjaški hrast v Mislinji, naravna vrednota – točka, ki je
državnega pomena (ID 6788)
– Park se uredi z urbano opremo: otroškimi
igrali, klopmi, skulpturami …. |
|
MI-16 |
Mi/SS-16 |
SS, PC |
|
– Oblikovno se območje
navezuje na območje MI-11.
– Objekti se morajo držati
gradbene linije.
– V letu 2008 izdelana strokovna podlaga za
Spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih ureditvenih pogojev za občino Mislinja (izdelal ZUM
d.o.o., št. naloge: 8005) se uporabi kot osnova za gradnjo na
tem območju, in sicer varianta 5. Predmetna rešitev predlaga
potek ceste skozi novo zazidavo v zalomljeni obliki, ki omogoča
gradnjo objektov tlorisne velikosti do 10 m x 12 m v dveh nizih.
Najmanjša parcela ima slabih 476 m2. Severni niz
objektov je od parcelne meje umaknjen za 1,5 m. Poleg tega ima
ta niz možnost pristopa s severne strani, kjer je teren višji.
To lahko posledično predstavlja tudi gradnjo dvoetažnih –
dvostanovanjskih stavb na tej strani ceste. Posledično jih je s
soglasjem mejaša mogoče postaviti na mejo. Tako bi lahko na
južnih treh parcelah zgradili 3 enodružinske, na severnih treh
parcelah pa 3 dvodružinske stanovanjske stavbe, skupaj torej 9
stanovanj. |
|
MI-17 |
Mi/SS-19 |
SS |
OPPNp |
– Predvidena je izdelava OPPN.
– Območje 'Pergerjevih vrtov'
je v celoti nepozidano, saj se je do sedaj uporabljalo za
vrtičkarstvo. Zaradi bližine starega jedra naselja Mislinje se
predvidi za stanovanjsko – nadstandardno gradnjo. Ime oz.
dosedanja identiteta območja se vkomponira v oblikovanje območja
/ objektov, npr. z uporabo žive ali zelene strehe (poševne ali
ravne) in / ali fasade, ki bodo simbolično ponazarjale vrtove. |
|
MI-18 |
Mi/SS-20 |
SS |
|
– Območje je pozidano (EP) in
deluje urejeno.
– Dozidave, nadzidave,
rekonstrukcije in novogradnje v primeru rušitve obstoječega
objekta morajo biti oblikovane in postavljene v prostor na enak
način kot so obstoječi objekti znotraj morfološke enote.
– Ob severnem robu Gozdarske ceste se
predvidi pločnik z drevoredom. |
|
MI-19 |
Mi/SS-21 |
SS, ZD, PC |
|
– Območje je po večini nepozidano.
– Možna je gradnja EP ali EN.
– Stavbe se držijo linije
obstoječih stavb – določena je gradbena linija. Daljša stranica
in smer slemena sta vzporedni z lokalno cesto.
– Ob severnem robu Gozdarske
ceste se predvidi pločnik z drevoredom.
– Vzhodni del EUP se nahaja v ekološko
pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
– Zaradi velike verjetnosti
proženja plazenja zemljišč je pred gradnjo na območju dela parc.
št. 680/3 v k. o. Mislinja (spremembe NRP A-006) potrebno
pridobiti geomehansko poročilo/mnenje/usmeritve. |
|
MI-20 |
Mi/IG-06 |
IG, PC |
|
– Stavbe se po oblikovanju
prilagajajo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno
(minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
– Ob Gozdarski cesti je
določena gradbena meja. Na njeni severni strani gradnja ni
dovoljena.
– Celotno območje EUP se
nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
– V severnem delu EUP se delno nahaja
naravna vrednota – območje 'Zgornji tok Mislinje s pritoki do
Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje', ki je državnega pomena
(ID območja 186). |
|
MI-21, MI-42
reka Mislinja
na odseku skozi naselje Mislinja |
Mi/VC-01 |
VC |
|
– Območje obsega parcele reke Mislinje in
njenega obrežja.
– Ob severni strani Mislinje
se uredi pešpot (ima naj tudi značaj sprehajalne poti), ki se
lahko dopolni tudi z drevoredom. Variantno lahko odseki te poti
potekajo tudi ob južni strani reke (premostitve z brvmi) in
upoštevaje zahtevane odmike od rečne struge sežejo na območja
(sosednjih) EUP MI-06, MI-07, MI-08, MI-09, MI-10, MI-11, MI-15,
MI-16, MI-19, MI-20, MI-21, MI-28, MI-29, MI-31, MI-32, MI-33,
MI-34, MI-36, MI-37, MI-38, MI-39, MI-40 in MI-42.
– V centralnem delu naselja in
v območju muzejske železnice se uredijo brvi za nasprotni breg.
– V delu EUP MI-21, ki meji na
območje EUP MI-19, se izvedejo vodnogospodarske ureditve reke
Mislinji z namenom preprečevanja poplav na območju EUP MI-19.
– Vzhodni del EUP MI-21 in
celotno območje EUP MI-42 se nahajata v ekološko pomembnem
območju EPO (41200) Pohorje.
V severnem delu
EUP MI-42
se nahaja
naravna vrednota – območje
'Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine, severovzhodno od
Mislinje', ki je državnega pomena (ID območja 186). |
|
MI-22 |
Mi/IG-01 |
IG |
|
– Območje je povečini že
pozidano. Obstoječe stavbe so večinoma poslovno-stanovanjske,
zato je tudi v novih stavbah dopustno bivanje, in sicer lahko
stanovanjski del zavzema maksimalno 50 % celotne stavbe.
– Stavbe v EUP (novogradnje
ali nadzidave, dozidave) naj ne presegajo višin obstoječih
objektov.
– Nepozidane parcele v južnem
delu se lahko napajajo tudi iz zaledja, preko območja MI-23, za
katerega je predvidena izdelava OPPN. |
|
MI-23 |
Mi/IG-02 |
IG |
OPPNp |
– Območje je nepozidano. Predvidena je
izdelava OPPN.
– Prometno navezavo območja zagotavlja
cesta, ki se uredi na jugu območja in se nato navezuje na
obstoječe državno cestno omrežje. |
|
MI-24 |
Mi/IG-03 |
IG |
|
– Območje je večinoma že
pozidano, nekaj prostih površin je še v zahodnem in osrednjem
delu EUP.
– Stavbe se po oblikovanju
prilagajajo obstoječim stavbam v okolici ali pa so moderno
(minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
– Posamezne stavbe se navezujejo na glavno
cesto s skupnimi (obstoječimi) dovoznimi cestami in ne z
direktnimi priključki. |
|
MI-25 |
Mi/SS-01 |
SS |
|
– V območju se
nahaja objekt profane stavbne dediščine 'Robnikova kovačija',
spomenik EŠD 5023 (T3).
Kovačija se varuje v njeni izvirnosti in
pričevalnosti
Enako velja za delovno orodje
v objektu. Z manjšimi adaptacijami je možno kovačijo ponovno
usposobiti za njeno obratovanje.
– V območju je dovoljena
gradnja EP in EN. |
|
MI-26 |
Mi/CU-04 |
CU |
|
– Območje je že pozidano.
– Stanovanjska gradnja je
večstanovanjska (V).
– Stavbe naj se navezujejo na glavno cesto s
skupnimi dovoznimi cestami in ne z direktnimi priključki.
– Stavbe ne smejo presegati višinskega
gabarita obstoječih stavb v EUP (nadmorska višina najvišje točke
stavbe).
– V območju se nahajata dva spomenika
kulturne dediščine:
– spominska plošča na Čebularjevi domačiji,
EŠD 8066 (Z6); varujemo spominsko ploščo; spomeniška funkcija;
– skupina objektov stavbno profane dediščine
– Domačija pri Jaži – EŠD 18345 – v zelo slabem stanju. |
|
MI-27 |
Mi/PC-01 |
PC |
|
– Območje obsega parcelo glavne ceste G1-4
Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja Vas.
– Predvidena je dopolnitev z
drevoredom ob severni strani ceste.
– Vzdolž celotne dolžine se
uredi pločnik – nadaljuje se obstoječ pločnik na južni strani
ceste, zgrajen do vzhodne strani bencinskega servisa.
– V EUP se nahaja naravna vrednota – točka –
lokalnega pomena – Mislinja – lipa 2 (Debela lipa pri železniški
postaji v Mislinji), ID območja – 6762. |
|
MI-28 |
Mi/CU-01 |
CU, PC |
|
– Območje je v celoti
pozidano.
– Na vzhodni strani lokalne
ceste LC 261091 je predviden drevored (nadaljevanje obstoječe
zasaditve). Predvidi se tudi kolesarska steza.
– V območju se nahaja objekt
memorialne dediščine:
rojstna
hiša Rada Iršiča – EŠD 8065 (Z5). Varuje se spominska plošča in
njena stavbna masa. Stavba ima trgovsko in spomeniško funkcijo. |
|
MI-29 |
Mi/CU-02 |
CU |
OPPNp |
– Za območje je predvidena izdelava OPPN.
– Zazidalni načrt blokovne zazidave Mislinja
iz leta 1987, po katerem je bilo zgrajeno tudi sosednje območje
(MI-28) se upošteva pri pripravi strokovnih podlag za OPPN.
– Na severni strani glavne ceste G1-4
Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja Vas je predviden drevored,
ki se nadaljuje ob zahodni strani lokalne ceste LC 261061.
– Na območju te EUP je v času do sprejema
OPPN dopustna postavitev začasnih montažnih objektov, namenjenih
dejavnostim, ki so dopustne na območju podrobnejše NRP vrste CU
in so okoljsko sprejemljive. Pri tem gre za objekte, kot so npr.
kiosk za sadje in zelenjavo, trafika, montažna avtopralnica ipd. |
|
MI-30 |
Mi/CU-03 |
CU, PC |
|
– V območju se
nahaja spomenik in vplivno območje Cerkev sv. Lenarta – EŠD 3016
(U46), sakralna stavbna dediščina. Cerkev se varuje v celoti in
neokrnjenosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo
njenih spomeniških lastnosti.
– Na severni strani glavne ceste G1-4
Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja Vas je predviden drevored,
ki se nadaljuje ob javni poti JP 761331 do cerkve Sv. Lenarta.
– Prav tako je drevored predviden ob zahodni
strani lokalne ceste LC 261061. |
|
MI-31 |
Mi/IG-04 |
IG, PC |
|
– Stavbe se po oblikovanju prilagajajo
obstoječim stavbam v okolici ali pa so moderno (minimalistično)
oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
– Na vzhodnem in jugovzhodnem robu območja
te EUP se v smeri proti stanovanjskemu območju MI-33 ne smejo
umeščati novi industrijski oziroma proizvodni objekti ali obrati
z viri hrupa glede na veljavni predpis o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
|
MI-32 |
Mi/SS-09 |
SS |
|
– Dopustna je gradnja EP in
EN.
– Na severni strani lokalne ceste LC 261061
je predviden drevored. |
|
MI-33 |
Mi/SS-12 |
SS, ZD |
|
– Območje je pretežno
neizgrajeno, vendar je zaradi strmega terena gradnja dovoljena
le po predhodno izdelanem geomehanskem poročilu.
– Dopustna je gradnja EP, EN
in V.
– Načrtovane oz. nove stavbe
višinsko ne smejo preseči obstoječih stavb v EUP.
– Južni rob območja ob lokalni
cesti, ki je v naravi gozd, je zaradi strmega terena opredeljen
kot zelena površina.
– Južni del EUP, ki je v
naravi cesta, se nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (11500)
Velenjsko – Konjiško hribovje.
– V EUP se nahaja naravna vrednota državnega
pomena – Mislinja – lipa 3, ID 32. |
|
MI-34 |
Mi/BC-01 |
BC, PC |
|
– Območje skakalnic. Dovoljena
je gradnja stavb in objektov, ki služijo rekreacijskim in
športnim dejavnostim (športa in otroška igrišča, parkirišča
ipd.).
– Objekti imajo lahko dvokapne
ali ravne strehe. Lahko so prostostoječi ali v nizu.
– Južni del EUP se nahaja v
-
ekološko pomembnem območju EPO (11500) Velenjsko – Konjiško
hribovje;
-
območju Natura 2000 pSCI (200404) – Huda luknja;
-
območju Natura 2000 SCI (200801) –
Huda luknja. |
|
MI-35 |
Mi/SS-13 |
SS |
|
– Območje je že pozidano.
– Zaradi strmega terena je
nadaljnja gradnja dovoljena le po predhodno izdelanem
geomehanskem poročilu.
– Dopustna je gradnja EP in
EN.
– Južni del EUP, ki je v naravi cesta, se
nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. |
|
MI-36 |
Mi/SS-14 |
SS |
|
– Območje je le delno zazidano.
– Zaradi strmega terena je nadaljnja gradnja
dovoljena le po predhodno izdelanem geomehanskem poročilu.
– Dopustna je gradnja EP in EN. |
|
MI-37 |
Mi/IG-05 |
IG |
|
– Stavbe se po oblikovanju
prilagajajo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno
(minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
– Preko območja se vzpostavi nova peš
povezava. |
|
MI-38 |
Mi/ZP-01 |
ZP |
|
– Predvidena je ureditev
muzeja na prostem z odsekom nekdanje gozdarske železnice.
Dovoljena je postavitev pritličnih objektov, ki služijo tej
namembnosti.
– V 5 m pasu vodotoka se ohrani oz. po
potrebi vzpostavi pas obrežne zarasti oziroma lesne vegetacije.
– Objekte se locira izven 5 m priobalnega
pasu vodotoka.
– Južni in vzhodni del EUP se nahaja v
ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. |
|
MI-39 |
Mi/SS-23 |
SS |
|
– Območje je na strmem
pobočju, zato določila o velikosti parcel tukaj ne veljajo.
Velikost parcel izhaja iz danosti terena in dostopov.
– Pred nadaljnjo gradnjo
(posegi v zemljine) je obvezna izdelava geomehanskega poročila,
na podlagi katerega se bodo določili pogoji gradnje.
– Dovoljene so trikotne in trapezaste
frčade.
– Celotno območje EUP se nahaja v ekološko
pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. |
|
MI-40 |
Mi/IG-07 |
IG |
|
– Stavbe se po oblikovanju
prilagodijo obstoječim stavbam v EUP ali pa so moderno
(minimalistično) oblikovane (jasne linije, ravne strehe).
– Zaradi strmega terena so
nadaljnji posegi v zemljine možni le ob predhodno izdelanem
geomehanskem poročilu, ki bo določilo pogoje gradnje.
– Celotno območje EUP se
nahaja v ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
– V severnem delu EUP se delno nahaja
naravna vrednota – območje: Zgornji tok Mislinje s pritoki do
Sp. Fužine, severovzhodno od Mislinje, ki je državnega pomena
(ID območja 186) |
|
MI-41 |
Mi/SS-24 |
SS |
|
– Nove stavbe se naj
zgledujejo po obstoječih. Pred gradnjo je obvezna izdelava
geomehanskega poročila, na podlagi katerega se bodo določili
pogoji gradnje.
– Zaradi terena velikost
parcel ni omejena.
– Celotno območje EUP se nahaja v ekološko
pomembnem območju EPO (41200) Pohorje. |
|
ŠE-01 |
Še/CU-01 |
CU, PC |
|
– Območje centra sonaselja
Šentilj pod Turjakom.
– Predlaga se preureditev
križišča lokalnih cest v ploščad, okrog katerega se bo odvijalo
življenje v revitaliziranem centru in s katero bi se izognili
prometnim konfliktom.
– V EUP se nahajajo varstveni
režimi kulturne dediščine:
– Šentilj pod Turjakom –
Cerkev sv. Ilja – EŠD 3015 (U58)– spomenik in vplivno območje,
sakralna stavbna dediščina, objekt;
– Šentilj pod Turjakom –
Župnijsko središče – EŠD 21889 – dediščina, sakralno profana
stavbna ded., skupina objektov;
– Šentilj pod Turjakom –
Rozmanova kapelica –EŠD 25062, dediščina, sakralna stavbna
dediščina, objekt;
– Šentilj pod Turjakom –
Spominska kapelica – EŠD 25061, dediščina, sakralna stavbna
dediščina, objekt. |
|
ŠE-02 |
Še/SS-01 |
SS, VC, PC |
|
– Območje je skorajda
popolnoma izgrajeno (EP in delno EN). V enoti je zastopano
različno oblikovanje.
– Razen v OKD (območjih
kulturne dediščine) so dopustne položne ali ravne strehe nad
izzidki, nadzidavami ali dozidavami, možne pa so tudi prečne
dvokapne strehe.
– Na južni strani Šolske ulice
je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza.
– Del območja se nahaja v
vplivnem območju Šentilj pod Turjakom – Cerkev sv. Ilja – EŠD
3015 – vplivno območje, sakralna stavbna dediščina, objekt.
– V območju se nahaja tudi
Šentilj pod Turjakom – Rozmanova hiša, EŠD 18341,
dediščina, profana stavbna dediščina, objekt, ki je v zelo
slabem stanju. Predlaga se za turistične, družbene dejavnosti
ali preureditev v stanovanja.
– Severni del EUP se nahaja v
ekološko pomembnem območju EPO (41200) Pohorje.
– Zaradi velike verjetnosti
proženja plazenja zemljišč je pred gradnjo na območju dela parc.
št. 448/4, 439 in 442 v k. o. Mislinja (spremembe NRP A-005,
A-007 in A-009) potrebno pridobiti geomehansko
poročilo/mnenje/usmeritve.
– V kolikor bo zgrajen objekt
na delu parc. št. 433/2 v k. o. Mislinja (sprememba NRP A-010)
(gre za vplivno območje spomenika EŠD 3015), se na streho ne sme
postaviti sistemov za izkoriščanje sončne energije. |
|
ŠE-03 |
Še/ZK-01 |
ZK |
|
– Območje je izgrajeno.
– Varstveni režimi dediščine:
Šentilj pod Turjakom – Grobnica partizanov in žrtev nacizma –
EŠD: 4183 (Z21), spomenik, memorialna dediščina, objekt
Varuje se grobišče in spomenik
v njegovi avtentični pričevalnosti. Spomeniška funkcija.
– Stavbe so
pritlične, prostostoječe ali v nizu, dopustne so enokapne, ravne
ter dvokapne strehe, dopustno je kombiniranje različnih oblik
streh.
– V primeru
izvedbe ravne strehe je dopustna izvedba še ene etaže.
– Oblikovanje v
EUP je enotno. |
|
ŠE-04 |
Še/SS-02 |
SS, E, PC |
OPPNp |
– Predvidena je izdelava OPPN.
– Zagotovi se geomehansko
poročilo.
– V severnem delu je
predvidena gradnja kotlovnice na leseno biomaso. Višinsko mora
biti načrtovana tako, da ne bo izstopala iz silhuete naselja
(nulta kota in višina kotlovnice).
– Ostali pogoji za gradnjo se določijo v
OPPN.
– Južni del je namenjen
stanovanjski gradnji. Možna je gradnja individualnih (eno- in
dvostanovanjskih) stavb, ki so lahko prostostoječe (EP), lahko
pa so v nizu (EN). Držati se morajo izoblikovanih gradbenih
linij sosednjega območja (Še/SS-01). Določene so gradbena linija
in gradbene meje, potek katerih se lahko spremeni, če se
spremeni trasa predvidene prometne mreže.
– Oblikovanje stavb v območju je enotno.
Strehe so lahko tudi enokapne ali ravne.
– Ob kotlovnici je možno tudi
nadaljevati s stanovanjsko zazidavo po vzorcu preostalih
stanovanjskih stavb v območju. Gradbena linija se prilagodi
liniji kotlovnice in liniji zahodno ležečih stavb.
– Območje se naveže na območje
osnovne šole s pešpotjo.
– Na južni strani Šolske ulice
je predviden drevored. Predvidi se tudi kolesarska steza. |
|
ŠE-05 |
Še/CD-01 |
CD, ZS, VC, PC |
|
– Območje osnovne šole.
Dovoljena je samo gradnja objektov, ki služijo neposredno šoli
ali GJI.
– Na južni strani Šolske ulice
ter ob cesti, ki vodi proti osnovni šoli, je predviden drevored.
Ob Šolski ulici se predvidi tudi kolesarska steza. |
|
|
80. člen |
|
(posebni PIP za druga naselja in naselbinska
območja) |
|
|
|
(1) Naselje Srednji Dolič |
|
|
|
OZNAKA EUP |
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
SD-01 |
CU, ZD, PC |
– Pri gradbenih posegih in drugih
prostorskih ureditvah je treba zagotoviti, da veduta cerkve Sv.
Florijana ne bo okrnjena.
– V priobalni pas vodotoka se ne posega.
– Na delu parc. št. 6 (sprememba NRP B-022),
kjer je PNRP ZD, so dovoljene le prostorske ureditve za potrebe
ohranjanja in vzdrževanja bližnjega vodotoka. Na delu parc. št.
6 (sprememba NRP B-022), kjer je PNRP CU, je višinski gabarit
objektov omejen na P+M ali P+1 (v slednjem primeru podstrešje ni
izkoriščeno).
– Večstanovanjske stavbe na območju PNRP CU
niso dovoljene.
– Vrste objektov iz 36. člena tega odloka
(PNRP CU), ki niso dopustni v tem EUP:
12 Nestanovanjske stavbe
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE
12303 Bencinski servisi. |
|
SD-02
SD-03 |
CU, SS, ZS
CU, VC, PC |
– Območji predstavljata urbani vstop v
občino Mislinja.
– Poslovni in javni objekti, postavljeni
obojestransko ob regionalni cesti, možna tudi stanovanjska
gradnja.
– OPN za ti dve EUP predvideva izdelavo
strokovne podlage, ki bo podrobneje določila namembnost, lego,
velikost in oblikovanje novih objektov ter njihovo priključitev
na GJI, vključno s programom/pogoji opremljanja. V tej strokovni
podlagi se lahko za načrtovane objekte v območju SD-03 na terenu
z večjim naklonom, tj. južno od regionalne ceste, predvidi
dodatna etaža in temu ustrezno večji faktor izrabe (FI).
– V EUP SD-03 se v priobalni pas vodotoka ne
posega. Ohranja se pas obstoječe grmovne in drevesne vegetacije. |
|
SD-04 |
SS |
Na severovzhodnem in severozahodnem robu te
EUP (spremembi NRP B-021 in B-019) se upošteva naslednje
naravovarstvene usmeritve:
– objekte se locira na način, da se upošteva
ohranjanje lastnosti naravne vrednote (NV 209 Paka);
– V priobalni pas vodotoka se ne posega. |
|
SD-07 |
SS |
Na severovzhodnem delu te EUP (sprememba NRP
B-028) se upošteva naslednje naravovarstvene usmeritve:
– v 5 m priobalnem zemljišču se ne postavlja
nobenih objektov;
– v 5 m priobalnem zemljišču se obnovi in
ohranja obrežna lesna zarast;
– v strugo in brežine vodotoka se ne posega;
– neustrezne tehnične rešitve se nadomestijo
z izvedbo sonaravnih tehničnih ukrepov.
Na vzhodnem delu te EUP (spremembi NRP B-027
in B-027a) se 5 m obvodni pas grmovne in drevesne zarasti ohrani
nedotaknjen. |
|
|
(2) Naselje Gornji Dolič |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
GD-01 |
CU, PC |
– Za območje se izdela OPPN.
– Pri izdelavi OPPN se ustrezno upošteva že
izdelane strokovne podlage za to območje (ZUM d.o.o., 2013).
– Prometne ureditve na območju EUP se lahko
izvedejo brez OPPN upoštevaje tu navedene posebne PIP.
– Poslovni objekti z stanovanjsko
nadgradnjo.
– Maksimalna dopustna etažnost: K+P+1
– Uredi se notranji trg – ploščad s stavbami
in kolesarsko stezo.
– Gozdne zarasti na vzhodnem delu območja se
ne sme krčiti.
– Sanacijo obstoječega travišča po gradbenem
posegu se izvede z avtohtono travno mešanico.
– Odsek načrtovane kolesarske povezave na
severnem delu območja naj ne bo osvetljen.
– Upoštevati je treba veljavni predpis o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja.
– V vegetacijski dobi se pred načrtovanim
gradbenim posegom v habitatu metulja 'močvirskega cekinčka'
nabere travna mešanica semen skupaj s hranilnimi rastlinami za
sejanje ob ureditvi območja po samem posegu.
– Za začasno odlaganje odstranjene travne
ruše s pripadajočim slojem prsti se v soglasju z
naravovarstvenim nadzorom vnaprej določi mesto odlaganja v
neposredni bližini habitata močvirskega cekinčka, vendar zunaj
njega. Najprimernejše so bližnje njivske površine. |
|
GD-04 |
ZS, PC |
– Na delu območju te EUP, ki leži znotraj
območja poplavnega dogodka, ni dopustna gradnja stavb, ograj
(razen 'transparentnih', tj. neovirajočih tok poplavnih voda -
obenem morajo biti te ograje odstranljive, da je omogočen dostop
in izvajanje javne službe) in druge vrste objektov, ki bi segali
nad obstoječi nivo terena in bi utegnili vplivati na vodni
režim. Dopustne so gradnje oz. ureditve takšnih vrst
športno-rekreativnih površin (npr. igrišč), kolesarskih poti
ipd., ki ne sežejo nad obstoječi nivo terena.
– Na delu območja te EUP z opredelitvijo
PNRP = ZS se poleg dejavnosti in objektov, ki so v skladu s tem
odlokom dopustni na vseh površinah ZS, dopustne še naslednje
dejavnosti in objekti:
DEJAVNOSTI:
- I – gostinstvo le v sklopu športnih
površin;
Le v okviru
športnih stavb še:
·
trgovina (samo G-47.6 trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo in G-47.71
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili
(športnimi)
- druge dejavnosti (samo S-96.02 frizerska,
pedikerska in kozmetična dejavnost, S-96.04 dejavnosti za nego
telesa)
OBJEKTI:
12 Nestanovanjske stavbe (BTPs vseh teh v
obsegu največ 10 % območja ZS)
121 GOSTINSKE STAVBE
1265 Stavbe za šport in v okviru njih le
funkcionalnimi prostori za športne dejavnosti (garderobe,
shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostori in drugo,
upravni in pisarniški prostori, prostori specializirane trgovine
s športno opremo in oblačili, prostori dopustnih osebnih
storitvenih dejavnosti. |
|
GD-07 |
IG, SS, PC, ZD |
– Gospodarska cona Gornji Dolič na lokaciji
nekdanje železniške postaje G. Dolič.
– Predvidena je postavitev proizvodno
obrtnih objektov, rekonstrukcija/izgradnja dovozne ceste in
izgradnja kolesarske poti na odseku G. Dolič–Velenje.
- V pasu drugih urejenih zelenih površin ob
južnem robu EUP so dopustne le na sonaraven način izvedene
sanacije morebitnih poškodb zemljišča spričo plazenja tal ipd.
ter vzdrževanje rastja.
– Strokovna podlaga, ki jo OPN predvideva za
to območje, mora določiti podrobno namembnost, lego, velikost in
oblikovanje novih objektov ter njihovo priključitev na GJI,
vključno s programom/pogoji opremljanja.
– Upošteva se veljavni predpis o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja z možnostjo
vklapljanja svetil po potrebi s tipali gibanja.
– Na delu območju te EUP, ki leži znotraj
območja poplavnega dogodka, ni dopustna gradnja stavb, ograj
(razen 'transparentnih', tj. neovirajočih tok poplavnih voda) in
druge vrste objektov, ki bi segali nad obstoječi nivo terena in
bi utegnili vplivati na vodni režim. Dopustne so gradnje oz.
ureditve takšnih vrst športno-rekreativnih površin (npr.
igrišč), kolesarskih poti ipd., ki ne sežejo nad obstoječi nivo
terena. Možna je tudi izgradnja takšne mostne konstrukcije za
kolesarsko pot, ki s primerno varnostno višino z vidika poplav
seže nad obstoječi nivo terena in je konstrukcijsko 'pretočna',
tj. neovirajoča tok poplavnih voda.
– V vegetacijo vodotokov na območju enote se
ne posega.
– Ob trasi načrtovane kolesarske poti se v
čim večji možni meri ohranja obstoječo zarast.
– Gradbena dela se opravljajo v zimskem
času, tj. od 1. novembra do 15. februarja.
– Za začasno odlaganje odstranjene travne
ruše s pripadajočim slojem prsti se v soglasju z
naravovarstvenim nadzorom vnaprej določi mesto odlaganja v
neposredni bližini habitata močvirskega cekinčka, vendar zunaj
njega. Najprimernejše so bližnje njivske površine.
– V največji možni meri se ohranja pas
zarasti okrog območij PNRP = ZD (druge zelene površine), ki
služi kot varovalni pas, ki fizično ločuje proizvodne dejavnosti
in travišča, primerna za razvojni cikel močvirskega cekinčka.
– Za območja PNRP = ZD mora biti
zagotovljeno ekstenzivno upravljanje (brez gnojenja, košnja v
pasovih, tako da se v nobenem primeru ne pokosi celotnega
travišča naenkrat, temveč se izmenično (vsako leto) pokosi
določen del, naslednje leto pa drugega.
– Na območju PNRP = ZD ni dovoljena paša.
– Na območju zemljišč PNRP = ZD se ne izvaja
ukrepov, kot so nasipavanje terena, odvodnjavanje itd.
– Dosejevanje območja zemljišč PNRP = ZD je
mogoče le z avtohtono travno mešanico (travno mešanico se
pridobi iz travišč enake vrstne sestave). |
|
GD-10, GD-12 |
SS |
– Načrtovana cesta se v prostor umesti tako,
da se ne poslabša stanja naravne vrednote ali okrni njenih
lastnosti (naravna, z drevesno vegetacijo obraščena struga – NV
209 Paka).
– V 5 m obvodnem pasu vodotoka se ohranja
grmovno in drevesno vegetacijo. |
|
GD-13
("Interbožnik") |
ZS |
– Za območje se izdela OPPN, in sicer skupaj
z območjem EUP GD-14.
– Na območju te EUP z opredelitvijo PNRP =
ZS se poleg dejavnosti in objektov, ki so v skladu s tem odlokom
dopustni na vseh površinah ZS, dopustne še naslednje dejavnosti
in objekti:
DEJAVNOSTI:
- I – gostinstvo le v sklopu športnih
površin;
Le v okviru
športnih stavb še:
·
trgovina (samo G-47.6 trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo in G-47.71
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili
(športnimi)
- druge dejavnosti (samo S-96.02 frizerska,
pedikerska in kozmetična dejavnost, S-96.04 dejavnosti za nego
telesa)
OBJEKTI:
12 Nestanovanjske stavbe (BTPs vseh teh v
obsegu največ 10 % območja ZS)
121 GOSTINSKE STAVBE
1265 Stavbe za šport in v okviru njih le
funkcionalnimi prostori za športne dejavnosti (garderobe,
shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostori in drugo,
upravni in pisarniški prostori, prostori specializirane trgovine
s športno opremo in oblačili, prostori dopustnih osebnih
storitvenih dejavnosti. |
|
GD-14
("Interbožnik") |
ZS |
– Lokostrelski športni center.
– Predvidena je postavitev športnih (v prvi
vrsti lokostrelskih) rekvizitov v gozdu ter ograditev prostora.
– Za območje se izdela OPPN. V območje
predvidenega OPPN je treba vključiti tudi območje GD-13 –
obstoječi rekreacijski center Interbožnik s športnimi in
igralnimi površinami, turističnimi objekti, bungalovi, ribnikom,
parkiriščem .…
– Na območju je za implementacijo
načrtovanih posegov možno posekati do 10 % drevja.
– Na mejah območja se ohranja strukturiran
gozdni rob. Uredi se kanalizacija z zaprto greznico na
praznjenje oz. se uredi priključek na kanalizacijsko omrežje s
čistilno napravo. Odpadne vode se ne izliva v vodotoke. Na
območju se upošteva veljavni predpis o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja ter se uporabijo svetila s tipali, ki
se vklapljajo po potrebi.
– Na območju te EUP z opredelitvijo PNRP =
ZS se poleg dejavnosti in objektov, ki so v skladu s tem odlokom
dopustni na vseh površinah ZS, dopustne še naslednje dejavnosti
in objekti:
DEJAVNOSTI:
- I – gostinstvo le v sklopu športnih
površin;
Le v okviru
športnih stavb še:
·
trgovina (samo G-47.6 trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo in G-47.71
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili
(športnimi)
- druge dejavnosti (samo S-96.02 frizerska,
pedikerska in kozmetična dejavnost, S-96.04 dejavnosti za nego
telesa)
OBJEKTI:
12 Nestanovanjske stavbe (BTPs vseh teh v
obsegu največ 10 % območja ZS)
121 GOSTINSKE STAVBE
1265 Stavbe za šport in v okviru njih le
funkcionalnimi prostori za športne dejavnosti (garderobe,
shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostori in drugo,
upravni in pisarniški prostori, prostori specializirane trgovine
s športno opremo in oblačili, prostori dopustnih osebnih
storitvenih dejavnosti. |
|
GD-15
PC Gornji Dolič |
SS, ZD |
– Za območje EUP je predvidena izdelava
OPPN.
– V tem stanovanjskem območju so poleg
dejavnosti, stavb in objektov, ki so dopustni v območjih s
podrobnejšo NRP = SS, dopustne še dejavnosti oz. stavbe in
objekti, kot sledi:
(a) Z omejitvami, opredeljenimi v tem
odloku, so dopustne - na omejeni površini in v omejenem obsegu z
dopustnimi vplivi - tudi naslednje DEJAVNOSTI v okviru malega
gospodarstva: predelava in konzerviranje sadja in zelenjave,
proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin, proizvodnja drugih
prehranskih izdelkov, proizvodnja pijač, proizvodnja oblačil,
proizvodnja lesenih, plutovinastih in pletarskih izdelkov,
stavbno mizarstvo in tesarstvo, proizvodnja izdelkov iz papirja
in kartona, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev
zapisa, proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih
izdelkov, kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru
obstoječih kmetij;
(b) STAVBE
12 Nestanovanjske stavbe
121 GOSTINSKE STAVBE
12301 Trgovske stavbe s površino do vključno
300 m2 BTPs
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
s površino do vključno 300 m2 BTPs
12510 Industrijske stavbe s površino do 200
m2
– Območje se urbanistično sanira.
– Uredi se prometna in komunalna
infrastrukture in s tem omogoči zgostitev pozidanosti območja.
Pri tem se upošteva tudi odsek obstoječe kolesarske poti Slovenj
Gradec–Gornji Dolič, ki poteka preko območja.
– Nosilec urejanja prostora, pristojen za
področje ohranjanja narave, bo imel v postopku priprave OPPN
možnost vpliva na njegovo vsebino. Do sprejema OPPN na
nezazidanih stavbnih zemljiščih znotraj EUP ni možno graditi
novih objektov. |
|
|
(3) Naselje Gornji Dolič – Hof |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
GDH-01 |
SK |
– Odpadne vode iz novozgrajenih objektov se
odvajajo v vodotesne greznice oz. male komunalne ČN ali v
kanalizacijski sistem.
– Na delu parc. št. 138/4 v k. o. G. Dolič
(sprememba NRP B-099) se načrtovane objekte locira čim bližje
obstoječim objektom. |
|
|
(4) Naselje Zgornje Dovže |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
ZGD-02 |
CU, SS, PC |
– Na območju PNRP CU je višinski gabarit
načrtovanih objektov omejen na P+M ali P+1 (v slednjem primeru
podstrešje objekta ni izkoriščeno).
– Večstanovanjske stavbe na območju rabe CU
niso dovoljene.
– Vrste objektov iz 36. člena tega odloka
(PNRP CU), ki niso dopustni v tej EUP:
12 Nestanovanjske stavbe
122 UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
1242 garažne stavbe. |
|
ZGD-04 |
ZS |
– Na delu območja te EUP z opredelitvijo
PNRP = ZS se poleg dejavnosti in objektov, ki so v skladu s tem
odlokom dopustni na vseh površinah ZS, dopustne še naslednje
dejavnosti in objekti:
DEJAVNOSTI:
- I – gostinstvo le v sklopu športnih
površin;
Le v okviru
športnih stavb še:
·
trgovina (samo G-47.6 trgovina na drobno v specializiranih
prodajalnah z izdelki za kulturo, šport in zabavo in G-47.71
trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili
(športnimi)
- druge dejavnosti (samo S-96.02 frizerska,
pedikerska in kozmetična dejavnost, S-96.04 dejavnosti za nego
telesa)
OBJEKTI:
12 Nestanovanjske stavbe (BTPs vseh teh v
obsegu največ 10 % območja ZS)
121 GOSTINSKE STAVBE
1265 Stavbe za šport in v okviru njih le
funkcionalnimi prostori za športne dejavnosti (garderobe,
shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostori in drugo,
upravni in pisarniški prostori, prostori specializirane trgovine
s športno opremo in oblačili, prostori dopustnih osebnih
storitvenih dejavnosti. |
|
|
(5) Naselje Dovžansko Polje (Zg. Dovže – jug)
(dislocirani del naselja Zg. Dovže) |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
DOVP-01 |
SS, VC |
– Za območje sp pripravi in sprejme OPPN z
izjemo parcele št. 1751/1, k. o. Šentilj pod Turjakom.
– Območje se urbanistično sanira – gradbeno
zapolni vmesna prosta zemljišča in zaokroži.
– Izvede se krajinska, urbanistična in
arhitekturno-oblikovna sanacija oz. ureditev naselja,
rekonstruirata se most in cesta skozi naselje.
– Predvidena je dopolnilna gradnja novih
stanovanjskih stavb ter dozidave in rekonstrukcije obstoječih
kmetijskih in stanovanjskih stavb.
– Novi posegi v predpisani varovalni pas
vodotoka, ki prečka območje EUP, niso dovoljeni.
– Stanovanjska gradnja na območju parc. št.
1751/1 in dela parc. št. 1753, obe k. o. Šentilj pod Turjakom se
izvede upoštevajoč naslednje PIP: samostoječa stanovanjska
stavba ali dvojček; etažnost P+M, usmerjenost slemena vzporedno
z obstoječo cesto, naklon strehe od 35 do 45 stopinj, streha
opečnate barve; glede ostalih PIP veljajo splošni PIP, določeni
s tem odlokom. |
|
|
(6) Naselje Straže |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
STR-02 |
SS |
– Na delu območja te EUP, ki leži znotraj
območja opozorilne karte poplav, ni dopustna gradnja stavb,
ograj (razen 'transparentnih', tj. neovirajočih tok poplavnih
voda) in druge vrste objektov, ki bi segali nad obstoječi nivo
terena in bi utegnili vplivati na vodni režim. Dopustne so
gradnje oz. ureditve takšnih vrst športno-rekreativnih površin,
ki ne sežejo nad obstoječi nivo terena. Po določitvi razredov
poplavne nevarnosti za zadevno območje je gradnja objektov na
poplavnem območju možna v skladu z veljavnim državnim predpisom. |
|
|
(7) Gospodarska cona Straže – zahod |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
STRZ-02 |
IG, SS |
- Dodatno dopustne dejavnosti v EUP STRZ-02
(poleg ostalih, dopustnih na območju PNRP = SS) so na omejeni
površini in v omejenem obsegu z dopustnimi vplivi - upoštevajoč
omejitve, opredeljene v tem odloku, še naslednje dejavnosti v
okviru malega gospodarstva: predelava in konzerviranje sadja in
zelenjave, proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin,
proizvodnja drugih prehranskih izdelkov, proizvodnja pijač,
proizvodnja oblačil, proizvodnja lesenih, plutovinastih in
pletarskih izdelkov, stavbno mizarstvo in tesarstvo, proizvodnja
izdelkov iz papirja in kartona, tiskarstvo in razmnoževanje
posnetih nosilcev zapisa, proizvodnja računalnikov, elektronskih
in optičnih izdelkov, kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le
v okviru obstoječih kmetij;
- Dodatno dopustni objekti v EUP STRZ-02
(poleg ostalih, dopustnih na območju PNRP = SS) so še:
STAVBE
12 Nestanovanjske stavbe
121 GOSTINSKE STAVBE
12301 Trgovske stavbe s površino do vključno
300 m2 BTPs
12303 Bencinski servisi
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
s površino do vključno 300 m2 BTPs
12510 Industrijske stavbe s površino do 200
m2
– Območje se priključuje na glavno cesto
preko enega trokrakega križišča.
– Območje se komunalno naveže na centralno
čistilno napravo in obstoječa omrežja GJI (vodovod, elektronske
komunikacije ...). |
|
|
(8) Zaselek Sv. Jošt |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
SVJO-01 |
CU |
– Pri podrobnem načrtovanju (delov) območja
zaselka je treba v prvi vrsti upoštevati zelo kakovosten
(mikrourbani) ambient okoli cerkve Sv. Jošta in varovati poglede
nanjo.
– Na območju EUP se upošteva veljavni
predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja z
možnostjo vklapljanja svetil po potrebi s tipali gibanja. |
|
SVJO-02 |
ZS |
– Osojno gozdnato območje tik ob občinski
meji se nameni izobraževanju, športu in rekreaciji. Predvidena
je ureditev učnih poti, športnih postaj, manjšega šotorišča in
peš poti kot navezave na planinsko oziroma pohodniško pot, ki
vodi po grebenu Paškega Kozjaka.
– Priključitev na GJI ni predvidena.
– Gradnja vikend objektov ali kakršnihkoli
objektov, namenjenih bivanju, na območju ni dovoljena.
– Možni so spremljevalni
turistično-rekreacijski objekti, locirani v bližini obstoječega
šolskega poslopja.
– Na območju je za implementacijo
načrtovanih posegov možno posekati do 10 % drevja. Staro oz
kakorkoli prizadeto drevje (npr. od žledu) je všteto v ta
odstotek.
– Dopustna je ureditev
sprehajalno-rekreacijskih poti, ki pa se jih ne osvetljuje.
– Sprehajalno-rekreacijske poti se lahko
utrdi z naravnimi avtohtonimi materiali (les, kamen).
– Morebitna ograditev območja se izvede s
konstrukcijo take ograje, da bo dopuščala prosto pot divjadi. |
|
SVJO-03 |
ZS |
– Obstoječe
športno igrišče kot dislocirani del bližnjega hribovskega
zaselka Sv. Jošt se vzdržuje in po potrebi modernizira ter
poveča, enako tudi objekt ob igrišču, ki je z igriščem
funkcionalno povezan. |
|
|
(9) Turistično naselje Pungart |
|
|
|
OZNAKA EUP
in KRAJEVNO IME |
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
PUN-01
("Pungart center") |
BT |
– Za območje se
pripravi in sprejme OPPN.
– Gre za
osrednji del Turističnega centra Kope.
– Načrtovane ureditve obsegajo
rekonstrukcijo obstoječega Grmovškovega doma in restavracije,
dograditev obstoječih kapacitet z etno hotelom, večnamensko
leseno športno dvorano, naravnim kopališčem in bazenom na
zahodu, postavitev hotela z restavracijo na vzhodu in ureditev
prireditvenega prostora v centralnem delu kompleksa ter garažne
kapacitete na južnem robu območja. Oblikovanje objektov mora
upoštevati lokalne materiale in arhitekturne elemente. |
|
PUN-02
(Turistično naselje "Pungart 3") |
BT, PC |
– Obstoječe turistično naselje pod centrom
Pungarta. V skladu z zazidalnim načrtom je območje EUP povečini
že pozidano.
– Potrebno je ohranjati izoblikovano
prepoznavnost EUP kot (tudi) morfološke enote. V primeru
rekonstrukcije se objekt izvede v svoji izvorni obliki.
– Možna je postavitev novih objektov, ki
morajo posnemati obstoječ način zazidave. Za parcelacijo in lego
dopolnilnih objektov je potrebno pripraviti skupno strokovno
podlago. Minimalno zahtevana površina parcele za gradnjo
samostojnih počitniških objektov je 200 m2.
Počitniške hišice so lahko samostoječe ali v nizu do štirih
objektov, kjer so postopoma zamaknjene. Slemena so vzporedna s
plastnicami. Tloris posameznega objekta mora biti pravokotne
oblike v razmerju 3 : 4, s slemenom vzporednim z daljšo
stranico. Kleti morajo biti delno vkopane in obložene z lokalnim
kamnom na enak način, kot je to izvedeno na obstoječih objektih.
Fasada objekta mora biti grobo belo ometana, nad višino 2 m mora
biti obložena z temno barvanim lesom. Strešna kritina mora biti
zareznik. Strehe morajo biti dvokapnice pod naklonom 45 stopinj,
brez čopov. Dopustna so strešna okna, na južni strani objektov
pa tudi frčade, ki se izvajajo v trapezasti obliki po enotnem
načrtu za celotno območje. Pogoj za novogradnje je možnost
navezave na prometno, komunalno in energetsko omrežje ter takšen
nagib terena, ki ob predhodnih geomehaničnih raziskavah
zagotavlja varno postavitev objekta.
– Načrtovani, tj. novi objekti se navežejo
na obstoječo cesto skozi naselje. Novi komunalni priključki se
izvedejo na GJI, ki vodi do območja PUN-03 (še ni zgrajena).
Parkirišča za lastnike/uporabnike turističnih objektov v naselju
se lahko uredijo na lastnih parcelah.
– Dovoljene so prizidave objektov. Streha
prizidka na vzdolžni strani objekta mora biti podaljšek osnovne
strehe objekta. Enak pogoj velja za zimske vrtove, katerih
konstrukcija mora biti lesena ali aluminijasta v enakem barvnem
tonu, kot je lesena fasadna obloga. Na razdalji do 2 m od javne
ceste je možno izvesti tudi kletni prizidek na spodnji strani
objekta, vendar ne dalje kot 5 m od osnovnega objekta. Za
prizidavo objekta v nizu je potrebno soglasje neposrednega
soseda (sosedov). Prizidek objekta na čelni strani niza je
možen, če niz po dozidavi ne preseže 4 enot. |
|
PUN-03
("Etno vas Kope") |
BT |
– Za območje se
pripravi in sprejme OPPN.
– Območje se uredi kot nadaljevanje oziroma
širitev obstoječega turističnega naselja "Pungart 3" v smeri
proti vzhodu.
– Predvidena je gradnja manjših turističnih
objektov (namenjenih dopustniškemu počitnikovanju gostov), v
posameznem objektu je lahko več apartmajev.
– Višinski gabarit je K+P+M.
– Upoštevati je potrebno PIP za EUP POV-01
ter že izdelane strokovne podlage za območje, ki vključuje tudi
PUN-03 (Vabo d.o.o., februar 2011 in dopolnitev junij 2012). |
|
PUN-04 |
BT |
– Obstoječa
zgrajena športna igrišča, ki služijo celotnemu turističnemu
kompleksu.
– Tukajšnje
obstoječe objekte (hramba orodja in materiala za vzdrževanje) se
obnovi, da služijo športnemu centru. Cesto se rekonstruira, da
zadošča načrtovani širitvi turističnih kapacitet na območju
PUN-07.
– Oblikovanje
objektov in igrišč je podrejeno namembnosti, oblikovanje stavb
pa se podredi tudi PIP za EUP POV-01.
– Za dodatne
(nove) športne ureditve se izdela strokovna podlaga in v njenem
okviru upošteva in preuči vidik varstva tukajšnjih naravnih
vrednot.
– Namembnost
obstoječih zgrajenih športnih površin v smislu zamenjave za
drugo vrsto športov in rekreacije se lahko spremeni samo ob
soglasju nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje
varstva narave.
– Na
nepozidanih zemljiščih območja se ohranjajo drevesne vrste.
– Na nepozidana
zemljišča na južni strani območja se ne umešča novih objektov.
– Morebitni
prizidek se umesti v že pozidan del območja (osrednji del
območja).
– Gradbena dela
se na območju ne vršijo v času glavne gnezditvene sezone ter
sezone vzreje mladičev, to je v obdobju med 1. 3. in 31. 6. |
|
PUN-05
|
ZP |
– Etno družinski park z adrenalinskimi
napravami.
– Območje se uredi v smislu navezave na
obstoječi osrednji del Turističnega naselja Pungart (lociran
okoli Grmovškovega doma).
– Za določitev vrste objektov, njihovo lego,
velikost in zmogljivost ter morebitno priključitev na GJI je
potrebno pripraviti strokovno podlago, ki bo opredelila odnose
med etno družinskim parkom in obstoječim nižje ležečim središčem
Turističnega naselja Pungart.
– Upoštevati je potrebno PIP za EUP POV-01
ter že izdelane strokovne podlage za območje, ki vključuje tudi
PUN-03 (Vabo d.o.o., februar 2011 in dopolnitev junij 2012). |
|
PUN-06
|
BT |
– Za območje se
pripravi in sprejme OPPN.
– Območje se uredi kot nadaljevanje oziroma
širitev obstoječega turističnega naselja "Pungart 3" v smeri
proti zahodu.
– Predvidena je gradnja manjših turističnih
objektov (namenjenih dopustniškemu počitnikovanju gostov), v
posameznem objektu je lahko več apartmajev.
– Višinski gabarit je K+P+M.
– Upoštevati je potrebno PIP za EUP POV-01. |
|
PUN-07
|
BT |
– Za območje se
pripravi OPPN. Zadevni OPPN se pripravi kot enovit akt za
celotno območje turističnega naselja Pungart.
– V območje PUN-07 je mogoče posegati šele
po tem, ko bo v skladu z OPPN oziroma OPN prostorsko urejenih in
izrabljenih vsa 90 % nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj vsake
od ostalih EUP s PNRP vrste BT na območju turističnega naselja
Pungart: PUN-01, PUN-02, PUN-03 in PUN-06 oziroma ko bodo za
gradnjo na omenjenih nezazidanih stavbnih zemljiščih izdana
gradbena dovoljenja.
– Na območju je mogoča gradnja manjših
lesenih montažnih počitniških objektov, v katerih je lahko več
apartmajev. Možni višinski gabariti je P+M.
– Objekti naj bodo barvno nevtralni v okolju
prisotnih barvnih odtenkov in usklajeni z okolico.
– Objekti morajo biti montažni in se na
lokaciji le sestavijo, da se zmanjša hrupno onesnaženje na
najmanjšo možno mero.
– Območje se lahko uredi kot šotorišče ali
kot površina za oddih, rekreacijo in šport, vendar ne kot
poligon za vozila z motornim pogonom ali hrupne adrenalinske
športe.
– Na območju se lahko poseka največ 30 %
odraslih dreves – odmera dreves se izvede pod nadzorom pristojne
institucije oziroma zavoda. Posek se v navedenem obsegu lahko
izvede na način, da se ohranijo strnjeni deli gozda na zahodnem,
južnem in vzhodnem delu EUP.
– Na območju ni dovoljen motorni promet
razen v času gradnje. Gradnja ne sme potekati v obdobju
gnezditve in vzreje mladičev zavarovanih vrst ptic, to je od
aprila do avgusta.
– Območje ne sme biti osvetljeno z javno
razsvetljavo.
– Območje se lahko ogradi le z leseno
ograjo, ki mora imeti dovolj velike razmike (vsaj 35 cm med
prečnimi latami). Žičnata ograja je prepovedana.
– Območje je uvrščeno v I. območje oz.
stopnjo varstva pred hrupom. Režim mora biti gostom predhodno
predstavljen. Zato se pri vstopu v območje v vsaj dveh jezikih
umesti informativno tablo s predstavitvijo ključnih zavarovanih
vrst ptic in omejitvami za obiskovalce.
– Na območju je sprejemljiva naslednja
gospodarska javna infrastruktura (GJI): elektrovodi, vodovodni
cevovodi, komunikacijski vodi in kanalizacija, ki se vodi na
centralno čistilno napravo (ČN). GJI mora biti vkopana. Cesta za
motorni promet ni dovoljena. Parkirišče za potrebe območja
PUN-07 se smiselno uredi v sosednjih EUP PUN-01, PUN-04 oziroma
se uporabi obstoječa izven PUN-07.
– Pred izvedbo del je treba pridobiti
naravovarstveno soglasje.
– Pri pripravi OPPN za območje PUN-07 se
smiselno upošteva tudi PIP za EUP POV-01. |
|
|
(10) Območje za turizem Cemprin |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
CEM-01
|
BT, PC |
– Za območje se
pripravi in sprejme OPPN.
– Predvidena je gradnja manjših turističnih
objektov (namenjenih dopustniškemu počitnikovanju gostov), v
posameznem objektu je lahko več apartmajev.
– Višinski gabarit objektov je K+P+M.
– Upoštevati je potrebno PIP za hribovski in
gorski svet ter že izdelane strokovne podlage za območje CEM-01
(KTNK, februar 2011).
– Upošteva se naravovarstvena usmeritev v
zvezi z omejevanjem svetlobnega onesnaževanja okolja: svetila
naj sevajo čim nižji delež UV spektra svetlobe in se izklapljajo
v drugem delu noči (po 23. uri).
– Gradbena dela se na območju ne vršijo v
času glavne gnezditvene sezone ter sezone vzreje mladičev; to je
v času med 1. 3. in 31. 6.
– V času gradnje se uporabljajo stroji s čim
manjšo možno zvočno intenziteto. Upošteva se časovne omejitve
glede njihove uporabe (predvsem uporaba v dnevnem času).
– Znotraj območja se po krčitvi gozda
vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča
proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega
roba.
– Gradnja objektov se načrtuje v odmiku od
novo oblikovanega gozdnega roba vsaj za eno drevesno višino
odraslega drevesa.
– Pri gradnji se uporablja avtohton gradbeni
material (npr: les, pohorski kamen).
– Gradbene odpadke in odvečni izkopni
material se deponira na za to urejenem odlagališču .
– Odpadne vode iz novozgrajenih objektov se
oddajajo v vodotesne greznice ali v malo komunalno čistilno
napravo.
– Zelene površine v okolici objektov se
uredijo z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega pokrova.
– Območja se ne ograjuje.
– Parkirišče se uredi v peščeni ali travnati
obliki (asfaltiranje, betoniranje ali tlakovanje parkirnih
površin se ne izvaja).
– Parkirišča se ne osvetljuje in ograjuje.
– Ureditev primerne javne razsvetljave
oziroma razsvetljave stavb (v kolikor se ta načrtuje) se izvede
z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin
in ne osvetljujejo neba in širše okolice.
– V kolikor se na območju predvideva etapna
gradnja objektov, se ti načrtujejo čim bližje obstoječim
objektom in cesti. |
|
|
(11) Območje za turizem Jerloška seča |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
JERS-01 |
BT |
– Za območje se
pripravi in sprejme OPPN.
– V naselju se razvija visokogorsko oziroma
planšarsko zasnovani počitniški turizem.
– Naselje se funkcijsko naveže na bližnje
kmetije na vzhodu.
– Predvidena je gradnja manjših
individualnih turističnih objektov, namenjenih dopustniškemu
počitnikovanju gostov.
– Višinski gabarit objektov je K+P+M.
– Upoštevati je potrebno PIP za EUP POV-01
in PON-01.
– Gradbena dela se na območju ne vršijo v
času glavne gnezditvene sezone ter sezone vzreje mladičev, to je
v času med 1. 3. in 31. 6.
– V času gradnje se uporabljajo stroji s čim
manjšo možno zvočno intenziteto. Upošteva se časovne omejitve
glede njihove uporabe (predvsem uporaba v dnevnem času).
– Znotraj območja se po krčitvi gozda
vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča
proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega
roba.
– Gradnja objektov se načrtuje v odmiku od
novo oblikovanega gozdnega roba vsaj za eno drevesno višino
odraslega drevesa.
– Pri gradnji se uporablja avtohton gradbeni
material (npr. les, pohorski kamen).
– Gradbene odpadke in odvečni izkopni
material se deponira na za to urejenem odlagališču.
– Odpadne vode iz novozgrajenih objektov se
odvajajo v vodotesne greznice ali v malo komunalno ČN.
– Zelene površine v okolici objektov se
uredijo z zasaditvijo avtohtonega vegetacijskega pokrova
– Območja se ne ograjuje.
– Parkirišče se uredi v peščeni ali travnati
obliki (asfaltiranje, betoniranje ali tlakovanje parkirnih
površin se ne izvaja).
– Parkirišča se ne osvetljuje in ograjuje.
– Ureditev primerne javne razsvetljave
oziroma razsvetljave stavb (v kolikor se ta načrtuje) se izvede
z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin
in ne osvetljujejo neba in širše okolice.
– V kolikor se na območju predvideva etapna
gradnja objektov, se ti načrtujejo čim bližje obstoječim
objektom in cesti. |
|
|
(12) Območje za turizem Brešarjeva planina |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
BREP-01 |
BT |
– Za območje se pripravi in sprejme OPPN.
– Obstoječe stanovanjske in počitniške
objekte oz. stavbe se dopolni s turističnimi, gostinskimi in
storitvenimi.
– V OPPN se opredeli sanacijske ukrepe za
dotrajane ali gradbeno oz. komunalno neurejene stavbe in
objekte.
– Višinski gabarit je K+P+M.
– Upoštevati je potrebno PIP za hribovski in
gorski svet, tj. za EUP POV-01. |
|
|
(13) Območje za konjeniško rekreacijo in šport
Jevšnik |
|
|
|
OZNAKA EUP
in KRAJEVNO IME |
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
JEVŠ-01 |
ZS, K1 |
– Na desnem bregu reke Mislinja se
organizira urejeno območje, namenjeno konjeniški rekreaciji in
športu.
– Objekti na območju so namenjeni izključno
vzreji oz. tekmovanjem: jahalnica, korali, privezi, obstoječi
hipodrom.
– Oblike dovoljenih posegov v prostor na ZS
so: utrditev poti do in na območje, lesena jahalnica, ograje,
nadstrešnice.
- Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
in drugi posegi na območju K1 so dopustni v skladu z določili
tega odloka, ki veljajo za K1. Dodatno k temu je na območju K1 v
tej EUP dopustno vzdrževanje obstoječega hipodroma ob pogoju
ohranjanja oz. neodstranitve plodne prsti.
– Sanacija brežin, poškodovanih ob poplavah,
se izvede v skladu s soglasjem pristojne institucije s področja
upravljanja z vodami.
– GJI se vodi od obstoječih priključkov
kmetije.
– Na delu območja te EUP, ki leži znotraj
območja opozorilne karte poplav, ni dopustna gradnja stavb,
ograj (razen 'transparentnih', tj. neovirajočih tok poplavnih
voda - obenem morajo biti te ograje odstranljive, da je omogočen
dostop in izvajanje javne službe) in druge vrste objektov, ki bi
segali nad obstoječi nivo terena in bi utegnili vplivati na
vodni režim. Dopustne so gradnje oz. ureditve takšnih vrst
športno-rekreativnih površin, ki ne sežejo nad obstoječi nivo
terena. Po določitvi razredov poplavne nevarnosti za zadevno
območje je gradnja objektov na poplavnem območju možna v skladu
z veljavnim državnim predpisom.
– Gradnja objektov znotraj 15 m pasu
priobalnega zemljišča ni dovoljena.
– V strugo Mislinje se ne posega na način,
ki bi spreminjal naravno dinamiko reke (nasipi) in s tem
poslabšal poplavno varnost območja. |
|
|
(14) Območje za oddih, rekreacijo in šport Špegel |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
ŠPE-01 |
ZS |
– Območje, namenjeno oddihu in rekreaciji
zainteresiranih uporabnikov iz javnosti z navezavo na bližnjo
kmetijo Špegel.
– Predvidena je ureditev večnamenske
travnate športno-rekreacijske površine s postavitvijo
nadstrešnice in zidanega kurišča za zaključene družbe.
– Oblikovanje nadstrešnice mora upoštevati
odgovarjajoče PIP, ki velja za EUP KOZ-01.
– Pri ureditvi območja se upošteva
naravovarstveni usmeritvi: (1) v kolikor se objekt komunalno
opremi, se vsi komunalni vodi speljejo pod zemljo, okoliška
travišča pa sanirajo v prvotno stanje; (2) morebitne komunalne
in odpadne vode je potrebno pred ponikanjem prečistiti;
neprečiščene se ne smejo voditi v bližnji potok Potoški graben,
ki ima status naravne vrednote. |
|
|
81. člen |
|
(posebni PIP za druga prostorsko ter dejavnostno
svojevrstna zaključena območja) |
|
|
|
(1) Opuščena železniška proga |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
ŽPO-01 do ŽPO-07
|
PC, ZS, Aa, PC, Ak |
– Na odsekih opuščene železniške proge s
pripadajočimi premostitvenimi objekti, predoroma in robnimi
brežinami manjšega ali večjega obsega oz. višinskih razlik se
prostor ureja tako, da se ostaline tega velikega in vizualno
izpostavljenega gradbeno inženirskega objekta ohranjajo v svoji
izhodiščni prostorski pojavnosti in razpoznavnosti.
– Na območjih PNRP PC so dovoljene samo
tiste dejavnosti in objekti, ki se nanašajo na vzdrževanje,
rekonstrukcijo in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture
(vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko, elektronsko
komunikacijsko, plinovodno in druga GJI omrežja ter objekti,
cestno omrežje (vključno z obstoječimi in načrtovanimi odseki
kolesarske poti Slovenj Gradec–Velenje)) in prostorske ureditve
za potrebe kolesarske in drugih oblik rekreacije na prostem
(vključno z gostinskimi in poslovnimi dejavnostmi samo v smislu
dopolnitve oz. podpore rekreativnim dejavnostim).
– Na odsekih opuščene železniške proge, ki
se v delu ali celoti nahajajo na območjih z naravovarstvenim
statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami, se
rekonstrukcije in novogradnje izvajajo ob upoštevanju
specifičnih naravovarstvenih zahtev za tovrstna območja.
Vzdrževalna dela na takšnih odsekih naj potekajo na način, ki ne
poslabšuje stanje naravnih vrednot (tj. vodotoka, drevesnih
naravnih vrednot itd.).
– V priobalni 5 m pas vegetacije reke Pake
se ne sme posegati.
– Pri posegih v prostor teh EUP se
upoštevajo naravovarstvene, kulturnovarstvene in gozdarske
omejitve. Posebej za EUP ŽPO-05 to pomeni, da se posegi v
prostor izvajajo izven območja varovalnega gozda, ki se je
sčasoma zarasel na del brežine nekdanje proge znotraj te EUP –
izjemo pri tem predstavlja le načrtovana kolesarska pot in pas
ob njej, namenjen načrtovani GJI. Na južnem delu območja EUP
ŽPO-06 je znotraj območja PNRP vrste PC dovoljena zgolj gradnja
načrtovane kolesarske poti, njenih spremljajočih ureditev,
načrtovane GJI v pasu ob kolesarski poti in kmetijskih objektov
za potrebe tukajšnje kmetije, in sicer samo v neposredni
soseščini obstoječih objektov te kmetije. Znotraj PNRP vrste ZD
na območju EUP ŽPO-02, ŽPO-05 in ŽPO-07 so dovoljene le
sonaravno izvedene gradbene sanacijo brežine opuščene železniške
proge v primeru njenega plazenja, zdrsa, poškodbe spričo naravne
nesreče ipd.
– Na območju EUP ŽPO-02, ŽPO-05 in ŽPO-07 se
kolesarske poti ne osvetljuje z javno razsvetljavo.
– Pogoj za trasiranje oz. zakoličenje
načrtovane kolesarske poti je, da se le ta izvede v mejah PNRP
vrste PC. Drugi, še pomembnejši pogoj pa je, da se na nobenem
delu trase načrtovane kolesarske poti ne sme posekati oz.
izkrčiti vegetacija v pasu tlorisne širine več kot 10 metrov,
pri čemer so izjema spremljajoče ureditve v funkciji kolesarske
poti, kot so počivališča, razgledišča ipd..
– Znotraj omenjenega 10 m pasu lahko ob
kolesarski poti poteka raznolika GJI v nadzemni ali podzemni
izvedbi.
– Motorni promet je na kolesarski poti
prepovedan.
– Za izvedbo kolesarske poti je potrebno
pridobiti naravovarstveno soglasje. |
|
ŽPO-04 |
PC, ZD, Aa, Ak |
– Na manjšem osrednjem severnem robnem delu
te EUP, ki se nahaja na območju poplavnega dogodka, je treba
ohranjati obstoječo terensko niveletno stanje. |
|
|
(2) Peskokop Batič |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
BAT-01 |
LNp |
– Peskokop z rudarsko pravico za
izkoriščanje mineralnih surovin do 2021.
– Izraba in osnovna sanacija po koncesijski
pogodbi, nova raba po koncu eksploatacije: IG ali SSb kot
nadaljevanje območja GD-15 in GD-16, natančnejše pogoje bo
definiral predvideni OPPN.
– Izkop peska se izvaja tako, da se ne
poslabšuje stanje NV 6734 Gornji Dolič – mokrotni travniki 1. |
|
|
82. člen |
|
(posebni PIP za dele odprtega prostora občine) |
|
|
|
(1) Pohorje – višje ležeči predeli |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
POV-01 |
G, K1, K2, Ak, Aa, Ao, PC, |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem: Tlorisni gabarit objektov je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2.
– Pri posegih v
prostor v bližini potokov, zlasti tistih, ki so naravni
spomeniki, se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
teh naravnih vrednot.
– Dejavnosti v
območjih gozdov se lahko izvajajo le v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom.
– Na delu EUP, kjer je evidentirano območja
pričakovanih naravnih vrednot (44-Pohorje-Nahajališče redkih
mineralov in kamnin; 51-Mala in velika Kopa-Nahajališče redkih
mineralov in kontaktno-metamorfnih kamnin) je treba spremljati
zemeljska dela, ker obstaja velika verjetnost odkritja novih
naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih
geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje,
zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo
odkritih naravnih vrednot.
– Redno se
izvajajo aktivnosti sečnje na novo zraslih dreves s ciljem
ohranjati krajinske značilnosti Pohorskih planj.
– Prepovedana je vožnja z motornimi sanmi z
izjemo interventnih voženj (reševanje, izredne razmere) in
izjem, ki jih dovoljujejo državni predpisi o vožnji v naravnem
okolju.
– Na trasi cestne povezave Mislinja-Rogla se
na njenem odseku znotraj te EUP za potrebe ohranjanje narave in
habitatov divjega petelina in ruševca v območju Natura 2000
izvede cestni koridor z nemotečo rabo ceste brez povezav in
stranskih priključkov na gozdne ceste na III. In IV. odseku
idejne trase, ki sta razvidna iz Okoljskega poročila za OPN, ki
je obvezna priloga k OPN. Na kritičnih točkah in opozorilnih
točkah (OT) IV. odseka cestne povezave se na OT št.1, št. 2, št.
3, št. 4 in št. 5 vzpostavijo bodisi cestne zapore (v zvezi z
gozdnimi cestami in vlakami) bodisi se namestijo
opozorilno-informativni panoji z napisi, ki se nanašajo na
potrebo po zagotavljanju miru za divjega petelina in/ali ruševca
(vsebina napisov na teh tablah je navedena v prej omenjenem
okoljskem poročilu. Na območju III. In IV. odseka idejne trase
cestne povezave Mislinja-Rogla, ki preko gozdnih prometnic
zajema vplivno območje habitatov divjega petelina in ruševca na
IV. odseku in območju PVO, morajo biti preseki gozdnih prometnic
z izgrajenim cestiščem cestne povezave na kritičnih točkah št.
2, 3 in 4 zaprti za dostop z 1,5 m globokimi in 2 m širokimi
prekopi, opremljenimi z zapornicami in z navedenimi napisnimi
panoji: "Območje miru – zapora ceste!" Cestna povezava z
gozdnimi prometnicami na območju PVO (kritične točke 2-4) se
vzpostavi le na vsakih nekaj let v času sečenj v območju, ne pa
na manj kot na 5 let.
– Vse planinske in druge poti preko aktivnih
rastišč (v vseh vplivnih rastiščnih habitatih v območju IV.
odseka cestne povezave 4, 5, 6, 7 in A) morajo biti markirane in
usmerjene v le eni liniji najmanj 150–200 m vstran mimo središč
rastišč. Ob vhodih z obeh strani morajo biti območja označena z
opozorilnimi panoji: "Območje miru za ohranjanje divjega
petelina in ruševca".
– Čiščenje zaraščajočih pašnikov na rastišču
divjega petelina št 6 in rastišča ruševca A: (a) Na rastišču
divjega petelina št. 2, 3, 4 in 5 se v ožjih
zimsko-spomladanskih habitatih (r = 600 m) sklenjenih
gospodarskih gozdov smreke z gozdnimi jasami in pomladitvenimi
sečnjami do ¼ ha ustvari vsaj minimalni delež 3 % mozaično
razporejenih površin gozdnih jas ali pašnikov za ohranitev
aktivnih sub-populacij. (b) S presekom koridorja za cestno
povezavo Mislinja-Rogla in z brežinami se bodo v habitatih prej
navedenih rastišč zaradi previsoke 100 % oz. nad 97 %
gozdnatosti habitatne razmere s povečanjem negozdnih – pašnih
površin izboljšale. (c) Izločijo se ograje okoli pašnikov in
pomladitvenih ploskev gozdov iz vplivnih območij osrednjih
habitatov v območju PVO rastišč 4, 5, 6, 7 in A ali se jih
označi z vidnimi trakovi oz. barvami. Še posebej je potrebno
žične-mrežne ograje pomladitvenih ploskev takoj izločiti iz
ožjih zimsko-spomladanskih območij habitatov aktivnih in slabo
aktivnih rastišč (r = 600 m od cR) ali jih zamenjati z lesenimi,
začasno pa jih opremiti z dobro vidnimi barvnimi trakovi – za
opozorilo pred trki ptic gozdnih kur in pred smrtonosnimi naleti
divjadi. Omenjenih ukrepov se ne izvaja v obdobju med 1.
januarjem in 10. julijem. |
|
POV-01, POV-02, CEM-01, PUN-01, PUN-02,
PUN-03, PUN-04, PUN-05, PUN-06, PUN-07, KOM-01, KOM-02 |
PC |
– Na območjih oz. delih območij teh EUP,
kjer je PNRP = PC in ki se hkrati nahajajo znotraj območja SPA
Pohorje (Natura2000), ni dovoljena uporaba motornih sani
(uporabnike prostora se o tem informira s tablami, postavljenimi
v ta namen). Prav tako veljajo na teh območjih omejitve za
organizacijo motokrosa.
– Vse planinske in druge poti na območju teh
EUP morajo biti markirane in usmerjene v le eni liniji. |
|
POV-01, POV-02, POV-03, POV-04, KOM-01 |
G, K1, K2, VC, VI |
– Na območjih oz. delih območij teh EUP,
kjer je PNRP G, K1, K2, VC, VI in ki se hkrati nahajajo znotraj
območja SPA Pohorje (Natura2000), ni dovoljeno vzpostavljanje
kolesarskih poti (novih ali revitalizacija obstoječih), kar
velja tudi za njihovo spremljajočo infrastrukturo. Dosledno naj
se infrastrukturo umešča na že obstoječe poti. |
|
POV-01, POV-02, POV-03, POV-04, KOM-01,
KOM-02 |
G |
– Na območjih oz. delih območij teh EUP,
kjer je PNRP G in ki se hkrati nahajajo znotraj območja SAC
Pohorje (Natura2000), vendar se obenem ne nahajajo znotraj
območja SPA Pohorje (Natura 2000), je dovoljeno vzpostavljanje
kolesarskih poti (novih ali revitalizacija obstoječih), a samo
po obstoječi infrastrukturi, tj. po obstoječih vlakah in gozdnih
cestah. Vzpostavljanje novih kolesarskih poti izven prej
navedene obstoječe infrastrukture ni dopustno. Dosledno naj se
infrastrukturo umešča na že obstoječe poti. |
|
POV-02 |
K2, Ao |
– Redno se
izvajajo aktivnosti sečnje na novo zraslih dreves s ciljem
ohranjati krajinske značilnosti Pohorskih planj.
– Na območju je
prepovedana vožnja z motornimi sanmi z izjemo interventnih
voženj oziroma z državnimi predpisi dovoljenih izjem.
– Pohodniška
rekreacija se izvaja samo po označenih planinskih poteh.
– Na območju je
v zimskem času in ob pogoju za smučarski tek dovolj visoke
snežne odeje spričo naravno zapadlega snega dopustna
vzpostavitev proge za tek na smučeh na površini terena.
– Vzpostavitev
smučarsko tekaške proge mora biti takšna, da se pri tem ne
spreminjajo vodne, gozdne, krajinske, reliefne in pedološke
značilnosti območja. Smučarsko tekaška proga je izven zimske
sezone travnata površina, enaka okolišnjih travnatim površinam,
in je brez dodatne infrastrukture.
– Urejanje
smučarsko tekaške proge se vrši na način, da se dela ne izvajajo
s hrupnimi stroji.
– Na območju
trase ni dovoljeno postavitev žičniških naprav.
– Trasa tekaške
proga naj poteka stran od gozdnega roba.
– Na območju
proge ni dovoljena uporaba motornih sani.
– Proge se ne
osvetljuje ali ograjuje z žičnato ograjo.
– Možnost teka
se natančno terminsko opredeli (npr. ob primernih snežnih in
vremenskih pogojih je smučarski tek možen od 9:00 do 16:00;
tekaška sezona na območju naj se konča s koncem februarja,
četudi bi snežni pogoji dovoljevali nadaljnje udejstvovanje).
– Na ovršju
Pohorja (Pohorske planje med Ribniško kočo in Pungartom) stavbne
gradnje niso dovoljene. Dovoljena je postavitev samo tistih
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo potrebam
naravovarstva, prezentacije kulturne dediščine in sonaravnega
turizma ter rekreacije. Za postavitev objektov na območju EUP je
potrebno upoštevati predhodno izdelano strokovno mnenje
pristojnega nosilca za področje varstva narave.
– Na območju
EUP se zagotavlja mozaična in selektivna raba travišč na način,
ki trajno zagotavlja ohranjanje gorskih vrst v ugodnem stanju.
– Paša in
košnja se načrtuje v tistih terminih, ko odrasli metulji ne
letajo (pomen hranilnih rastlin za razvoj vrst).
– Na območju se
ne prireja masovnih prireditev, kjer bi množičen obisk
(tekmovalcev, gledalcev in domačih živali) lahko negativno
(vznemirjenje) vplival na koconoge kure v času prezimovanja.
– Turiste je
potrebno z ustreznimi tablami opozoriti na prisotnost ogroženih
živalskih vrst in na pomen ohranjanja le-teh, kar ima poleg
naravovarstvenega tudi izobraževalno vrednost (ohranjanje
življenjskega okolja za ptice in ostale živali v krajini).
– Prepoved
krmljenja divjadi na območju EUP. |
|
|
(2) Vodna akumulacija Veliki vrh na ovršju Pohorja |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
POV-03 |
VI |
Pri izvedbi posega v prostor (izgradnja
vodne akumulacije za potrebe zasneževanja smučišč v okolici
Ribniške koče) (sprememba NRP G-019) se upoštevajo naslednji
varstveni pogoji in izvedbene usmeritve:
– Posegi in vzdrževalna dela (npr. izkop,
odstranitev dreves, čiščenje akumulacije) se izvedejo izven
obdobja gnezdenja večine vrst ptic in izven rastitvene sezone,
tj. v času od 1. julija do 30. oktobra.
– Objekt črpališča in prostor
transformatorske postaje se vgradi pod površino brez dodatnih
etaž.
– Ob objektu se ne gradijo drugi začasni ali
bivalni objekti.
– V poletnem času naj bo objekt poln do
stalne gladine in naj funkcionira kot sekundarni naravni vodni
biotop. Brežine akumulacije se izvedejo položno (naklon vsaj 1 :
3, deloma 1 : 5) kot je predvideno v strokovnih podlagah (VGB
Maribor, d.o.o., št. 3926/011, februar 2011).
– V akumulacijo se ne vlaga rastlinskih in
živalskih vrst, npr. rib. Morebitna renaturacija notranje
brežine akumulacije z zasaditvijo oz. vlaganjem avtohtonih
rastlinskih vrst se predhodno uskladi s pristojno
naravovarstveno službo.
– Vsi potrebni infrastrukturni vodi in
cevovod se vkopljejo pod zemljo in po obstoječi poti.
– Dostopna pot lahko služi le vzdrževanju
objekta in se zapre za ves promet.
– Kopni deli akumulacije in dostopna pot se
sanirajo v habitatni tip alpinsko oz. subalpinsko travišče z
volkom. Sanacija se izvede s travno rušo, ki se pred posegom
ustrezno odstrani in deponira, dodatno pa se za razgaljene
površine uporabi le lokalna travna mešanica.
– Območje objekta se lahko ogradi z leseno
ograjo, ki naj bo primerno dvignjena, tako da ne bo
predstavljala ovire na migracijski poti dvoživk.
– Pri ureditvi okolice se uporabijo le
avtohtone travne mešanice.
– Gradbene odpadke in odvečni izkopni
material se deponira na za to urejenem odlagališču.
– Akumulacije se dodatno ne osvetljuje.
– Pogoji za ureditve in gradnje na območju
te EUP naj se uskladijo z določili OPN Občine Ribnica na
Pohorju, na teritoriju katere se nahaja severna polovica območja
načrtovane vodne akumulacije. |
|
|
(3) Smučarsko tekaške proge na Komisiji (Rogla –
zahod) |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
POV-04 |
K1, G |
– Na območju
EUP (kmetijska zemljišča - K1, gozdna zemljišča - G) je dopustna
dopolnilna športno rekreativna raba (smučarsko tekanje,
pohodništvo).
– Na območju
POV-04 je skladno s predpisi o vrstah objektov glede na
zahtevnost dopustna ureditev prog za tek na smučeh na površini
terena ter postavitev ograj za pašo živine (pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti). Drugih objektov se na območju
POV-04 ne postavlja.
– Oblikovanje
smučarsko tekaških prog mora biti takšno, da se ne spreminjajo
vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja.
Proge so izven sezone urejene kot travnate površine in so brez
dodatne infrastrukture ter so namenjene kmetijski rabi (na K1)
oziroma gozdni rabi (na G).
– V letnem času
na območju POV-04 ni dopusten prevoz z motorji, štirikolesniki
in ostalimi motornimi vozili ter pozimi ne z motornimi sanmi.
Prav tako ni dopustna raba prostora v nočnem času in uporaba
svetilk za osvetljevanje.
Naravovarstveni
pogoji oz. usmeritve so naslednji:
– trasa
izvedenih smučarsko tekaških prog se sanira v habitatni tip
vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta);
– seje se
ustrezna avtohtona semena volka (Nardus stricta) in rdeče
bilnice (Festuca rubra) v čim večji gostoti na razgrnjeno
podlago; teren se pripravi brez od drugod prinešenih
neavtohtonih materialov; matična podlaga brez večjih skal in
prsti se homogeno razgrne;
– pri ureditvi
okolice se uporabijo le avtohtone travne mešanice (volk in rdeča
bilnica);
– območja se
umetno ne osvetljuje;
– na K1 se
vzpostavi se raba kmetijskih in pohodnih površin s pašo
in/ali košnjo;
– ustreznost
ukrepa se nadzoruje;
– na območju te
EUP se pri izvajanju rekreativnih dejavnosti in rabi prostora
upoštevajo tudi pogoji in usmeritve, navedeni v izdelanih
strokovnih podlagah za to območje (ZUM d.o.o., april 2011), v
kolikor niso v nasprotju z določili tega odloka;
– redno se
izvajajo aktivnosti sečnje na novo zraslih dreves s ciljem
ohranjati krajinske značilnosti Pohorskih planj;
– prepovedana
je vožnja z motornimi sanmi z izjemo interventnih voženj
(reševanje, izredne razmere) in izjem, ki jih dovoljujejo
državni predpisi o vožnji v naravnem okolju;
– posege in
vzdrževalna dela (npr. izkopi/izravnave, odstranitev dreves
ipd.) je potrebno izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst
ptic in izven rastitvene sezone (ureditve možne od julija do
novembra).
– vrsta/-e PNRP
za to območje se naj uskladi/-jo z opredelitvami glede PNRP v
OPN Občine Zreče, nanašajočimi se na vzhodni del tega smučarsko
tekaškega območja, ki je na teritoriju sosednje občine Zreče. |
|
|
(4) Območje razpršene poselitve Komisija |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
KOM-01
KOM-02 |
K2, Aa, BT
K2, Aa, Ao |
– Območje planšarskega in sonaravno
zasnovanega turizma.
– Na stavbnih zemljiščih so dopustni
kmetijski, počitniški objekti, servisni objekti, objekt za
druženje in izobraževanje planincev, pohodnikov, šolskih skupin.
– Pripravi se strokovna podlaga, ki določi
podrobno namembnost, lego, velikost in oblikovanje novih
objektov ter njihovo priključitev na GJI, vključno s
programom/pogoji opremljanja.
– Preko parcele štev. 2320/2 v k. o.
Mislinja je dopusten prehod živine na pašo. |
|
|
(5) Pohorje – nižje ležeči predeli |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
PON-01 |
G, K1, K2, PC, VC, Aa, Az, Ak, Ao, O, E |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, VC, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2, VC.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki …). |
|
PON-01 |
E, Aa, Ao |
Pri gradnji načrtovane male hidroelektrarne
(variantno samo zajetja vode zanjo) na parc. št. 220/4 v k. o.
Mislinja (sprememba NRP E-052) in pri variantni gradnji zajetja
vode za to malo HE znotraj bližnjega območja PNRP Aa na parc.
št. 220/2 ali 220/3 v k. o. Mislinja se upošteva naslednje
naravovarstvene pogoje:
– odvzemni objekt mora zagotavljati
dvosmerni prehod za vodne
organizme z naklonom naravne struge;
– tehnične rešitve objekta morajo
zagotavljati stalen ekološko
sprejemljivi pretok in njegov nadzor ter
monitoring;
– na odvzemnem objektu se prepreči vhod
vodnim organizmom v
cevovod;
– v brežine vodotoka se posega le znotraj
območja opredeljenega stavbnega zemljišča za malo HE (PNRP vrste
E);
– cevovod in ostale potrebne vode objekta se
načrtuje in vkoplje pod cestno telo;
– za utrjevanje struge se uporablja avtohton
material;
– V 5 m priobalnem pasu se v čim večji meri
ohranja drevesno in grmovno zarast.
– V fazi izgradnje vodne infrastrukture, ki
je potrebna za delovanje mHE, se v dogovoru z Ribiško družino
Koroška uskladi optimalni termin izvedbe del, tako da ne bo
sovpadal v mesec drsti (novem., decem.) za potočno postrv,
katere drstišče je evidentirano dolvodno; potencialne začasne
spremembe pretoka v tem obdobju lahko namreč pomenijo negativne
vplive na naravno obnavljanje in vitalnost ribje populacije.
Pri izgradnji male HE (strojnica ali
variantno samo izpust vode) na delu parc. št. 216 v k. o.
Mislinja (sprememba NRP E-028) se upošteva naslednje
naravovarstvene usmeritve:
– tehnične rešitve objekta morajo
zagotavljati stalen ekološko sprejemljiv pretok in njegov nadzor
ter monitoring;
– ohrani se drevesno in grmovno zarast v 5 m
priobalnem zemljišču vodotoka; v brežino vodotoka se posega le
enobrežno na območju iztočnega dela mHE;
– cevovod in ostale potrebne vode objekta se
načrtuje in vkoplje pod cestno telo;
– transformatorska postaja se izvede v
zgradbi strojnice;
– priklop v električno omrežje se izvede kot
podzemni kablovod;
– za utrjevanje struge se uporablja avtohton
material;
– v fazi izgradnje vodne infrastrukture, ki
je potrebna za delovanje mHE, se v dogovoru z Ribiško družino
Koroška uskladi optimalni termin izvedbe del tako, da ne bo
sovpadal v mesec drsti (novem., decem.) za potočno postrv,
katere drstišče je evidentirano dolvodno; potencialne začasne
spremembe pretoka v tem obdobju namreč lahko pomenijo negativne
vplive na naravno obnavljanje in vitalnost ribje populacije. |
|
PON-01 |
Aa |
Pri obnovi starega mlina na vodi na parc.
št. *235 v k. o. Mislinja (sprememba NRP D-116) se upošteva
naslednje naravovarstvene usmeritve:
– ob objektu se ohranja sonaravna struga
vodotoka Brložnica;
– razen predvidene obnove mlina se ostalih
objektov v 5 m priobalnem zemljišču vodotoka ne načrtuje;
– brežine vodotoka se ne utrjujejo v betonu
ali kamniti zložbi; enobrežno se lahko izvede sonaravna utrditev
za vodno kolo mlina, ki naj se izvede čim bolj sonaravno;
– deviacija vodotoka za dostop do objekta se
izvede kot lesena brv;
– morebitna parkirišča se načrtuje zahodno
od ceste.
Za severni deli parc. št. 1918/4 v k. o.
Mislinja (sprememba NRP D-113) veljajo naslednji pogoji:
– V 5 m priobalnem pasu se ohranja lesna
vegetacija.
– V brežine vodotoka se ne posega.
– Na območju D-113 niso dovoljeni takšni
posegi za vzpostavitev primerne poplavne varnosti objektov na
območju D-113, zaradi katerih bi bili potrebni posegi v vodno in
obvodno zemljišča. |
|
PON-02 |
G, K2, K1, Ak, Aa, Ao, PC, VC |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, VC, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2, VC.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki …). |
|
PON-03 |
G, K2 |
– Na delu območja, kjer je bilo izvajano
pridobivanje mineralnih surovin (peskokop Češovnik), se dokonča
sanacija zemljišča. Njegova (prihodnja) namenska raba je
kmetijska (tj. na območju spremembe NRP z zap. ozn. H-080) v
preostalem delu te EUP pa gozdna (tj. na območju spremembe NRP z
zap. ozn. H-079). Rok za vzpostavitev v kmetijsko rabo na delu
območja te EUP, kjer je opredeljena NRP = K2, je 15 let od
sprejetja OPN |
|
|
(6) Tolsti vrh |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
TOL-01
TOL-02
TOL-03 |
G, K1, K2, Ak, Aa, Ao, T
K1, G, Ao, Aa
K1, G, Ao, Aa |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki…).
– V EUP TOL-01 na območju dela parcele s
parc. št. 179/3, k. o. Gornji Dolič (sprememba NRP z zap. ozn.
E-063, PNRP = T) je pri gradnji objektov in rabi zemljišča
potrebno upoštevati naslednje: (a) oddajnika (objekta
elektronskih komunikacij) se dodatno ne osvetljuje; (b) v času
gradnje se izseka le nujno potrebno drevje, dela naj potekajo v
dnevnem času; (c) oskrbovalna infrastruktura naj bo umeščena na
način, da upošteva avtohtone značilnosti tamkajšnje krajine
(uporaba avtohtonih materialov).
– V EUP TOL-01 na območju dela parcele s
parc. št. 63/1, k. o. Gornji Dolič (sprememba NRP z zap. ozn.
G-069, PNRP = K2) je pri rabi zemljišča potrebno upoštevati
naslednje: (a) raba K2 naj bo ekstenzivna, s primerno
obtežitvijo pašnih živali, brez gnojenja in s košnjo (če sploh)
konec julija; (b) travišče (pašnik) na območju naj se vzpostavi
z avtohtono travno mešanico, ki se jo je najlažje pridobiti pri
okoliških rejcih; (c) za ograjevanje pašnika se uporabljajo
avtohtoni materiali (les); (č) prepovedano je vnašanje in
gojenje tujerodnih rastlinskih vrst; (d) vzpostavi in neguje se
gozdni rob, predvsem z namenom preprečevanja ponovnega
zaraščanja območja. |
|
|
(7) Doliško podolje |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
DOLP-01 |
K1, K2, G, Ak, Ao, Aa, Az, PC, VC, E |
Kmetijskih zemljišč se ne nadomešča na
vodotoku Paka in v priobalnem pasu vodotokov, kjer ima ohranjena
obrežna lesna vegetacija funkcijo mejice in je bistvena
struktura habitata kvalifikacijskih vrst Natura 2000. |
|
DOLP-01 |
Az |
Ob vzhodnem robu površine razpršene
poselitve – zaselka (Az), ki se nahaja na delu naravne vrednote
NV 209 Paka (parcela št. 73/10, k. o. Gornji Dolič) (sprememba
NRP B-014) se ne izvajajo nobena vodnogospodarska dela ali
agromelioracije. Ob vodotoku se ohranja vplivni 5 m pas vodotoka
z grmovno in drevesno vegetacijo. Gradnja na prej navedeni
parceli se predvidi na njenem vzhodnem delu, dovolj daleč od
vodotoka. Premostitev čez potok se uredi v skladu s potrebami
varstva prej navedene NV. |
|
DOLP-01 |
PC |
Načrtovana kolesarska pot (parcela štev. 202
in sosednje, k. o. Gornji Dolič) (sprememba NRP F-025) se locira
čim bliže obstoječim stavbam ob regionalni cesti in naveže nanjo
preko obstoječe javne poti. |
|
DOLP-04 |
K1, K2, G, Aa, Ao, Ak, Az, PC, VC |
– Sanira se parkirišče za tovornjake
Mislinja Gomji Dolič, kjer je bila izvedena neprimerna
regulacija vodotoka.
– Na delu parc. št. 391/4 in 393/4 v k. o.
G. Dolič (sprememba NRP B-061, PNRP = PC), kjer je načrtovana
cestna premostitev potoka na dveh mestih, je potrebno gradnjo
ceste oziroma obeh premostitev izvesti tako, da bo stanje
vodotoka neokrnjeno. |
|
DOLP-04 |
Az |
Ob južnem robu površine razpršene poselitve
– zaselka (Az), ki se nahaja na delu naravne vrednote NV 6959
Movžanka – povirje (parcela št. 260/3, k. o. Šentvid nad
Valdekom) (sprememba NRP E-031) se:
– nelegalno nasutje in regulacija vodotoka
sanira, struga s priobalnim zemljiščem v 5 m pasu pa povrne v
predhodno stanje z obrežno vegetacijo;
– v mokrišče, vodotok in 5 m pas priobalnega
zemljišča se ne posega z regulacijo ali drugimi
vodnogospodarskimi deli. |
|
DOLP-05 |
K2 |
– Na območju EUP se s čiščenjem zarasti (v
sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave) vzpostavi primeren
habitat za metulje, ki bo pomenil kompenzacijo izgubi (zaradi
pozidave) območja z oznako GD-01.
– Na območju EUP ni dovoljeno gnojenje.
Košnja se izvaja na dve leti. Paša ni dovoljena.
– Na območju EUP se ne izvaja ukrepov, kot
so nasipavanje terena, odvodnjavanje itd.
– Dosejevanje na območju EUP je možno le z
avtohtono travno mešanico (travno mešanico se pridobi s travišč
enake vrstne sestave). |
|
|
|
|
|
|
|
(8) Kozjak |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
KOZ-01 |
G, K2, K1, Ak, Aa, Ao, PC, VC |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, VC, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2, VC.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki …).
– Na odsekih cest (PNRP = PC), ki se v delu
ali celoti nahajajo na območjih z naravovarstvenim statusom ali
drugimi naravovarstvenimi vsebinami, se rekonstrukcije in
novogradnje izvajajo ob upoštevanju specifičnih naravovarstvenih
zahtev za tovrstna območja. Vzdrževalna dela na takšnih odsekih
se izvedejo na način, ki ne poslabšuje stanje naravnih vrednot
(tj. vodotoka, drevesnih naravnih vrednot itd.). Omenjeno se
nanaša tudi na zemljišče parc. št. 1259/4 v k. o. Kozjak
(sprememba NRP J-064) in zemljšče parc. št. 1432/1 in 1432/2 v
k. o. Kozjak (sprememba NRP J-062).
– Na območju parc. št. 1002/1 in 1011/1, obe
k. o. Kozjak (PNRP = K2) se grmovna in drevesna zarast sproti
odstranjuje oziroma seka, s ciljem, da se na območju ohrani čim
višji delež travišč kot sestavine prioritetnega habitatnega tipa
HT 6230. Obenem se na teh traviščih vzpostavi primeren
košni/pašni režim, s primerno pašno obtežitvijo/ha, ki bo
preprečeval zaraščanje na območju. Morebitne ponovne zasaditve
se izvedejo z avtohtono travno mešanico.
– Na območju delov parcel s parc. št. 1066,
1067, 1150 in 1368, vse k. o. Kozjak (sprememba NRP z zap. ozn.
D-127, PNRP = Aa) je pri gradnji objektov in rabi zemljišča
potrebno upoštevati naslednje: (a) objekt se postavi čim bližje
obstoječi cestni infrastrukturi; (b) objekt naj bo od gozda
odmaknjen vsaj za eno drevesno višino; (c) po končani gradnji,
naj se okolica objekta zasadi z avtohtono travno mešanico; (č)
objekta se dodatno ne osvetljuje; (d) odpadne vode iz
novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali
kanalizacijski sistem. |
|
KOZ-01, ZZA-01, TOL-01, DOLP-01, DOLP-03,
DOLP-04, DOLP-05 |
G |
– Na območjih oz. delih območij teh EUP,
kjer je PNRP G in ki se hkrati nahajajo znotraj območja SAC Huda
luknja (Natura2000), je dovoljeno vzpostavljanje kolesarskih
poti (novih ali revitalizacija obstoječih), a samo po obstoječi
infrastrukturi, tj. po obstoječih vlakah in gozdnih cestah.
Vzpostavljanje novih kolesarskih poti izven prej navedene
obstoječe infrastrukture ni dopustno. |
|
|
(9) Pri Štefanu |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
ŠTE-01 |
BT |
– Objekte je treba locirati čim bližje
obstoječi cestni infrastrukturi.
– Objekti naj bodo od gozda odmaknjen vsaj
za eno drevesno višino.
– Po končani gradnji se okolica objektov
zasadi z avtohtono travno mešanico.
– Objektov se dodatno ne osvetljuje. |
|
|
(10) Sončne Završe (Spodnje Završe) |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
SZA-01 |
G, K2, K1, Ak, Aa, Ao, IK, PC, VC |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, VC, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2, VC.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki …).
– Novih oziroma dodatnih nezazidanih
stavbnih zemljišč na območju cerkve sv. Ruperta (EŠD 3479) in
njenega vplivnega območja se ne načrtuje oziroma le-te zaradi
varstva cerkve kot sakralnega spomenika niso sprejemljive. |
|
|
(11) Zgornje Završe |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
ZZA-01 |
G, K2, K1, Ak, Ao, Aa, O, PC, VC |
– Pri posegih na stavbnih zemljiščih, ki
imajo značaj gradnje, se poudarjeno upoštevajo posebnosti,
značilne za tukajšnjo arhitekturno krajino, glede velikosti in
oblikovanja objektov morajo nove stavbe slediti avtohtonim
vzorcem. Tlorisni gabarit stavb je določen s podolgovatim
tlorisom v razmerju stranic, ki ni manjše od 1 : 1,7. Zidovi so
lahko zidani in ometani, v čim večji meri pa naj jih dopolnjuje
lesena konstrukcija zidov vključno z zatrepi, stropa in strehe.
Strehe so simetrične dvokapnice naklona vsaj 45 stopinj, lahko z
delnimi čopi, kritina temna (siva), napušči široki. Barve so
naravnih odtenkov, zidovi v apnenem beležu ali peščenih barvah
ometov, leseni deli od sive do temno rjave. Prej navedeni PIP se
smiselno uporabljajo tudi za tiste posege na območjih namenskih
rab G, K1, K2, VC, ki imajo značaj gradnje (npr. nezahtevni in
enostavni objekti) in so po določilih tega odloka dopustni na G,
K1, K2, VC.
– Pri posegih v prostor na varovanih
območjih se s posebno pozornostjo upoštevajo zahteve varstva
le-teh (naravne vrednote, kulturni spomeniki in dediščina,
vodotoki …).
– V varovalnem pasu obstoječega daljnovoda
220 kV so dopustni le tisti posegi v prostor, ki so skladni z
veljavnimi predpisi z elektroenergetskega področja in obenem
upoštevajo pogoje pristojnega upravljavca daljnovoda.
Na območju parc. št. 89/4 in 91, obe k. o.
Završe (sprememba NRP G-017; PNRP = K2) se ohranja 5 m grmovne
in drevesne vegetacije ob vodotoku, regulacije vodotoka niso
dovoljene.
Na območju dela parcele s parc. št. 733/1,
k. o. Šentvid nad Valdekom (sprememba NRP z zap. ozn. G-065;
PNRP = K2), dela parcele s parc. št. 716, k. o. Šentvid nad
Valdekom (sprememba NRP z zap. ozn. G-067; PNRP = K2) in dela
parcele s parc. št. 765/1, k. o. Šentvid nad Valdekom (sprememba
NRP z zap. ozn. G-070; PNRP = K2) je pri rabi zemljišča potrebno
upoštevati naslednje: (a) raba K2 naj bo ekstenzivna, s primerno
obtežitvijo pašnih živali, brez gnojenja in s košnjo (če sploh)
konec julija; (b) travišče (pašnik) na območju naj se vzpostavi
z avtohtono travno mešanico, ki se jo je najlažje pridobiti pri
okoliških rejcih; (c) za ograjevanje pašnika se uporabljajo
avtohtoni materiali (les); (č) prepovedano je vnašanje in
gojenje tujerodnih rastlinskih vrst; (d) vzpostavi in neguje se
gozdni rob, predvsem z namenom preprečevanja ponovnega
zaraščanja območja.
Na delu območju stavbnega zemljišča
razpršene poselitve (Aa) na parc. št. *2 in 11, obe k. o.
Završe, ki se nahaja znotraj vplivnega območja elektromagnetnega
sevanja 220 kV DV (perspektivno transformiranega v 400 kV DV),
ni dovoljeno povečanje bivalnih površin oz. kapacitet obstoječih
stanovanjskih stavb ali izgradnja novih tovrstnih stavb.
Na območjih stavbnih zemljišč namenske rabe
Aa ob meji z Mestno občino Velenje je dopustna gradnja
prenosnega plinovoda M7 Vič - Podlog. |
|
|
(12) Mislinjska dolina |
|
|
|
OZNAKA EUP
|
PNRP V EUP |
POSEBNI PIP |
|
MID-01 |
K1, G, K2, Ak, Ao, Aa, Az, PC, VC, CD, O, IK |
Na delu te EUP znotraj območja PNRP = K1 in
hkrati znotraj varstvenih območij spomenika Ville rustice in
grobišča (EŠD 7953) v Zgornjih Dovžah velja prepoved oranja.
Znotraj območja PNRP = O na parc. št. 91/13
(prej *358), k. o. Šentilj pod Turjakom je zgrajen zadrževalni
bazen deževnih voda (ZBDV) kot sestavni del občinskega sistema
za ravnanje z odpadnimi vodami. To zemljišče ostaja zgolj v
obstoječi rabi, pri čemer je dopustno vzdrževanje in
rekonstrukcija ZBDV.
Znotraj območja K1 je za opuščeno
stanovanjsko stavbo na parc. št. 587, k. o. Šentilj pod Turjakom
(sprememba NRP z zap. ozn. H-068) opredeljen rok dveh let po
sprejemu OPN za njeno porušitev oz. odstranitev. |
(13) Deli EUP, kjer se izvede krčitev gozda in
vzpostavi kmetijska dejanska raba |
|
Na območjih namenske rabe K1 ali K2, ki so po
evidenci dejanske rabe opredeljena kot gozd (šifra rabe = 2000) in so v
OPN opredeljena kot PEUP (tj. podenote oz. manjša območja znotraj EUP) z
oznakami: DOLP-01/1, od vključno KOZ-01/1 do vključno KOZ-01/26, od
vključno MID-01/1 do vključno MID-01/5, od vključno PON-01/1 do vključno
PON-01/79, od vključno PON-02/1 do vključno PON-02/7, od vključno
POV-01/1 do vključno POV-01/36, od vključno POV-02/1 do vključno
POV-02/4, od vključno POV-04/1 do vključno POV-04/3, od vključno
SZA-01/1 do vključno SZA-01/3, TOL-01/1, TOL-01/2, TOL-02/1, TOL-02/2,
TOL-03/1, od vključno ZZA-01/1 do vključno ZZA-01/15 se v roku 15 let
izvede krčitev gozda in vzpostavi kmetijska dejanska raba. |
|
|
|
IV. Prehodne in končne določbe |
|
|
|
83. člen |
|
(dostopnost prostorskega akta) |
|
OPN je v analogni obliki na vpogled v prostorih
Občine Mislinja, v digitalni obliki pa na spletni strani
https://www.mislinja.si/ |
|
|
|
84. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) |
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
|
·
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 in
družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 za območje
Občine Mislinja v letu 2001 (Prostorski plan Občine Mislinja z
urbanistično zasnovo naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom), Ur. l.
RS, št. 82/01, št. 44/03 – popravek, št. 84/04 – prenos kartografske
dokumentacije v digitalno obliko 2004, št. 55/09 – popravek; št. 63/10 –
prenos na nov zemljiško katastrski prikaz); |
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
ureditvenih pogojev za Občino Mislinja (Ur. list RS, št. 86/05, 43/07,
54/07, 62/08, 55/09 in 102/09, Uradno glasilo slovenskih občin, štev.
50/13, 24/14 in 48/16); |
|
·
Odlok o parcialni spremembi zazidalnega
načrta turističnega naselja 'Pungart' (MUV, št. 282-16/84); |
|
·
Odlok o sprejetju zazidalnega načrta blokovne
zazidave Mislinja (Uradni list SRS, št. 626-11/87 in št. 4739-94/02 –
sprem.); |
|
·
Odlok o zazidalnem načrtu Grmovškov dom
Bungalovi – cona III – objekti začasnega bivanja na Pohorju Pungart (Ur.
list SRS, št. 2776-41/89); |
|
·
Odlok o zazidalnem načrtu obrtno individualne
zazidave OC 2 Mislinja (Ur. list RS, št. 2504-54/92); |
|
|
|
85. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Upravni postopki za pridobitev gradbenega
dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po
določbah izvedbenih prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve vloge
za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
86. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 350-5/2011 |
|
Datum: 22. 12. 2017 |
|
|
|
|
Občina Mislinja |
|
|
Bojan Borovnik, župan |
|
|
Priloga 1 – Nezahtevni in enostavni objekti |
|
Priloga 2 – Preglednica varstvenih režimov na
območjih enot urejanja prostora |
|
|
|
PRILOGA 1 – nezahtevni in enostavni objekti |
|
|
|
Opombe in pojasnilo kratic ter številk: |
|
SS, CU, BC, ZD … – vrste namenske rabe iz OPN |
|
RKG – registrirano kmetijsko gospodarstvo, tj.
kmetijsko gospodarstvo iz registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodi
po zakonu, ki ureja kmetijstvo |
|
|
|
+
dopustno |
|
+a dopustno na namenski rabi SK in na RKG, na namenski rabi Ak
pa dopustno pod pogojem, da je dotični nezahtevni oz. enostavni
objekt v funkciji kmetijstva, gozdarstva, lova ali ribištva
/
noben objekt |
|
1
dopustno samo kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta v
soglasju lastnikov |
|
2
postavitev je dopustna na zemljišču, ki je bilo pri izdaji
dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo
določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu, ali
na grajenem območju kmetije |
|
3
dopustne samo varovalne ograje za športne in proizvodne objekte;
transparentne izvedbe, polne ograje niso dopustne, razen kot
varovalna ograja na pokopališču (izjema: v celoti ni dopustno na
namenski rabi Ak) |
|
4
dopustne samo v okviru agromelioracij |
|
5
dopustno samo v primeru, ko ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje ob soglasju upravljavca |
|
6
dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni
sistem s črpališčem in vodni zbiralnik |
|
7
dopustno v skladu z občinskimi predpisi o oglaševanju in drugimi
relevantnimi predpisi za to področje |
|
8
dopustno ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije in
lastnikov gozdov; 8a – velja samo za garažo; 8b – velja samo za
grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelico; 8c –
velja samo za napajalno korito, krmišče, grajeno oboro, grajeno
ograjo za pašo živine; 8č – velja samo za podporni zid; 8d –
velja samo za vodnjake; 8e – velja samo za grajen ribnik; 8f –
veja samo za grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in
tehnološke vode, vodni zbiralnik; 8g – velja samo za krmišče,
grajeno oboro, grajeno ograjo za pašo živine, grajeno poljsko
pot; |
|
9
dopustno na osnovi dokazila o preseženih vrednostih hrupa;
10 dopustno le ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest v
skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustni so tudi objekti, ki
jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
11 priključek na cesto je dopusten le, če gre za dostop do
objekta, skladnega s prostorskim aktom, in če obenem gre za
objekt:
a) ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih;
b) ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod
stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
c) ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve; |
12
dopustna je rekonstrukcija kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti,
če so kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste (npr.
kategorizirana državna kolesarska pot, kategorizirana občinska
kolesarska pot); |
|
13
dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov, in sicer meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka,
objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring
podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje
seizmičnosti). |
|
|