|
Občinski svet Občine Vitanje je
na podlagi 23. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03
– popr. in 58/03) in 16., 17., 25., 125. ter 128. člena
Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS,
št. 49/99, 46/01 in 106/02) na seji dne 30. 6. 2006 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o lokacijskem načrtu obrtna cona Vitanje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme, ob
upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 –
dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske
Konjice za srednjeročno obdobje 1086–1990 za območje Občine Vitanje –
dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 21/03), Lokacijski načrt obrtna cona
Vitanje, ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o.
Velenje, pod št. projekta 544/04 v novembru 2005. |
|
|
2. člen |
|
|
Sestavni del tega odloka je v 1.
členu naveden projekt, ki ga sestavljajo: |
|
|
– tekstualni del (notranji
naslovni listi in obrazložitev); |
|
|
– smernice in mnenja;
|
|
|
– kartografski del z grafičnimi
prikazi v treh sklopih: |
|
|
– načrti namenske rabe območja s
prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
|
|
– načrti ureditvenega območja z
načrtom parcelacije, |
|
|
– načrti umestitve načrtovanih
ureditev v prostor; |
|
|
– priloge k LN; |
|
|
– dokazna dokumentacija.
|
|
|
Sestavni del tega odloka so tudi
naslednje strokovne podlage: |
|
|
– Strokovnih podlag s stališča
upravljanja z vodami, ki jih je izdelalo podjetje HIDROSVET d.o.o.
Celje, pod št. projekta 10/05 z datumom Marec 2005. |
|
|
– Preliminarnega
geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih
temeljenja na območju predvidene obrtne cone v Vitanju, ki ga je
izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p., pod št. 107-11/2005. |
|
|
II. MEJA IN VELIKOST
UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Ureditveno območje leži severno
od naselja Vitanje, v oddaljenosti okrog 700 m, in sicer na desni strani
ob regionalni cesti Vitanje – Dolič. Zemljišča so v naravi travniške in
njivske površine, ki se v blagem padcu razprostirajo nad cesto. Na
jugovzhodnem delu je ureditveno območje naravno razdeljeno z manjšim
jarkom oziroma Štokerjevim grabnom, ki odvaja vode iz višje ležečih
brežin. Konfiguracija terena je bolj razgibana v vzhodnem delu, večji
nagib se izravna v blagem pobočju ob cesti. |
|
|
Opis poteka meje ureditvenega
območja LN se prične v severozahodnem vogalu parcele št. 1062/12; meja
obkroži ureditveno območje v smeri urinega kazalca, s potekom po
zunanjih robovih parcel: 1062/12, 1062/9, 1062/4, 1062/5, 1062/6,
1062/9, 1062/7, 1062/8, 1059/1, prečka parcelo št. 1082/5 ter se
nadaljuje po zunanjih robovih parcel št.: 1082/5, 1060/2, 1059/1,
1062/10, 1136/2, 1062/9, 1062/11 in 1062/12, kjer se zaključi
severovzhodnem vogalu te parcele. Vse parcele so v katastrski občini
Paka I. |
|
|
Ureditveno območje meri 2,6222
ha (izračunano na osnovi digitalnega geodetskega posnetka terena).
|
|
|
Potek meje ureditvenega območja
LN je prikazan na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena odloka. |
|
|
4. člen |
|
|
Ureditveno območje LN zajema
naslednje parcele v k.o. Paka I: |
|
|
1059/1, 1059/2, 1060/1, 1060/2,
1062/4, 1062/5, 1062/6, 1062/7, 1062/8, 1062/9, 1062/10, 1062/11,
1062/12, 1082/5 – del in 1136/2. |
|
|
Kolikor bodo po sprejemu tega
odloka izvedene parcelacijske spremembe, se smiselno uporabljajo nove
parcelne številke. |
|
|
III. NAMEMBNOST UREDITVENEGA
OBMOČJA |
|
|
5. člen |
|
|
Ureditveno območje LN Obrtna
cona Vitanje je namenjeno za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne
dejavnosti ter skupnim ureditvam za potrebe funkcioniranja območja:
internim dovoznim cestam, transformatorski postaji (TP), čistilni
napravi (ČN) in zadrževalniku vod (Z). |
|
|
Celotno ureditveno območje LN je
deljeno na dva dela, ki ju v naravi razmejuje potok – Štokerjev graben
(ŠG): |
|
|
OPD – severni, večji del
območja, kjer so načrtovane ureditve za izgradnjo objektov za obrtno
proizvodne dejavnosti; |
|
|
ROPD – južni, manjši del
območja, kjer ostaja raba zemljišč nespremenjena, kjer je zemljišče prav
tako namenjeno za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti;
posegi na ta zemljišča oziroma rezervirano območje bodo mogoči šele
potem, ko bodo znani investitorji; za aktiviranje tega zemljišča je
obvezna izdelava posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus
umestitve v prostor). |
|
|
Izven ureditvenega območja je
dolgoročno možna širitev predvsem proti SZ in SV, vendar šele po
ustrezni predhodni spremembi prostorskega planskega akta Občine Vitanje. |
|
|
IV. URBANISTIČNI IN
ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA |
|
|
6. člen |
|
|
(zazidalna zasnova) |
|
|
Zazidalna zasnova izhaja iz
dane, že izvedene parcelacije na severnem, večjem delu obravnavanega
zemljišča (OPD), kjer je že odmerjenih 8 gradbenih parcel ter parcela za
ceste. Zazidalna zasnova v lokacijskem načrtu določa, ob upoštevanju že
izvedene parcelacije, potek glavne priključne ceste b – b1, interne
dovozne ceste c – c1, lokacijo in dostop do čistilne naprave (ČN),
lokacijo in velikost zadrževalnika padavinskih vod (Z), lokacijo
transformatorske postaje (TP) ter trase za komunalno opremljanje
ureditvenega območja. |
|
|
Za realizacijo zazidalne zasnove
je potrebno predhodno urediti izravnave terena, da se ustvarijo platoji
za postavitev objektov in izvedbo zunanjih ureditev. Izravnave terena so
načrtovane kot izkopi na parcelah nad interno dovozno cesto c – c1 ter
kot nasutja terena na parcelah pod to cesto, s čimer bo zagotovljena
tudi poplavna varnost ureditvenega območja LN. |
|
|
Z LN so določeni robni pogoji za
umestitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev na gradbeno
parcelo. Robni pogoji so izraženi z regulacijskimi črtami in
urbanističnimi kazalci. |
|
|
7. člen |
|
|
(izhodišča za urbanistično oblikovanje) |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi
načrtovanih posegov in objektov v ureditvenem območju LN obrtna cona
Vitanje je potrebno upoštevati naslednja oblikovna in funkcionalna
merila in pogoje: |
|
|
a) TIPOLOGIJA ZAZIDAVE
|
|
|
Na ureditvenem območje LN naj
bodo novi objekti oblikovani kot kvalitetna arhitektura z uporabo
sodobnih materialov in načinov gradnje. |
|
|
b) REGULACIJSKE ČRTE
|
|
|
Z LN določene regulacijske črte
so razvidne na grafičnih prikazih v projektu iz 1. člena tega odloka, in
sicer: |
|
|
Regulacijske linije,
|
|
|
ki ločujejo obstoječe in
načrtovane odprte javne površine (ceste, območje zadrževalnika, območje
ČN in območje TP) od obeh območij urejanja. Regulacijska linija
praviloma sovpada z linijo gradbene parcele. |
|
|
Gradbene meje sestavljajo:
|
|
|
– gradbene meje kapi objektov,
ki jih načrtovani objekti oziroma novozgrajeni objekti ne smejo
presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjeni v
notranjost zemljišča; |
|
|
– pogojne gradbene meje kapi
objektov, ki so jih je dovoljeno izkoristiti le na osnovi poprejšnjega
soglasja lastnika sosednje parcele; |
|
|
– gradbene meje kapi
nadstrešnic, ki jih načrtovani oziroma novozgrajeni objekti ne smejo
presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih umaknjeni v
notranjost zemljišča; |
|
|
– pogojne gradbene meje kapi
nadstrešnic, ki so jih je dovoljeno izkoristiti le na osnovi
poprejšnjega soglasja lastnika sosednje parcele; |
|
|
– gradbene meje zunanjih
ureditev (ograje, robniki zunanjih utrjenih manipulativnih površin,
robniki parkirnih površin ipd.), ki jih načrtovane oziroma novozgrajene
zunanje ureditve ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so
od njih umaknjene v notranjost zemljišča; |
|
|
– pogojne gradbene meje zunanjih
ureditev (ograje, robniki zunanjih utrjenih manipulativnih površin,
robniki parkirnih površin, ipd.), ki jih je dovoljeno izkoristiti le na
osnovi poprejšnjega soglasja lastnika sosednje parcele. |
|
|
Gradbene linije, |
|
|
na katerih morajo biti z eno
fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.
|
|
|
c) URBANISTIČNI KAZALCI
|
|
|
Faktor izrabe gradbene parcele
(FI), |
|
|
ki je določen kot razmerje med
bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele: od
0,8 do 1,6. |
|
|
Faktor zazidanosti gradbene
parcele (FZ), |
|
|
ki je določen kot razmerje med
zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se kot
zazidana površina šteje zazidana površina objekta, površina morebitnih
nadstrešnic ter površina zunanjih utrjenih površin (oziroma vsa
zemljišča, ki niso zelenice): od 0,6 do 0,8. |
|
|
Indeks zelenih površin (IZP),
|
|
|
ki predstavlja površino gradbene
parcele, ki mora biti obvezno namenjena zazelenitvi: od 15 do 20%
velikosti gradbene parcele. |
|
|
Podatki o gradbenih mejah: |
|
|
|
|
|
Vrsta gradbene meje |
Odmik |
|
|
opis |
mera
v m |
GRADBENA MEJA KAPI
OBJEKTOV: |
|
|
gradbena meja: |
od roba regionalne ceste
II. reda št. 431, odsek št. 1350 Zg. Dolič – Stranice (v LN
oznaka A – A) |
8,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste b – b1, c – c1 |
8,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste b1 izjemoma za gradbeno parcelo V |
4,0 |
|
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno |
8,0 |
pogojna gradbena meja: |
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno, s soglasjem lastnika sosednje parcele |
1,5 |
GRADBENA MEJA KAPI
NADSTREŠNIC: |
|
|
gradbena meja: |
od roba interne dovozne
ceste b – b1, c – c1 |
8,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste b1 izjemoma za gradbeno parcelo V |
4,0 |
|
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno |
8,0 |
pogojna gradbena meja: |
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno, s soglasjem lastnika sosednje parcele |
1,5 |
GRADBENA MEJA ZUNANJIH
UREDITEV: |
|
|
gradbena meja: |
od roba regionalne ceste
II. reda št. 431, odsek št. 1350 Zg. Dolič – Stranice (v LN
oznaka A – A) |
6,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste b – b1 |
4,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste B1 izjemoma za gradbeno parcelo V |
2,0 |
|
od roba interne dovozne
ceste c – c1 |
3,0 |
|
od parcelne meje, ki
poteka po meji ureditvenega območja LN in kjer to ni drugače
določeno |
4,0 |
|
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno |
1,5 |
pogojna gradbena meja: |
od parcelne meje, kjer
to ni drugače določeno, s soglasjem lastnika sosednje parcele |
0,0 |
|
|
|
|
|
|
Pri projektiranju posameznih
posegov v prostor in novih objektov se šteje, da so pogoji iz
lokacijskega načrta izpolnjeni, če so upoštevani vsi urbanistični
kazalci. |
|
|
8. člen |
|
|
(posebni pogoji) |
|
|
K posebnemu (urbanističnemu)
delu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za
objekt ali poseg v prostor na celotnem ureditvenem območje LN obrtna
cona Vitanje je potrebno pridobiti soglasje Občine Vitanje, ki ugotovi
skladnost projektiranega objekta ali posega s pogoji tega odloka.
|
|
|
K posebnim strokovnim podlagam
(lokacijski preizkus umestitve v prostor) za aktiviranje površin na
območju urejanja ROPD, je potrebno pridobiti soglasje Občine Vitanje, ki
ugotovi skladnost predlagane ureditve s pogoji tega odloka ter
usmeritvami iz prostorskih planskih aktov Občine Vitanje. |
|
|
9. člen |
|
|
(obstoječi objekti) |
|
|
Za obstoječa objekta (GD in SH)
velja možnost vzdrževalnih del, rekonstrukcij in adaptacij, s pogojem,
da se gabariti objektov ne spreminjajo. |
|
|
10. člen |
|
|
(enostavni objekti) |
|
|
Znotraj ureditvenega območja
lokacijskega načrta je dovoljeno graditi oziroma postavljati enostavne
objekte skladno s pogoji Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih
in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04) vendar le
take enostavne objekte katerih namembnost je skladna z namembnostjo v
lokacijskem načrtu. |
|
|
Znotraj ureditvenega območja LN
je dovoljena postavitev novih ograj. Ograje so lahko izvedene kot
gostejša zasaditev ali kot žične ograje in grajeni objekti, ki pa morajo
biti zasnovani tako, da je možna njihova zazelenitev. Za fizično
razmejevanje ter zavarovanje med posameznimi območji urejanja je
dovoljena postavitev novih ograj tudi na mestih, ki v ureditveni
situaciji za to niso določena, ob izpolnjevanju pogojev za načrtovane
objekte in posebnih pogojev. |
|
|
Za zavarovanje dostopov do
posameznih območij urejanja je dovoljena postavitev zapornic ob
izpolnjevanju pogojev za načrtovane objekte. |
|
|
Namestitev nepremičnih
oglaševalnih mest na javnih površinah in na zemljiščih v zasebni lasti,
je mogoče le ob predhodnem soglasju Občine Vitanje. |
|
|
11. člen |
|
|
(urejanje skupnih površin) |
|
|
Za celotno območje skupnih,
javnih površin je potrebno izdelati načrt ureditve skupnih površin z
enotno urbano opremo, pri tem pa je potrebno upoštevati urbanistično
zazidalno zasnovo celotnega ureditvenega območja ter upoštevati vse
pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo. |
|
|
Izhodišča za zazelenitev v
projektu iz 1. člena tega odloka so osnova za podrobnejšo obdelavo
zasaditve v projektih zunanjih ureditev. |
|
|
12. člen |
|
|
(načrtovani objekti) |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi
načrtovanih objektov je potrebno upoštevati, poleg tehnoloških pogojev
za dejavnost v objektu, vse robne pogoje za umestitev objektov in
pripadajočih zunanjih ureditev na gradbeno parcelo, ki so posebej
opredeljeni 6. in 7. členu tega odloka. |
|
|
Na gradbeno parcelo je dovoljeno
umestiti več objektov; tlorisne mere posamičnega objekta naj ne
presegajo z gradbenimi mejami določene širine objektov (do 24 m za
gradbene parcele I., III. in VI.; 15 m do 20 m za gradbene parcele II.,
IV., V., VII. in VIII.) pri čemer naj dolžina objekta ne presega 30 m do
34 m. |
|
|
Višinski gabarit objektov naj ne
presega 8 m do 12 m (venec) pri čemer je v celoti ali na delu objekta
možna izvedba v dveh etažah normalne višine za poslovne prostore, če ni
presežena višina fasadnega venca. |
|
|
13. člen |
|
|
(elementi za zakoličenje) |
|
|
Elementi za zakoličenje
gradbenih parcel, načrtovanih zunanjih ureditev in objektov skupne rabe
so skupaj z grafičnim prikazom regulacijskih črt ter višinskih kot
zunanjih ureditev razvidni iz graf. prilog v projektu iz 1. člena
odloka. |
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE
PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
14. člen |
|
|
(avtomobilski promet) |
|
|
a) POVEZAVA NA JAVNO PROMETNO
OMREŽJE: |
|
|
Glavni priključek na regionalno
cesto: |
|
|
Iz ureditvenega območja je
predviden en priključek na regionalno cesto II. reda št. 431, odsek št.
1350 Zg. Dolič – Stranice (v LN oznaka A – A). |
|
|
Na osnovi smernic za načrtovanje
obrtne cone Vitanje (DRSC, št. 347-09-9684/2004 z dne 25. 11. 2004) bo
načrtovan priključek pravokotno na os reg. ceste (A-A), širina
priključka 6,00m na dolžini 12,00m z radiji 12,00m (upoštevana vlečna
vozila). Na regionalni cesti, na območju priključka, ni predvidena
izvedba levega zavijalnega pasu. |
|
|
Priključek za čistilno napravo:
|
|
|
Skladno z dopolnjenimi
smernicami za načrtovanje obrtne cone Vitanje (DRSC, št.
347-09-9684/2004 z dne 19. 10. 2005) je načrtovan dodatni priključek na
regionalno cesto, pravokotno na os reg. ceste (A-A), širina priključka
3,50m do 4,0m, na dolžini 5,0m, z zavijalnimi radiji 4,0m. Ta priključek
bo v uporabi 3 do 4x letno za potrebe obratovanja čistilne naprave.
|
|
|
b) NOTRANJI PROMET: |
|
|
Prometno napajanje obrtne cone
bo potekalo po načrtovani priključni cesti (b-b1), ki poteka pravokotno
na regionalno cesto, ter po načrtovani interni dovozni cesti (c-c1), ki
poteka preko ureditvenega območja v smeri JV – SZ oziroma vzporedno s
potekom regionalne ceste v oddaljenosti okrog 50m. Prometna zasnova je
načrtovana tako, da omogoča dolgoročno širitev ureditvenega območja v
smereh SZ, SV in JV. |
|
|
c) PRIKLJUČEVANJA IZ GRADBENIH
PARCEL: |
|
|
Priključke na posamezne gradbene
parcele je dovoljeno zgraditi le znotraj ureditvenega območja, iz
interne dovozne ceste c – c1. Na območju priključne ceste b – b1 ter na
območju križanja priključne in interne napajalne ceste ni dovoljena
izgradnja priključkov na gradbene parcele. |
|
|
Priključno mesto je lahko
izbrano v okviru dovoljenih toleranc, ki so grafično prikazane na graf.
prilogi št. 3.1. Praviloma je dovoljena izvedba le enega priključka na
posamezno gradbeno parcelo. V primeru, da velikost gradbene parcele to
dopušča, je dovoljena izvedba dveh priključkov, da se omogoči krožni
promet znotraj gradbene parcele. Zavijalni radiji na priključkih morajo
biti dimenzionirani za vrsto dostavnega vozila, ki bo v uporabi za
dostavo na posamezno parcelo. Širina priključka sme biti največ 6 do 7m. |
|
|
15. člen |
|
|
(mirujoč promet) |
|
|
Na ureditvenem območju niso
načrtovana javna parkirna mesta. |
|
|
Znotraj posamičnih gradbenih
parcel je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest (ob
upoštevanju normativov po posameznih dejavnostih) za zaposlene in
obiskovalce, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja (posebni – urbanistični del projekta),
ob upoštevanju vseh izhodišč iz LN. |
|
|
16. člen |
|
|
(avtobusni promet, pešci in kolesarji) |
|
|
Na ureditvenem območju, zaradi
namembnosti območja (proizvodne in obrtne dejavnosti) ter sorazmerne
majhnosti ureditvenega območja, niso načrtovana avtobusna postajališča,
hodniki za pešce in kolesarske steze. |
|
|
VI. POGOJI ZA UREJANJE
KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
17. člen |
|
|
(vodovodno omrežje) |
|
|
V območju LN obrtna cona Vitanje
je predvidena izvedba novega vodovodnega omrežja, ki bo zagotavljalo
potrebne količine vode za sanitarno vodo in zadostovalo za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje (Uradni list SFRJ, št. 30/1991). |
|
|
Priključevanje obrtne cone na
vodovod bo zagotovljeno iz naselja Vitanje in sicer ob severni strani
regionalne ceste Dolič – Stranice. Izdelan je bil idejni projekt oskrbe
z vodo – Hidrosvet d.o.o. Celje, št. 05/05, ki predvideva napajanje
obrtne cone z novim cevovodom ductil DN 100 do 150 mm v dolžini 950 m.
Variantno je mogoča oskrba z vodo iz vrtin v neposredni bližini
ureditvenega območja obrtne cone, v kolikor bodo predhodne geološke
raziskave dokazale takšno možnost. |
|
|
Vodovodni priključki do
posameznih novih objektov bodo izvedeni s tipskimi termo jaški. Posebni
priključki bodo dimenzionirani glede na predvideno porabo vode
posameznega uporabnika objekta, vendar ne smejo biti manjši od 3”.
|
|
|
Za vsak objekt si mora
investitor za pridobitev gradbenega dovoljena pridobiti pogoje in
soglasje upravljavca vodovoda Komunalnega podjetja Vitanje. |
|
|
18. člen |
|
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
|
Na območju LN obrtna cona
Vitanje je predvidena ločen sistem odvajanja odpadnih vod. |
|
|
Odpadne komunalne vode bodo
vodene do predvidenih kanalov odpadnih sanitarnih (fekalnih) vod, ki sta
predvidena v koridorjih vzhodno od interne dovozne ceste c – c1 in
zahodno od spodnjega niza objektov obrtne cone. |
|
|
Oba kanala odpadnih komunalnih
vod sta severno od objekta ČN združena in vodena v tipsko ČN za 100 PE.
Čistilna naprava bo morala zagotavljati iztoke v dopustnih mejah, ki jih
predvideva Pravilnik o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in
padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02). |
|
|
Odpadne padavinske vode so
kontrolirano vodene do predvidenega zadrževalnika meteornih
(padavinskih) vod, ki bo zadrževal vse padavinske odpadne vode ob
enournem nalivu intenzitete 150 l/s/ha. |
|
|
Meteorne vode onesnažene z
naftnimi derivati in mehanskimi primesmi je potrebno odvajati v
padavinsko kanalizacijo preko zadostno dimenzioniranih lovilcev olja
oziroma usedalnikov. Tudi odpadne padavinske vode so preko zadrževalnika
vodene v vodotok – Štokerjev graben in preko novega cestnega prepusta v
potok Jesenice. |
|
|
Za vsak objekt si mora
investitor za pridobitev gradbenega dovoljena pridobiti pogoje in
soglasje upravljavca kanalizacije Komunalnega podjetja Vitanje. |
|
|
19. člen |
|
|
(oskrba z elektriko in javna razsvetljava) |
|
|
Preko območja predvidene gradnje
poteka nizkonapetostno 0,4kV omrežje, ki se napaja iz transformatorske
postaje TP Vitanje 6 (t-552), ki je v lasti Elektro Maribor d.d.
|
|
|
Glede na podane smernice je
potrebno iz območja LN Obrtna cona Vitanje odstraniti obstoječe
prostozračno nizkonapetostno omrežje in zagotoviti nadomestno kabelsko
omrežje. Trasa novega nadomestnega 0,4 kV kablovoda bo potrebno določiti
v sodelovanju z območno enoto Slovenska Bistrice. |
|
|
Za napajanje predvidenih
objektov z električno energijo bo potrebno: |
|
|
– zgraditi novo transformatorsko
postajo ustrezne izvedbe in moči; |
|
|
– vključiti novo
transformatorsko postajo v 20kV omrežje in 0,4kV omrežje; |
|
|
– pridobiti ustrezno upravno in
projektno dokumentacijo; |
|
|
– pridobiti zemljišče;
|
|
|
– pridobiti potrebne služnostne
pravice. |
|
|
Nova transformatorska postaja
20/0,4 kV se bo napajala iz obstoječega DV 20 kV, ki poteka v
oddaljenosti okrog 350 m severovzhodno od ureditvenega območja LN.
Obstoječ DV 20 kV se napaja iz RTP 110/20 kV Slovenske Konjice.
|
|
|
Trasi novih elektro NN
priključkov potekata vzporedno ob interni servisni cesti c – c1. Skupna
priključna moč predvidenih objektov bo znašala cca 500kW. Električna
inštalacija v predvidenih objektih mora izpolnjevati pogoje TN sistema.
Objekti morajo imeti izredno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje
potencialov. Priključne omarice za napajanje objektov morajo biti
nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev.
|
|
|
V postopku izdelave projektne
dokumentacije za posamezne objekte, si morajo investitorji pridobiti
projektne pogoje in soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje. |
|
|
20. člen |
|
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
|
Ob območju predvidenega LN
Obrtna cona Vitanje poteka obstoječe TK kabelsko omrežje. Obstoječe TK
omrežje bo glede na predvideno zazidavo, potrebno ustrezno zaščititi ali
prestaviti na osnovi projektne rešitve. TK omrežje predmetnega območja
je vključeno na TC Vitanje 3040. |
|
|
21. člen |
|
|
(energetika – ogrevanje) |
|
|
Za centralno ogrevanje se v
posameznem proizvodno obrtnem objektu predvidi kotlovnica. Energent je
lahko kurilno olje ali plin. Izvedba cistern za energent mora biti
skladna s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni
list SFRJ, št. 45/1967; Uradni list SRS, št. 18/1977) oziroma s
Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91,
114/04). Uporaba trdih kuriv ni dovoljena. |
|
|
Dolgoročno je možno ogrevanje
načrtovanih objektov z daljinskim ogrevanjem na biomaso. Za izvedbo te
vrste ogrevanja je potrebno določiti traso toplovoda ali od centralne
kotlovnice v Vitanju do območja obrtne cone Vitanje ali iz ločenega
sistema z izgradnjo kotlovnice na novi lokaciji v bližini območja LN in
urediti notranji razvod do posameznih porabnikov. |
|
|
22. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
Na komunalno deponijo je možen
odvoz samo tistih trdnih odpadkov, ki bodo imeli ustrezno urejeno
spremno dokumentacijo. Na odlagališču se ne sprejema tekočih in
pastoznih odpadkov. Posebne in nevarne odpadke je potrebno odvajati
skladno z zakonodajo preko podjetij, ki so registrirana za ravnanje s
takimi odpadki. |
|
|
Komunalni odpadki iz skupine 20
se odlagajo skladno z zakonodajo in občinskimi pravnimi akti. Kolikor
količine odpadkov presegajo 500 kg v zaporednih štirih mesecih, se mora
skleniti pogodba o odvozu odpadkov. Odpadke mora spremljati evidenčni
obrazec DZS 8,180. Za odlaganje večjih količin odpadkov, ki bodo nastali
ob gradnji, se je treba posvetovati z upravljavcem odlagališča.
|
|
|
Komunalni odpadki se morajo
zbirati na določenih mestih v kontejnerjih, na za to določenih mestih
znotraj posameznih območij urejanja. Upoštevati je potrebno občinski
odlok o ravnanju z odpadki. Tla prostorov za smetnjake morajo biti
izvedena tako, da je možno čiščenje. |
|
|
Na območju skupnih površin je
potrebno postaviti zadostno število košev za smeti. |
|
|
VII. VODNOGOSPODARSKE
UREDITVE |
|
|
23. člen |
|
|
Ureditveno območje LN Obrtna
cona Vitanje leži v vplivnem področju potoka Jesenica in njegovega
levega pritoka imenovanega Štokerjev graben. |
|
|
Vsi predvideni posegi v prostor
morajo biti skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) od
meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka
Štokerjev graben in vodotoka Jesenice odmaknjeni minimalno 5m.
|
|
|
Del ureditvenega območja LN
Obrtna cona Vitanje se nahaja v poplavnem območju vodotokov Jesenica in
Štokarjevega grabna. Za potrebe ureditvenega načrta so bile izdelane
strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami (Hidrosvet d.o.o.
Celje, št. 10/05, marec 2005) iz katerih je razvidna poplavna varnost
območja pred predvidenimi posegi v prostor in po njih. |
|
|
Za potrebe izravnave terena je
načrtovano nasutje terena in ureditev platojev (plato na severni strani,
pod cesto c-c, na koti 473,20 m nmv; plato na južni strani, pod cesto
c1-c1, na koti 472,90 nmv), kar bo izvedeno v sklopu priprave zemljišča
za gradnjo (predhodna izvedba komunalne in energetske infrastrukture).
Načrtovano nasutje terena na parcelah pod interno cesto c– c1 bo hkrati
zagotovilo poplavno varnost ureditvenega območja LN. Zaradi nasutja
terena in s tem posledično zmanjšanja poplavnih površin se bo gladina
visoke vode vodotoka Jesenica na območju obrtne cone dvignila za 4 do 8
cm. Z namenom da se preprečijo škodljivi vplivi na vode in vodni režim v
primeru poplave ter poslabšanje poplavne varnosti območja ter drugi
škodljivi vplivi so predvideni ukrepi oziroma ureditev potoka Jesenica
in Štokarjevega grabna. |
|
|
K predvidenim ureditvam, ki jih
obravnavajo v tretjem odstavku tega člena navedene strokovne podlage s
stališča upravljanja z vodami, si bo moral investitor pridobiti vodno
soglasje in sicer na osnovi izdelane projektne dokumentacije. Ukrepi na
obeh vodotokih pa morajo biti izvedeni pred ureditvijo platoja oziroma
nasutjem terena na območju predvidenega UN. |
|
|
Morebitni posegi v vodno in
priobalno zemljišče morajo biti načrtovani v skladu z 84. členom Zakona
o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), in sicer tako, da ne bo
ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena
varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok
vode, plavin in plavja, ter da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. |
|
|
Premostitve preko vodotoka so
skladno s 37. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02)
možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane in kasneje
izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na
vodni režim in stanje voda. |
|
|
Na poplavnem območju so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člena Zakona o vodah, ZV-l,
Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
V primeru ureditve izpustov
odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane
pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil
vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje
struge vodotoka pred vodno erozijo. |
|
|
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE
OKOLJA |
|
|
24. člen |
|
|
(vplivno območje izven meje ureditvenega območja) |
|
|
Ureditveno območje LN obrtna
cona Vitanje leži znotraj večjega območja odprtega prostora občine
Vitanje. V bližini ni nobenih, s planskim aktom Občine Vitanje določenih
drugih ureditvenih območij. |
|
|
Ureditveno območje meji na
zemljišča, ki so po osnovni rabi naslednja: |
|
|
– na severozahodni in
severovzhodni strani meji na območje kmetijskih zemljišč; |
|
|
– na jugovzhodni strani se
ureditveno območje v dolžini okrog 140 m dotika obstoječega gozdnega
roba; |
|
|
– na zahodni strani meji v
celoti na regionalno cesto, ki ga loči od potoka Jesenica in ob potoku
raztezajoče se večje gozdne površine. |
|
|
Najbližja manjša območja
zazidanih površin (območja kmetijskih domačij) so od meje ureditvenega
območja oddaljena na severni strani okrog150m, na severovzhodni strani
pa okrog 100m. |
|
|
Po ocenah bodo vplivi iz
ureditvenega območja LN na sosednja območja opazni v zvezi z zaščito
pred hrupom, vplivi odsebnih senc predvidenih objektov na osončenost
mejnih zemljišč ter vplivi na gospodarsko infrastrukturo. Vse ukrepe za
zmanjševanje hrupnosti iz predvidenih objektov je potrebno opredeliti v
projektni dokumentaciji za predvidene objekte, ob upoštevanju pogojev,
ki so navedeni v obrazložitvi LN. S sprejetjem odloka o LN obrtna cona
Vitanje se šteje, da so vplivi zaradi odsebnih senc na sosednja mejna
zemljišča sprejemljivi. |
|
|
25. člen |
|
|
(vplivno območje znotraj ureditvenega območja) |
|
|
Vplivi na okolje, za katere se
ocenjuje, da jih bodo povzročale načrtovane ureditve in dejavnosti v
načrtovanih objektih medsebojno med posameznimi gradbenimi parcelami so:
vplivi v zvezi z varnostjo pred požarom, v zvezi z zaščito pred hrupom,
vplivi na gospodarsko infrastrukturo. Vse ukrepe za omejitev vplivov v
sprejemljive okvire je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji za
predvidene objekte, ob upoštevanju pogojev tega odloka. |
|
|
V sklopu izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt (PGD) ali
poseg v prostor morajo projektanti v posebnem (urbanističnem) delu
projekta prikazati ukrepe za omejitev vplivov na sosednja območja
urejanja. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
Varen umik pred požarom je možen
na zunanje, nepozidane, površine ob objektih (manipulativne površine).
|
|
|
Za promet in delovne površine za
intervencijska vozila se uporabijo interne dovozne ceste znotraj
ureditvenega območja; dodatni dovoz na ureditveno območje je omogočen, v
primeru potrebe, po dovozu do ČN ter naprej ob robu zadrževalnika vod
(Z). |
|
|
Viri za zadostno oskrbo vode za
gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.
Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno
omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). |
|
|
Na osnovi izračuna požarne
obremenitve, je pri projektiranju in izvedbi objektov, potrebno
upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in
njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom je
v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje
začetnega požara. |
|
|
27. člen |
|
|
(zaščita pred hrupom) |
|
|
Stopnje zmanjševanja
onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine
glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena
Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05, v nadaljevanju: Uredba) določene na naslednje stopnje varstva
pred hrupom: |
|
|
– za ureditveno območje LN je
določena IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori
na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten
poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (v
nadaljevanju: IV. območje varstva pred hrupom): območje proizvodnih
dejavnosti (površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo in površine za proizvodnjo); |
|
|
– za vsa sosednja območja, izven
meje ureditvenega območja LN, je določena III. stopnja varstva pred
hrupom za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v
nadaljevanju: III. območje varstva pred hrupom): na območju stanovanj
(splošne stanovanjske površine in stanovanjske površine s kmetijskimi
gospodarstvi). |
|
|
|
|
|
Območje varstva pred
hrupom |
Mejne vrednosti kazalcev
hrupa |
Kritične vrednosti
kazalcev hrupa |
L(noč) (dBA) |
L(dvn) (dBA) |
L(noč) (dBA) |
L(dvn) (dBA) |
IV. območje |
65 |
75 |
80 |
80 |
III. območje |
50 |
60 |
59 |
69 |
|
|
|
Skladno s 5. členom uredbe so za
obe območji varstva pred hrupom določene naslednje mejne in kritične
vrednosti kazalcev hrupa: |
|
|
Skladno s 3. členom uredbe, so z
LN načrtovani objekti opredeljeni kot vir onesnaževanja s hrupom (v
nadaljevanju: vir hrupa): naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja
industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali
proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju
stalen ali občasen hrup. |
|
|
Skladno z določili Uredbe je
potrebno pri načrtovanju, izvedbi in med uporabo objektov (virov hrupa)
v območje lokacijskega načrta, predvideti in izvajati vse ukrepe za
zmanjšanje emisij hrupa v okolje, izvajati obratovalni monitoring ter
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
|
|
28. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
Načrtovani objekti na smejo
predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO2 ipd.). V
ureditvenem območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki
omogoča uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti
opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za
posamezne objekte. |
|
|
V fazi gradnje je potrebno
izvajati ukrepe proti prašenju. |
|
|
29. člen |
|
|
(tla) |
|
|
Plodno zemljo, ki bo odstranjena
pred gradnjo objektov, izvedbo prometnih površin in pred drugimi
ureditvami, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic. |
|
|
30. člen |
|
|
(poselitev) |
|
|
Pred začetkom del je potrebno
urediti morebitne odkupe delov parcel za zaokrožitev gradbenih parcel v
okvire, kot so načrtovani z lokacijskim načrtom. |
|
|
V času izvajanja gradbenih del
na posameznih območjih urejanja oziroma na gradbenih parcelah je
potrebno, na osnovi organizacije gradbišča, vse vplive, ki bodo
nastajali zaradi izvajanja del, omejiti v dovoljene okvire. |
|
|
31. člen |
|
|
(geotehnični pogoji) |
|
|
Geotehnični pogoji za celotno
ureditveno območje so določeni v Preliminarnem geološko-geomehanskem
poročilu o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju
predvidene obrtne cone v Vitanju, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET
Samo Marinc s.p., pod št. 107-11/2005. |
|
|
Za vsak poseg v prostor je
potrebno predhodno pridobiti podrobnejše geološko-geotehnične pogoje za
gradnjo. Geotehnične pogoje za gradnjo dovoznih cest in ostale komunalne
infrastrukture pridobi izvajalec I. etape. Za temeljenje posameznega
proizvodno obrtnega objekta ter za izvedbo zunanjih ureditev pridobi
geotehnične pogoje lastnik gradbene parcele oziroma investitor pred
pridobitvijo dovoljenja za gradnjo. |
|
|
IX. POGOJI ZA VARSTVO NARAVE
IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
32. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
Na ureditvenem območju LN obrtna
cona Vitanje ni naravnih vrednot, zavarovanih območji ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
|
|
Za varovanje potoka Štokerjev
graben (območje ŠG), ki prečka ureditveno območje LN, so vse ureditve
načrtovane tako, da je upoštevan obojestranski 5m širok nezazidljiv pas
od zemljišča potoka. |
|
|
Za varovanje potoka Jesenica, ki
se nahaja izven meje ureditvenega območja, so pogoji varstva opredeljeni
v sklopu Pogojev za omejitev vplivov na vodni režim in stanje voda.
|
|
|
Za ohranjanje biotske
raznovrstnosti so načrtovane ureditve v lokacijskem načrtu naravnane
tako, da se ohranjajo in urejajo zelene površine. Za ohranjanje zelenih
površin so z urbanističnim kazalcem indeks zelenih površin, določeni
minimalni deleži zelenih površin, ki jih je potrebno ohranjati znotraj
posamezne gradbene parcele oziroma območja urejanja (od 15 do 20%
velikosti gradbene parcele). |
|
|
33. člen |
|
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
|
Na ureditvenem območju LN obrtna
cona Vitanje ni varovanih območij in objektov kulturne dediščine. |
|
|
X. ETAPNOST IZVAJANJA LN |
|
|
34. člen |
|
|
a) I. ETAPA |
|
|
Ukrepe na potoku Jesenica in
Štokarjevem grabnu, ki so predvideni s strokovnimi podlagami s področja
urejanja z vodami (Hidrosvet d.o.o. Celje, št. 10/05, marec 2005), je
potrebno izvesti pred ureditvijo platoja oziroma nasutjem terena na
območju predvidenega UN. |
|
|
Po pridobitvi zemljišč s strani
izvajalca priprave zemljišč za LN obrtna cona Vitanje, pripravi
izvedbenih načrtov (za dovozno cesto, komunalne vode in naprave) ter
pridobitvi gradbenih dovoljenj, se izvede zakoličenje in se pristopi k
izvajanju prometne in komunalne infrastrukture: |
|
|
– prestavitve tangiranih
obstoječih komunalnih vodov v ureditvenem območju, nadzemni vodi
elektrike se kablirajo in tudi prestavijo izven zazidljivih območij
gradbenih parcel; |
|
|
– izvedba dovoznih cest (b-b,
c-c, c1-c1, in po potrebi b1-b1) ter spremljajoče komunalne
infrastrukture za opremo gradbenih parcel (TP, nizkonapetostna
elektrika, telefon, kabelska TV, vodovod, fekalna kanalizacija do
čistilne naprave, meteorna kanalizacija v zadrževalnik vod, obe se pod
regionalno cesto spelje v vodotok Jesenico); ob vodovodnem omrežju mora
biti izvedeno tudi protipožarno hidrantno omrežje. |
|
|
I. etapo predstavljajo vsa dela
za dostop do gradbenih parcel in za njihovo opremljenost s komunalnimi
priključki (priključne omarice na posamezni parceli: elektrika, telefon,
kabelska TV, vodomerni jašek za priključitev na vodovod ter dva
priključna jaška za fekalno in meteorno kanalizacijo). |
|
|
b) NASLEDNJE ETAPE (II)
|
|
|
Predvidene gradnje na gradbenih
parcelah (št. I do VIII) so samostojne in neodvisno izvedljive etape,
časovno odvisne od pridobitve gradbenih dovoljenj ter finančnih
zmogljivosti posameznih lastnikov. |
|
|
c) TRETJA ETAPA (III)
|
|
|
Obsega območje urejanja z oznako
ROPD, kjer ostaja raba zemljišč nespremenjena, zemljišče pa je namenjeno
za izgradnjo objektov za obrtno proizvodne dejavnosti; posegi na ta
zemljišča bodo mogoči šele potem, ko bodo znani investitorji ter na
osnovi obvezno izdelanih posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus
umestitve v prostor), ki jih mora s soglasjem potrditi Občine Vitanje.
Za obstoječa objekta so dovoljeni posegi skladno z 9. členom tega odloka
brez obveznosti izdelave posebnih strokovnih podlag (lokacijski preizkus
umestitve v prostor). |
|
|
XI. TOLERANCE |
|
|
35. člen |
|
|
Tolerance omogočajo:
|
|
|
– spremembo višinskega gabarita
načrtovanih objektov za do 1m; |
|
|
– spremembo poteka tras in
dimenzioniranja komunalnih, energetskih in teleprenosnih vodov, če se
rešitve v fazi izdelave PGD dokumentacije izkažejo kot ustreznejše,
vendar ne po zelenicah, na katerih je načrtovana zasaditev z drevesi;
|
|
|
– spremembo velikosti in oblike
gradbene parcele, kar mora biti utemeljeno v posebnem delu projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju izhodišč tega odloka. |
|
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
36. člen |
|
|
Skladno s 76. členom Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03) bo
Občina Vitanje, v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka, sklenila
urbanistično pogodbo z lastniki zemljišč na ureditvenem območju LN.
|
|
|
V urbanistični pogodbi bodo
določeni roki za izvedbo komunalne infrastrukture, pogoji in medsebojne
obveznosti financiranja izgradnje komunalne infrastrukture, pogoji za
prenos dela zemljišča (javna infrastruktura) v last Občine Vitanje ter
drugi pogoji, ki vplivajo na realizacijo lokacijskega načrta. |
|
|
37. člen |
|
|
Poleg določil tega odloka je
potrebno upoštevati vse pogoje iz smernic in mnenj, ki so sestavni del
projekta iz 1. člena tega odloka. |
|
|
Pri izdelavi izvedbenih
projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega
omrežje ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki
morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka. |
|
|
38. člen |
|
|
Projekt iz 1. člena tega odloka
je stalno na vpogled pri pristojnih službah Občine Vitanje in Upravni
enoti Slovenske Konjice. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega
odloka opravlja pristojna inšpekcija Republike Slovenije. |
|
|
40. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan
po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Šifra: 900-06/2006-1 |
|
|
Vitanje, dne 30. junija 2006 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Slavko Vetrih l.r. |
|