Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98 in 18/98) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 10. seji, dne 8. novembra 1999, sprejel

O D L O K

o ureditvenem načrtu za del območja C-1 in C-2 (multimedijski center-Lent)

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za del območja C-1 in C-2 (multimedijski center - Lent), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 726/98 v novembru 1999.

2. člen

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del in soglasja pristojnih organov in organizacij.

A. TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor

2. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu

3. Pogoji in soglasja k ureditvenemu načrtu

B. GRAFIČNI DEL

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

3. člen

Območje ureditvenega načrta se nahaja med zgrajenimi objekti ob Ulici kneza Koclja na severu, reko Dravo na jugu, zahodnim robom parcel št. 2180/12 in 2180/15, obe k.o. Maribor - Grad in železniško progo na vzhodu.

Velikost območja je 4,35 ha.

Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele:

1910, 1911/1, 1911/2, 1911/3, 1912/1, 1912/2, 1913/1, 1913/2, 1913/3, 1914, 1915, 1916, 1917, 1918, 1919 1919/1, 1919/2, 1919/3, 1919/4, 1919/5, 1919/6, 1919/7, vse k.o. Maribor - Grad, kar je razvidno v grafičnih prilogah., 1920, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1928/1, 1928/2, 2141, 2177, 2180/1, 2180/8, 2180/9, 2180/10, 2180/12, 2180/13, 2180/14, 2180/15, 2185/2, 2187/1 in 2187/2, vse k.o. Maribor - Grad.

III. FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

Območje je namenjeno površinam za centralne dejavnosti.

Ureditveni načrt za obravnavano območje predvideva naslednje funkcije:

• stanovanja,

• poslovni prostori,

• kompleks kinodvoran,

• tematske restavracije,

• medijske trgovine,

• družinska zabavna središča,

• prostori za rekreacijo in šport s spremljajočimi funkcijami,

• sprehajališče s prostori za šport in igro

• urejeni dostopi do reke Drave in pomoli za njeno izkoriščanje v turistične, športne in rekreativne

    namene ter

• garažiranje.

IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV

5. člen

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

• razporeditev obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin,

• namembnost objektov in odprtih prostorov,

• maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

• smeri dostopov in dovozov,

• usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,

• ureditev utrjenih in zelenih površin.

Detajlnejši pogoji za oblikovanje posameznih objektov in odprtega prostora ob Dravi se določijo na podlagi arhitekturnih natečajev, ki se izvedejo v fazi pred izdelavo projektno tehnične dokumentacije.

6. člen

Rušitve:

Za izvajanje ureditvenega načrta je predvidena rušitev naslednjih objektov:

7. člen

Rekonstrukcije:

Hala ½A½ (objekt št. 8) in hala ½ B ½ (objekt št. 2) se rekonstruirata ali zgradita kot novogradnja

8. člen

Novogradnje:

9. člen

Na odprtem prostoru se predvidijo naslednji programi:

Zgoraj navedeni programi so osnova za pripravo programskih izhodišč gradiva za izvedbo arhitekturnega natečaja.

10. člen

Opis namembnosti in ureditve posameznih objektov.

Objekt št. 2: rekonstrukcija hale ½B½ z novim poljavnim trgom

Hala ½B½ se fazno rekonstruira kot poslovna stavba. Zahodno od hale ½B½ se na delu območja sedanjih dvorišč stanovanjskih objektov predvidi ureditev trga, ki bo ustvarila primerno okolje za novi glavni vhod v poslovni objekt.

V pritličju in 1. nadstropju so lokali s primernimi namembnostmi v skladu s funkcijo celotnega območja, v 2. nadstropju pa so poslovni prostori. V kletnih etažah je garaža, možne so tudi poslovne dejavnosti.

Podrobni program bo definiran v arhitekturnem natečaju na osnovi programa znanega investitorja.

Za športni objekt, ki se mu spremeni namembnost, se zagotovi nadomestni športni objekt na isti ali drugi lokaciji.

Objekt št. 4: Objekt multipleksa

V objektu so predvidene kinodvorane in spremljajoči programi različnih namembnosti, namenjenih zabavi in zanimivi porabi prostega časa. To so predvsem multimedijski prostori, prostori za računalniške igre, igre na srečo, prostori za rekreacijo in nego (ples, aerobika, fizioterapija, vodni športi, ipd.), gostinski prostori s ponudbo hitre hrane, klasične restavracije (razne nacionalne kuhinje), bifeji, garaža ter ostali servisni prostori.

Investitor objekta je podjetje ,,Kinematografi Maribor d.o.o".

Objekt št. 6 in 7: zaključevanje zazidave južno od Ulice kneza Koclja (zapiranje kareja proti Titovem mostu)

Dopolni se obstoječa gradbena struktura na zahodni strani Titovega mostu, s poslovnim objektom ob mostu in poslovno stanovanjskim objektom, orientiranim proti Dravi. Pod obema objektoma so podzemne garaže na celotni površini gradbene parcele. Objekta je možno graditi etapno-v več fazah.

Objekt št. 8: Rekonstrukcija hale A

Hala ½A½ ohrani značaj prireditvenega prostora s spremljajočimi dejavnostmi. V hali je dvorana za glasbene in plesne prireditve s spremljajočim programom.

Fazno jo je potrebno rekonstruirati tako, da se v nivoju pod Ulico kneza Koclja uredijo parkirni prostori (garaža), sama ulica pa se izkoristi kot nivo za novi glavni vhod v območje.

Investitor objekta je ,,Zlatorog d.d." Maribor.

11. člen

Funkcionalno oblikovalski pogoji:

navedeni horizontalni in vertikalni gabariti so maksimalni, ki jih je možno zmanjšati zaradi oblikovanja objektov.

Podatki o višinah in tlorisnih gabaritih so razvidni iz naslednjih grafičnih prilog:

• Ureditvena situacija in ureditev zelenih površin

• Ureditvena situacija (tloris streh) - I. faza

• Karakteristični vzdolžni in prečni prerez I. faza

• Ureditvena situacija (tloris streh) - II. faza

Objekt št. 2: rekonstrukcija hale ½B½ z novim poljavnim trgom

Hala B se rekonstruira ali na novo izgradi kot poslovni objekt tako, da njen severni del sledi gradbeni liniji ulice kneza Koclja, ostali horizontalni gabariti objekta so obstoječi.Vhod in dostava sta preko ploščadi iz zahodne strani objekta, kjer z rušitvijo dveh prizidkov nastane trg, ki predstavlja funkcionalno zemljišče novemu objektu. Glavni vhod ostaja iz Ulice kneza Koclja, preko vhodne ploščadi pred objektom št.4. Med objektoma halo ½B½ in multipleksom se vzpostavi preboj, kot prečna povezava Ulice kneza Koclja in dravskega obrežja, preko stopnišča gledališča na prostem. Maksimalna višina objekta je na koti 276,80. Obvezno je upoštevati višino venca na koti 274,15.

Bruto prostornina objekta je cca. 10 500m3.

Zaradi vizualne pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi arhitekturnega natečaja.

Objekt št. 4: Objekt multipleksa

Lokacija objekta je v pasu med obstoječo halo ½A½ na vzhodni strani in halo ½B½ na zahodni strani ter Ulico kneza Koclja na severni strani in dravskim obrežjem na jugu. Gradbena linija v severnem delu objekta sledi gradbeni liniji obstoječe hale A. Objekt je postavljen na dravsko obrežje tako, da zaključuje promenado ob Dravi in predstavlja tudi fizični zaključek mestnega središča. Maksimalna višina objekta je na koti 276,80.

Na severni strani objekta je ploščad iz katere so predvideni vhodi v objekt št. 4 in objekt št. 2. Preko nje se vodi tudi celotni peš in kolesarski promet ob južnem delu Ul. kneza Koclja. Fazno se ploščad podaljša proti vzhodu in je preko nje vzpostavljen tudi novi glavni vhod v halo ½A½.

Sam objekt je za pešce dostopen tudi z zahoda, preko podaljška Loške ulice, ob južnem delu hale ½B½ ter z južne strani, kjer se vhod nahaja na koncu obrečne promenade.

Dostava in uvoz v garažo sta v jugovzhodnem delu objekta, preko četrtega kraka križišča Mlinska Kneza Koclja, kjer se organizirajo dostavna mesta in servisni prostori za objekt (tovorna dvigala, kotlovnica …). Dostava in uvoz v garažo sta v jugovzhodnem delu objekta, preko četrtega kraka križišča Mlinska-Kneza Koclja in jugozahodnem delu objekta iz Loške ulice in Ulice talcev.

Na vzhodu, med obstoječo halo A in objektom št. 4 se zagotovi prehod za pešce. Na zahodu pa proti hali ½B½ ustvarja pasažo kot prečno povezavo med Ulico kneza Koclja in dravskim obrežjem. Južni del objekta je oblikovan kot posebni del, ki se konzolno pritrdi na osnovni volumen objekta ter poteka tudi vzdolž južnega roba hale ½A½ kot nadstrešnica nad dovozno rampo v garažni del objekta. Paziti je potrebno na zahtevano višino svetlega profila zaradi uvoza dostavnih vozil.

Bruto prostornina objekta je ca. 140 000m3.

Zaradi vizualne pomembnosti objekta se projekti za gradnjo tega objekta pridobijo na podlagi arhitekturnega natečaja za območje objekta št. 4 in odprtega prostora ob Dravi, tako kot je označeno v grafični prilogi št. 11.

Objekt št. 6 in 7: zaključevanje zazidave južno od Ulice kneza Koclja (zapiranje kareja proti Titovem mostu)

Objekti se priključijo na obstoječo zazidavo ob Kneza Koclja in Loški ulici, obvezno je upoštevanje višine obstoječih vencev. Predvidena je dopolnitev obstoječe gradbene strukture na zahodni strani s poslovnim objektom ob mostu in poslovno stanovanjskim objektom orientiranim proti Dravi na jugu. Ploščad ob Loški ulici sledi višinskemu poteku ceste.

Maksimalna višina objekta št. 6 je na koti 284,03. Obvezno je upoštevati višino venca na koti 278,15. Maksimalna višina objekta št. 7 je na koti 274,00.

Zaradi vizualne pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi arhitekturnega natečaja.

Objekt št. 8: Rekonstrukcija hale A

Hala ½A½ se rekonstruira ali zgradi kot novi objekt tako, da je glavni vhod v objekt na severni strani v nivoju Ulice kneza Koclja, kjer se prostor odpre proti multimedijskemu centru. Za dostavo in uvoz v garažo se koristi isti dovoz kot za objekt multipleksa. Dostavno mesto je skupno. Do nivoja kneza Koclja se projektira garaža, nad nivojem pa je dvorana za glasbene in plesne prireditve s spremljajočim programom.

Severovzhodni del funkcionalnega zemljišča se uredi kot zelena površina, jugovzhodna ploščad pa v prvi fazi predstavlja dovozno ploščad za objekt, v fazi rekonstrukcije pa je površina namenjena pomožnim prireditvenim prostorom (npr. prostor za snemalni avto).

Maksimalna višina objekta je na koti 276,80.

Objekt naj se oblikuje tako, da se nad koto 271,90 predvidijo okenske odprtine proti jugu.

Bruto prostornina objekta je cca. 39 000m3.

Zaradi vizualne pomembnosti objekta je potrebno projekte za gradnjo pridobiti na podlagi arhitekturnega natečaja.

V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN

12. člen

Obrežje oz. obrečni prostor se uredi za sprehajanje, tekanje, ribarjenje, sončenje, posedanje, doživljanje fenomena reke.

Kolesarjenje in aktivna otroška igrala (košarka, prostor za rolanje) se prav tako prostorsko opredelijo ob reki, vendar ločeno z zelenico od mirnejše rekreacije tik ob reki, z možnostjo medsebojnega delovanja starostnih stopenj. Ta prostor se nameni za starostne stopnje nad 12 let.

Zagotoviti je potrebno dostop k reki s stopnišči in s podijem za pristanke rečnih plovil.

Celotni odprti prostor se opremi še s svetili, koši za odpadke, klopmi, pergolami in ostalo opremo odprtega prostora.

Brežino tik ob reki se v celoti zasadi z nizko grmovnico, medtem ko se ostali prostor opremi tudi z višjo vegetacijo, ki je v funkciji varovanja, ločitve prostora, členitve, rahljanja, povezovanja, oblikovanja itd.

VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

13. člen

V ureditvenem načrtu je upoštevano cestno, železniško in rečno prometno omrežje. V sklopu cestnega omrežja je potrebno upoštevati tudi dostavni promet, možnosti interventnih dovozov, mirujoči promet, javni potniški promet, kolesarsko omrežje in promet pešcev.

14. člen

Cestno omrežje, motorni promet - dovozi v območje, dostava in intervencija

Obodne ceste ureditvenega načrta so Loška ulica, Ul. talcev, Ul. kneza Koclja in Oreško nabrežje.

Na cestnem omrežju je predvidena rekonstrukcija Ul. kneza Koclja.

Glavni dovoz na obravnavano območje je južni priključek križišča Ul. kneza Koclja Mlinska Oreško nabrežje. Oblikovan je kot dvosmerna, dvopasovna cesta speljana v kletno (garažno) etažo multimedijskega centra. Omogoča tudi navezavo garaže v hali A. Dimenzije dovoza in svetla višina (4,50 m) zagotavljajo dovoz tovornih in intervencijskih vozil.

Iz Loške ulice in Ul. talcev so predvideni trije dovozi. Dovoz v severozahodni del območja je predviden na mestu sedanjega dovoza na parkirišče. Namenjen je dovozu v kletne (garažne) etaže predvidenega objekta. Dovoz je speljan pod diagonalno peš potjo od Svetozarevske ulice do Loške ulice.  Iz Loške ulice in Ulice talcev je predviden dovoz v podzemno garažo pod objektoma 2 in 4. Vzporedno z dovozom v garažo se uredi interventni dovoz na dvorišče Ulice talcev.

Dovoz iz Loške ulice in Ulice talcev proti vzhodu ima dostavno in intervencijsko funkcijo. Ker je speljan preko ploščadi, ki je namenjena pešcem je potrebno za dostavo določiti poseben pešcem podrejen prometni režim.

Dovoz iz Loške ulice v območju pristana ob Vodnem stolpu je namenjen le intervencijskim vozilom.

Mirujoči promet

Skladno s PUP za mesto Maribor (MUV, št. 26/98) je pri določanju parkirnih mest upoštevana tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti. Potrebna parkirna mesta so določena za posamezne funkcionalne sklope.

Za poslovno-stanovanjsko območje na severozahodni strani območja se uredi 400 PM. Te parkirne površine so predvidene v etažah objektov št. 6 in št. 7 pod nivojem Titovega mostu.

Za objekt št. 2 je potrebno zgraditi 80 parkirnih mest, ki jih ni možno zagotoviti v objektu. Zaradi tega se potrebne parkirne površine zagotovijo skladno z zadnjim odstavkom 22. člena PUP (MUV, št. 26/98). Za objekt št. 2 se parkirna mesta zagotovijo v skupni podzemni garaži pod objektoma 2 in 4.

Za objekt št.4 se potrbne parkirne površine določijo skladno s tabelo PUP (MUV, št.2 6/98) in v odvisnosi od posameznih dejavnostih. Izračunano št. parkirnih mest je 665. Potrebno število parkirnih mest je možno zmanjšati na podlagi posebne analize, ki je obvezni sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Potrebno število parkirnih mest za rekonstruirano halo A je 125. Ker rekonstrukcija v prvi fazi ne predvideva ureditve garažiranja v objektu, se parkirna mesta zagotovijo skladno z zadnjim odstavkom 22. člena PUP (MUV, št. 26/98). Po predvideni preureditvi hale A se parkirna mesta uredijo v etažah pod nivojem Ul. kneza Koclja.

Javni potniški promet

V LD za rekonstrukcijo Ul. kneza Koclja je predvidena ureditev novega avtobusnega postajališča v križišču z Vošnjakovo ulico. Predvideno postajališče omogoča uvedbo linije javnega mestnega avtobusnega prometa na severni obodni cesti ureditvenega načrta.

Kolesarski promet

Podaljša se obstoječa obojestranska kolesarska povezava ob ul.kneza Koclja v smeri proti zahodu do križišča z Vošnjakovo ulico. Na obrežju Drave se uredi dvosmerna kolesarska rekreacijska pot, ki je namenjena tudi rolkarjem.

Kolesarska povezava med obstoječo primarno kolesarsko smerjo po Mlinski ulici in predvideno rekreacijsko kolesarsko potjo vzdolž levega obrežja Drave se uredi po obstoječi površini za pešce in kolesarje, ki je speljana z južnega kraka obstoječega križišča do obrežja Drave.

Kolesarska povezava med Loško ulico, Ul. kneza Koclja in Vošnjakovo je predvidena po ploščadi in prečni ulici med halo B in objektom multipleksa. Ta povezava je skupna prometna površina za pešce in kolesarje.

Za parkiranje koles se uredijo odstavna mesta za kolesa.

Peš promet

Pešcem so namenjeni pločniki ob cestah, ploščadi in trgi. Na teh površinah je potrebno omogočiti tudi neovirano gibanje invalidov. Ker je za premagovanje velike višinske razlike med Ul. kneza Koclja in Dravo potrebno urediti tudi stopnišča in ker so prečne razdalje na teh potezah prekratke za urejanje ramp za invalide, je za invalide v sklopu multipleksa potrebno urediti dvigalo.

Železniški promet

Železniška proga Ljubljana - Maribor omejuje območje ureditvenega načrta z železniškim mostom preko Drave na vzhodu. Predviden ureditven načrt sega v območje varovalnega pasu ob železnici, vendar zaradi velike višinske razlike nima negativnega vpliva na železniško progo.

Rečni promet

Predvidena je ureditev linijske plovne poti. Rečno postajališče je predvideno v podaljšku Mlinske ulice. Ustavljanje plovil je možno tudi ob letnem odru in v obstoječem pristanu ob Vodnem stolpu.

Z ½Odlokom o ureditvi plovbe po reki Dravi½ (MUV, št. 4/98) je na obravnavanem območju dovoljena plovba s čolni na vesla, jadrnicami in motornimi čolni.

VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

15. člen

Za predvideno infrastrukturo se naroči projektna dokumentacija.

Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je potrebno tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

V 2x5m pasu srednjetlačnega plinovoda, ki je istočasno nezazidljiv pas, se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji ob predhodni pridobitvi soglasja in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljalca plinovoda.

16. člen

Vodooskrba:

Zgraditi oz rekonstruirati je potrebno obstoječ cevovod v Loški ulici in Ulici talcev na profil DN 150 ter zgraditi podaljšek tega cevovoda od jaška oz. hidranta pri objektu ½Mestna vrata½, južno od obstoječih objektov, severno mimo gledališča na prostem do objekta multipleksa. Istočasno bo potrebno izvesti ustrezne prevezave hišnih priključkov na novo omrežje. Z izgradnjo novega cevovoda in priključkov nanje bo možna opustitev internega omrežja sejmišča.

Požarno varnost bo potrebno zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, tako da ne ovirajo promet.

Lastnik zemljišča mora pred odločbe o lokaciji pridobiti predhodno strokovno mnjenje Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS, 46/97)

Odvajanje odpadnih voda:

Na južni strani obstoječih objektov oz. severno od gledališča na prostem je potrebno prestaviti kanalizacijo na novo traso, saj le-ta poteka čez predvidene objekte. V fazi ureditve je potrebno pregledati obstoječe hišne priključke in jih po potrebi rekonstruirati.

Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in posrednim stekanjem v reko Dravo preko kontrolnega jaška oz. lovilca olj. Odvodnja meteornih voda iz parkirišč in garaže mora prav tako potekati preko lovilca olj.

Elektro omrežje:

Potrebno je porušiti obstoječo TP 147 (Mariborski teden) in izgraditi novo TP, ki bo služila za napajanje predvidene ureditve in katere lokacija je razvidna iz grafične priloge ½Situacija komunalne in energetske infrastrukture½. Istočasno z izgradnjo nove TP bo potrebno zgraditi ustrezno srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje. Pri tem je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne in zakonsko predpisane odmike ter odmike zahtevane s strani soglasodajalcev od ostalih objektov komunalne in energetske infrastrukture (posebej srednjetlačni plinovod).

Podatke o predvideni porabi električne energije bo podal investitor pred izdelavo projektne dokumentacije, kar bo tudi osnova za določitev potrebne moči nove TP.

Dograditev javne razsvetljave je potrebno izvesti predvsem v južnem delu obravnavanega območja. Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in kvalitetno oblikovane. Omrežje predvidene javne razsvetljave je potrebno navezati na obstoječe omrežje javne razsvetljave.

Plinovodno omrežje:

Dograditi je potrebno nizkotlačno plinovodno omrežje v Ulici kneza Koclja z navezavo na obstoječe omrežje na vzhodni strani območja obdelave.

TK in CATV omrežje:

Izvesti je potrebno TK kabelsko omrežje z navezavo na obstoječe TK omrežje v Ulici kneza Koclja. Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale RATC Rotovž, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi.

Zagotavljanje CATV signalov preko CATV omrežja bo možno s priključki na kanalizacijsko CATV omrežje, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni gospodarski družbi. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.

Ogrevanje:

Zgraditi je potrebno skupen energetski vir za objekte številka 6 in 7 (poslovni in stanovanjski objekt).

Obstoječo kotlovnico v hali ½C½ , ki ogreva hali ,,A,, in ,,C,, je potrebno rekonstruirati in priključiti na omrežje zemeljskega plina. Kotlovnica bo ogrevala objekta št.4 in št.8. Ob rekonstrukciji hale ,,B,, je potrebno preveriti kapaciteto obstoječe plinske kotlovnice v objektu in je po potrebi povečati.

Proučiti je možnost skupnega energetskega vira za celotno obravnavano območje.

Odstranjevanje odpadkov:

Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o shranjevanju in odlaganju odpadkov v Mestni občini Maribor. Posode za odpadke se namestijo na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz naj se vrši v času, ko ni prireditev.

VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

17. člen

Varovanje voda

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati sledeče:

Varstvo zraka

Varstvo pred požarom

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93).

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno upoštevati:

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

Po Pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi, zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti).

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.

Varstvo pred hrupom:

Glede hrupa je potrebno upoštevati:

Protihrupni ukrepi in opazovanje v času gradnje

Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje vsakega posameznega objekta obsegajo zaščito gradbišča, upoštevanje časovnih omejitev (delo v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih del) ter uporabo delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za gradbene stroje. Transport odvečnega materiala z gradbišča in gradbenega materiala na gradbišče s težkimi tovornimi vozili mora potekati po najkrajši cestni povezavi.

Izbrani izvajalec je dolžan:

Monitoring hrupa obsega meritve in oceno ravni hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih in preverjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z dovoljenimi vrednostmi. Monitoring mora obsegati več kratkotrajnih meritev v značilnih dnevnih obdobjih in oceno obremenitve s hrupom na posameznih območjih.

Protihrupni ukrepi in opazovanje v času obratovanja

Nameščene prezračevalne, hladilne in druge naprave na vseh objektih, ki bodo zgrajeni na območju ureditvenega načrta morajo zagotavljati, da mejne ravni za vir hrupa za III. območje ne bodo presežene na območju ureditvenega načrta in v njegovi okolici.

Prve meritve in obratovalni monitoring hrupa so potrebne za vse vire hrupa, nameščene na objektih na območju ureditvenega načrta ter za prireditve na prostem. Obremenitev okolja s hrupom zaradi prireditev na odprtem prireditvenem prostoru se določi skladno z 8. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju z izračunom ekvivalentnih ravni hrupa v času njihovega trajanja.

Pri izvedbi arhitekturnega natečaja za odprti prostor se posebna pozornost posveti oblikovanju odprtega prireditvenega prostora. Za nemoteno spremljanje prireditev se z aktivnimi in pasivnimi posegi zagotovi ustrezno akustično okolje ter zakonsko dovoljena raven hrupa.

Investitor mora z aktivnimi in pasivnimi ukrepi zagotoviti, da zaradi svojih dejavnostih, dovoljene ravni hrupa na vplivnem območju ne bodo presežene.

IX. FAZNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE V UREDITVENEM NAČRTU

18. člen

Faznost:

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.

Prva faza arhitekturnega natečaja zajema območje objektov št. 4 in št. 2 ter območje odprtega prostora kot je prikazano na grafični prilogi z naslovom: Ureditvena situacija in ureditev zelenih površin.

19. člen

Tolerance:

Objekti št. 1, 2, 4, 6 in 8 se projektirajo tako, da upoštevajo v grafičnih prilogah ureditvenega načrta določeno gradbeno linijo ob Ulici kneza Koclja. Objekt št. 7 mora upoštevati gradbeno linijo, ki je določena ob Loški ulici.

V grafičnih prilogah ureditvenega načrta označena površina objektov št. 4 in 8 predstavlja maksimalno dopustne gabarite objektov.

Minimalni prosti profil peš prebojev skozi objekte je 5m x 3m (Š x V).

Dopustne so minimalne tolerance objektov št. 1 in 2 na jugozahodni (dvoriščni) strani ter objektov št. 6 in 7 na severozahodni (dvoriščni) strani. V kletnih etažah objekta 2 in 4 so dopustne tlorisne in višinske tolerance ter izvedba več etaž.

X. KONČNE DOLOČBE

20. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri:

• Mestni upravi Mestne občine Maribor, Zavod za prostorsko načrtovanje.

21. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

22. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Ureditvenega načrta mestnega središča v Mariboru (del C-1 in C-2), ki je bil objavljen v MUV, št. 11/92, v delu, ki se nanaša na območje obdelave predmetnega ureditvenega načrta.

Vse obstoječe objekte je možno v skladu z določili tega odloka rekonstruirati v obstoječih gabaritih in v skladu s četrtim členom tega odloka.

23. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Župan

Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s.r.

Številka: 35201/0068/98-1710 15

Maribor, 10. november 1999

Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ureditvenem načrtu za del območja C-1 in C-2 (multimedijski center-Lent) v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 29/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo :
                                                             10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.