Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) je Občinski svet občine Mislinja na podlagi  8. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, štev. 63/10, Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 5/12, 27/16 in 61/16) na svoji 3. izredni seji dne 27.6.2023 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE »ZAZIDAVA ŠENTILJ OB OSNOVNI ŠOLI« V OBČINI MISLINJA

I.  Splošne določbe

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v občini Mislinja, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 22019. OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 3283.

2. člen

(opis prostorske ureditve)

Ob kategorizirani lokalni cesti LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže se načrtuje gradnja triintridesetih enostanovanjskih stavb in pomožnih objektov, ureditev odprtih površin, gradnja novih dostopnih cest in rekonstrukcija lokalne ceste LC 261080 Mislinja – Šentilj –Dovže, ob kateri se uredi avtobusno postajališče, kolesarska steza in drevored ter oprema območja s komunalno in energetsko infrastrukture ter omrežjem elektronskih komunikacij.

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Zazidava Šentilj ob osnovni šoli« v občini Mislinja (v nadaljevanju: odlok) določa območje, pogoje za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Mislinja.

II. Območje OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN leži na vzhodnem robu naselja Šentilj pod Turjakom, med obstoječo zazidavo na zahodu in območjem osnovne šole na vzhodu, ob občinski kategorizirani lokalni cesti LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže.

(2) Velikost območja OPPN je približno 1,6 ha.

(3) Območje OPPN v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. 253/1, 253/2, 253/3, 1303/1, 1303/2, 1303/10, 1303/11 in 1303/8, vse k.o. Šentilj pod Turjakom (863).

(4) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.

5. člen

(funkcija območja OPPN)

(1) Območje OPPN je namenjeno bivanju.

(2) Kot spremljevalne dejavnosti je dopustno umeščati dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, storitvene, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja.

III.  Pogoji za umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

6. člen

(novogradnje stavb)

Zgradi se triintrideset enostanovanjskih stavb s pomožnimi objekti. Stavbe so postavljene v treh nizih. V južnih dveh nizih je razporejenih po štirinajst vrstnih in v tretjem nizu pet prostostoječih stavb.

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

(1) Horizontalni gabariti in lega objektov in ureditev ter oznake objektov so razvidni iz grafičnega dela na kartah št. 4/1 »Ureditvena situacija« in št. 4/2 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 4/3 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerezi«.

(2) Pomen opisanih in grafično prikazanih regulacijskih elementov (karta št. 4/2 »Urbanistični pogoji«):

·  delež zelenih površin (DZP) je odstotek zelenih površin glede na velikost gradbene parcele. Zelene površine so zasajene in zatravljene površine, ki niso pozidane, tlakovane ali asfaltirane in na njih ne stoji nezahteven ali enostaven objekt;

·  dostop je smer glavnega dostopa do stavbe;

·  drevored je obveznost zasaditve drevorednega drevja;

·  etažnost je največje število etaž;

·  faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med površino vseh stavb na gradbeni parceli in gradbeno parcelo;

·  gradbena površina je informativno prikazana površina stavbe;

·  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom (s fasado) postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

·  (3) Enostanovanjska vrstna stavba:

·  zgradi se 28 vrstnih stavb v skupinah po štiri ali šest stavb;

·  lega stavbe: gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje. Kadar se stavbe ne stikajo, mora biti minimalni odmik med stavbo in parcelno mejo gradbene parcele najmanj 2,75 m;

·  gradbena površina: 5,5 m x 12 m, znotraj gradbene meje je dopustno odstopanje do 10 %;

·  FZ: 0,6;

·  DZP: najmanj 20%;

·  etažnost: P+1. Dopustna je gradnja na severni strani v celoti vkopane kleti, v kolikor podrobnejše geotehnično-geomehansko poročilo dokaže sprejemljivost izvedbe;

·  nulta kota: določi se v projektni dokumentaciji glede na višinski potek ceste, ob kateri je stavba locirana;

·  streha: strma dvokapna, smer slemena poteka vzporedno z dostopno cesto (cesto C in parkirno cesto). Lahko se nameni namestitvi panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode;

·  fasada: bela barve ali pastelni zemeljski barvni toni. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

·  parkiranje: na lastnih parcelah kot obvoziščno parkiranje ob cesti na severni strani stavbe;

·  dostop: s ceste B oz. parkirne ceste, dovoz in dostop na gradbeno parcelo je možen tudi z južne strani (z lokalne ceste oz. ceste B).

(4) Enostanovanjska prostostoječa stavba:

zgradi se pet prostostoječih stavb;

·  lega stavbe: gradbena površina se umesti znotraj grafično opredeljene gradbene meje, ob gradbeno linijo. Pri tem mora biti odmik od parcelne meje gradbene parcele najmanj 4,0 m. S soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele je odmik lahko manjši;

·  pri določanju gradbene površine stavb se upošteva FZ in DZP;

·  FZ: 0,35;

·  DZP: najmanj 50 %;

·  etažnost: največ K+P+M. Kolenčni zid v mansardi je višine do vključno 1,5 m. Dopustna je gradnja kleti, v kolikor podrobnejše geotehnično-geomehansko poročilo dokaže sprejemljivost izvedbe. Na severni strani je kletna etaža stavbe v celoti vkopana, na južni strani stavbe je delno ali v celoti izpostavljena, tako da je omogočen nivojski dostop na zunanje površine;

·  nulta kota: določi se v projektni dokumentaciji glede na višinski potek ceste C;

·  dostop: s ceste C;

·  streha: strma dvokapna, smer slemena poteka vzporedno z daljšo stranico stavbe in dostopno cesto C. Lahko se nameni namestitvi panelov za sončne elektrarne ali kolektorjev za ogrevanje tople vode;

·  fasada: bela barve ali pastelni zemeljski barvni toni. Dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen;

·  parkiranje: v garaži znotraj gradbene površine stavbe, v garaži kot pomožnem objektu ali ob stanovanjski stavbi na utrjeni ploščadi, lahko pod nadstrešnico;

·  dostop: s ceste C.

(5) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta, pomožni objekti, pri čemer je treba pri vseh objektih spoštovati določbe, ki se nanašajo na zagotovitev DZP. Pomožni objekti, ki so stavbe, se umeščajo znotraj gradbene meje. Pomožni objekti se odmaknejo najmanj 2,5 m od sosednje gradbene parcele in tako, da je zagotovljena preglednost v območju križišč, razen če ni v tem odloku določeno drugače. S soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele je odmik lahko manjši. Ograje, oporne zidove, priključke na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožne komunalne objekte se postavlja do meje gradbene parcele, s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele pa na mejo.

(6) V skladu z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom je pred planiranjem gradnje s kletno etažo treba izvesti natančnejši pregled geologa z dodatnimi sondažnimi izkopi in preveriti možnost odvodnjavanja padavinskih vod. Tudi pri gradnji stavb brez kletne etaže je treba za vsako stavbo posebej, glede na koto terena, z nasipi in vkopavanjem ustrezno planirati koto končne zunanje izravnave terena in glede na njo prilagoditi debeline tamponske plasti pod posameznimi objekti. Treba je ustrezno urediti odvodnjavanje. Zato bo potreben geomehanski nadzor.

8. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti in ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene, zatravljene ter z drevnino in grmovnicami zasajene zelenice s tlakovanimi potmi.

(2) Ob južnem robu lokalne ceste se zasadi drevored velikih dreves.

(3) Ob vzhodnem robu območja (vzhodno od ceste A) se ohranja obstoječa vegetacija, ki se inventarizira. Kvalitetna drevesa se ohranijo in po potrebi dosadijo.

(4) Ob cesti B in parkirni cesti se na štiri parkirna mesta zasadi eno avtohtono in krajevno značilno (lahko tudi visokodebelno sadno) drevo. V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3 m².

(5) Projektna dokumentacija natančno določi višinsko ureditev, izbor rastlinskih vrst in njihovo število.

(6) Terenski prehodi se urejajo kot ozelenjene brežine, izjemoma tudi s podpornimi/opornimi zidovi do višine največ 1,20 m nad koto raščenega terena, pri tem je skupna višina zidu do 2,0 m. Ob meji z javnimi cestami je višina podpornega/opornega zidu do 1,0 m. Urejanje terenskih prehodov se izvaja pod nadzorom geomehanika.

IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni vertikalni odmik je 0,5 m in minimalni horizontalni odmik je 3,0 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

(2) Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti 5/1 »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«.

(3) Pri projektiranju ter izgradnji prometne in druge gospodarske javne infrastrukture se upošteva izdelano geološko – geomehansko poročilo.

10. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prostorska ureditev se na jugu prometno podrejeno navezuje na občinsko kategorizirano lokalno cesto LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže in na zahodu, preko navezav na obstoječe ceste, na kategorizirano občinsko javno pot JP 761700 Arnežnik-Vovk ter preko nje na LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže.

(2) Lokalna cesta LC 261080 Mislinja – Šentilj –Dovže, ki potek v južnem delu območja, se rekonstruira in uredi kot dvosmerna, dvopasovna cesta s širino vozišča 5,5 m. Vzdolž severne strani ceste se poleg obstoječega pločnika uredi avtobusno postajališče, vzdolž južne strani ceste pa se uredita zelenica širine 2,0 m, ki se zasadi z drevoredom in dvosmerna enostranska kolesarska steza širine 2,0 m.

(3) Po zahodnega dela območja se uredi dvosmerna, dvopasovna cesta A s širino vozišča 5,5 m in obojestranskim pločnikov širine 2,0 m. Cesta A se prometno podrejeno navezuje na lokalno cesto LC 261080 Mislinja – Šentilj – Dovže in poteka do ceste C.

(4) Znotraj območja se na cesto A prometno podrejeno priključujejo cesta B, parkirna cesta in cesta C. Cesta B in cesta C sta lahko namenjeni tudi dovozu stanovalcev do obstoječih stanovanjskih objektov vzhodno od območja, saj se uredita v podaljšku obstoječih cest, ki se končajo na meji območja.

(5) Cesta B, cesta C in parkirna cesta so namenjene dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih stavb. Zasnovane so kot skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet (pešci, kolesarji), široke 5,0 m in morajo biti pri uvozu označene z ustrezno prometno signalizacijo. Parkirna cesta se slepo zaključuje, zato se na njej uredi obračališče za interventna in dostavna vozila.

(6) Parkiranje osebnih vozil za potrebe enostanovanjskih stavb je urejeno na lastnih parcelah, za vrstne stavbe kot obvoziščno parkiranje ob cesti B in parkirni cesti. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da je zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Natančno število potrebnih parkirnih in odstavnih mest je treba določiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanih območjih.

(7) Izbrana širina cest, voznih in manipulativnih površin ter dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila, ki so določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano strukturo prometa. V širino prečnega profila cest niso zajete eventualno potrebne površine za nasipe in vkope. Višinske poteke cest in dovozov je treba prilagoditi nagibom obstoječega terena. Zaradi zahtevne konfiguracije terena in večjega vzdolžnega nagiba ceste se stavbe direktno ne priključujejo na cesto A. Priključki cest se višinsko oblikujejo tako, da ne bo prišlo do prečnega zdrsa vozil v območju priključka. V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Preglednost je treba zagotoviti tudi v območju podrejenih priključkov skupnih prometnih površin.

11. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za potrebe vodooskrbe se zgradi ustrezne nove priključne vodovodne cevovode v krožni navezavi na obstoječe javno vodovodno omrežje.

(2) Požarna varnost (hidrantno omrežje) in dimenzije novih vodovodnih cevovodov se uskladijo z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

12. člen

(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)

(1) Izvede se ločena sistema odvajanja padavinskih, drenažnih in komunalnih odpadnih vod.

(2) Območje se s kanalizacijskim vodom za odvajanje komunalnih odpadnih vod naveže na obstoječo komunalno kanalizacijo. Kanalizacija se izvede vodotesno, po končani gradnji se pridobi atest o vodotesnosti.

(3) Odvajanje čistih padavinskih voda z utrjenih površin in strešin, drenažnih vod od dreniranja terena in objektov ter zalednih vod se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, se speljejo v zadrževalne bazene, ki omogočajo uravnavanje količine iztoka padavinske vode. Iz zadrževalnih bazenov se uredi iztok v načrtovano padavinsko kanalizacijo do obstoječega voda padavinske kanalizacije z iztokom v vodotok Mislinja. Obstoječi vod padavinske kanalizacije se ustrezno poveča in zaradi dotrajanosti zamenja.

(4) Odvodnjo padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2), iz katerih se nato vode speljejo v padavinsko kanalizacijo.

(5) Odvodnjo padavinskih voda s cest se ustrezno spelje v padavinsko kanalizacijo.

13. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Za napajanje območja z električno energijo se zgradi ustrezni nizkonapetostni izvod iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700, jugovzhodno od območja, do predvidenih objektov.

(2) Za osvetlitev območja se lahko zgradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje se zagotovi iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700.

14. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

Predvidene stavbe se lahko, pod pogoji upravljavca, navežejo na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij.

15. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje objektov na območju je lahko individualno. V izogib onesnaženju zraka se načrtuje ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi. Možno je izvesti ogrevanje za več objektov skupaj.

V.  Merila in pogoji za parcelacijo

16. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«.

(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo njihov prikaz v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela, karta 7 »Načrt parcelacije«.

(3) Gradbene parcele vrstnih hiš so od 150 do 400 m².

Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

17. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(2) Investitor mora 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma zemeljskih del z nameravanimi deli pisno seznaniti pristojno enoto Zavoda.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave

18. člen

(zrak)

Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti morajo biti utrjene in redno čiščene. V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

19. člen

(tla)

Med gradnjo se:

·  pri izvajanju zemeljskih del zagotovi geomehanski nadzor;

·  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;

·  viške materiala od izkopa gradbenih jam odpelje na urejena odlagališča;

·  posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

·  na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo).

20. člen

(ravnanje z odpadki)

Za zbiranje odpadkov se uredi zbirno mesto ob cesti A, ki se nadkrije z nadstreškom ustrezne dimenzije.

21. člen

(varstvo voda)

(1) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

·  padavinske vode s streh, nadstrešnic in utrjenih površin;

·  padavinske vode s parkirišč;

·  komunalne odpadne vode,

·  drenažne vode in

·  zaledne vode.

(2) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:

·  upošteva se vsa določila 12. člena tega odloka;

·  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje;

·  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

23. člen

(varstvo človekovega zdravja)

Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.

24. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

Zaradi svetlobnega onesnaženja se gradbišče po 20. uri ne osvetljuje, razen v primeru utemeljenih izjem.

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Objekte je treba graditi v skladu z opredeljeno VII. stopnjo potresne intenzitete EMS ter projektnim pospeškom tal 0,15 g (Karta potresne nevarnosti Slovenije (2021) – vršni pospešek tal).

(2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(3) Pri projektiranju se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja, požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:

·  pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami in potrebne protipožarne ločitve, ki se določajo na podlagi slovenskih ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant;

·  zadostno količino vode v hidrantnem omrežju za gašenje požarov;

·  dovozne poti za gasilsko intervencijo. Projektirajo in izvedejo se tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN in

·  potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

IX. Etapnost

26. člen

(etapnost)

Območje obravnave se lahko izgrajuje etapno. Pred gradnjo posamezne stavbe mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti.

X.  Dopustna odstopanja

27. člen

(tolerance glede objektov)

(1) Vrstne stavbe so znotraj gradbene meje lahko razvrščene tudi drugače, vendar jih ne sme biti več kot 6 v eni skupini. Ohranja se razgibana členitev stavbnega volumna. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

(2) V kolikor je na lastni parceli mogoče zagotoviti potrebna parkirna mesta, je v prostostoječih stavbah mogoče urediti dodatno stanovanje.

(3) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(4) Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

28. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

(1) V skladu z odstopanji, določenimi v tem OPPN, so možna tudi odstopanja od prikazane parcelacije, vendar gradbena parcela vrstne hiše ne sme biti manjša od 150 m².

(2) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), določenih s tem OPPN, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(3) Tehnični elementi za zakoličenje novih parcelnih mej se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(4) Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI. Obveznosti investitorjev in izvajalcev

29. člen

(organizacija gradbišča in delovišča)

(1) Območje gradbišča in delovišča je celotno ali del območja tega OPPN.

(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo.

(3) Gradbišče in način dela je treba organizirati tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal. Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.

(4) Transport materiala do območja poteka po obstoječih občinskih in državnih cestah.

(5) Na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

(6) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.

30. člen

(dodatne obveznosti)

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:

·  investitor mora vso komunalno opremo in druge ureditve, ki so načrtovane s tem odlokom, izvesti pred gradnjo ali sočasno z gradnjo stavb;

·  pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;

·  objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati;

·  izven območja OPPN se izvede priključke na obstoječe vodovodno omrežje;

·  izven območja OPPN se za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda zgradi navezovalna kanalizacija do obstoječe javne kanalizacije;

·  izven območja OPPN se poveča in zaradi dotrajanosti zamenja obstoječi vod padavinske kanalizacije;

·  izven območja OPPN se zgradi nizkonapetostni izvod iz transformatorske postaje TP Mislinja šola:700;

·  o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike;

·  v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;

·  v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

XII.  Končne določbe

30. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-7/2022

Mislinja, dne 27.6.2023