Na podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt Ur. list RS št. 33/07, 70/08,
108/09, 80/10, 43/11 in 57/12) ter na podlagi 16. člena
Statuta Občine Vojnik (Ur. list RS št. 3/2016) je Občinski svet
Občine Vojnik na14. seji dne 10.11.2016 sprejel |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM
NAČRTU OBČINE VOJNIK |
|
I. Uvodne določbe |
|
1. člen |
Občinski svet Občine Vojnik
je na svoji 14. redni seji dne 10. 11. 2016 sprejel Odlok o občinskem
prostorskem načrtu Občine Vojnik, ki vsebuje strateški in izvedbeni del
(v nadaljevanju OPN). OPN je usklajen z določili Zakona o prostorskem
načrtovanju (Ur. list RS št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in
57/12) in njegovimi podzakonskimi akti, z določili Odloka o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS št. 76/2004) in Uredbo o
prostorskem redu Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004) |
|
2. člen |
(vsebina in sestavine
odloka) |
(1) Besedilo OPN
obsega poglavja: |
I. Uvodne
določbe |
II. Strateški
del |
III. Izvedbeni
del |
IV. Končne
določbe |
(2) Kartografski
del OPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
(a) Grafični del
strateškega dela |
Karta 1: prikaz zasnove
prostorskega razvoja občine |
Karta 2: prikaz zasnove
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra |
Karta 3: prikaz okvirnih
območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi
okvirnih območij razpršene poselitve |
Karta 4: prikaz usmeritev
za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
Karta 5: prikaz usmeritev
za razvoj v krajini |
Karta 6: prikaz usmeritev
za določitev namenske rabe zemljišč |
(b) Grafični prikazi
izvedbenega dela: |
1) Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste |
2) Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
gospodarske |
3) javne
infrastrukture |
4) Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe in prostorskih izvedbenih |
5) pogojev |
6) Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture |
Občinski prostorski načrt
Občine Vojnik vsebuje kot osnove za razvoj pomembnejših naselij tudi
urbanistične načrte za naselja Vojnik, Nova Cerkev, Socka in
Frankolovo, ki predstavljajo koncept celovitega razvoja urbanih središč
občine. |
|
II. Strateški del
Občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik |
|
3. člen |
(vsebina strateškega dela
odloka) |
(1) Besedilo
obsega: |
·
splošne določbe |
·
izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine |
·
zasnova prostorskega razvoja občine |
·
zasnova gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra |
·
določitev območij naselij |
·
določitev območij razpršene
poselitve |
·
usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo |
·
usmeritve za razvoj v krajini |
·
usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
·
splošne usmeritve za določitve
prostorskih izvedbenih pogojev |
(2) Obvezne
priloge OPN: |
·
Izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje
|
·
Prikaz stanja prostora |
·
Strokovne podlage za OPN Občine
Vojnik iz področja rabe tal, komunalne in prometne infrastrukture ter
analize razvojnih možnosti (k osnutku OPN – pobude A), štev. proj.
ARProjekt 77/2007, dopolnjene v juniju 2013 in v aprilu 2015 |
·
Strokovne podlage k osnutku OPN
Vojnik iz področja poselitve za utemeljitev pripomb in predlogov B iz
javne razgrnitve (štev. proj. ARProjekt 6/2011) |
·
Strokovne podlage za vinogradniška
območja v Občini Vojnik (štev. proj. ARProjekt 13/2013)-
----Urbanistični načrt Vojnik |
·
Urbanistični načrt Nova Cerkev |
·
Urbanistični načrt Frankolovo |
·
Urbanistični načrt Socka |
·
Smernice NUP k osnutku OPN |
·
Obrazložitev in utemeljitev
prostorskega akta |
·
Povzetek za javnost |
(3) Strokovne
podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta ter urbanistični
načrti (UN) za naselja Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev in Socka: |
·
Strokovne podlage za OPN Občine
Vojnik iz področja rabe tal, komunalne in prometne infrastrukture ter
analize razvojnih možnosti (k osnutku OPN – pobude A), izdelovalec AR
Projekt d.o.o. Sevnica, št. proj.: 77/2007, izdelane 2007, dopolnjene
2013 in 2015 |
·
Strokovne podlage k osnutku OPN
Vojnik iz področja poselitve za utemeljitev pripomb in predlogov B iz
javne razgrnitve, izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, št. proj.
6/2011, izdelane 2011 |
·
Strokovne podlage za vinogradniška
območja v Občini Vojnik, izdelovalec AR projekt d.o.o. Sevnica, št.
proj. 13/2013, izdelane 2013 |
·
Urbanistični načrt Vojnik,
izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013 |
·
Urbanistični načrt Nova Cerkev,
izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013 |
·
Urbanistični načrt Frankolovo,
izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013 |
·
Urbanistični načrt Socka,
izdelovalec AR Projekt d.o.o. Sevnica, izdelano 2013 |
·
Strokovne podlage iz stališča
upravljanja z vodami, izdelovalec Hidrosvet d.o.o. Celje št. proj.
22/07, izdelane 2007) in Strokovne podlage OPN VOJNIK, Karte globin in
razredov poplavne nevarnosti za sedanje in predvideno stanje v Občini
Vojnik, izdelovalec Hidrosvet d.o.o., Št. Proj.: 8/14, izdelano 2014). |
·
Strokovne podlage iz projekcije
prebivalstva in stanovanj na območju Občine Vojnik, izdelovalec IUP
d.o.o. Celje, št. proj. 37/06, izdelano 2006 |
·
Dolgoročna razvojna strategija
Občine Vojnik 2010 – 2020, pripravila Občina Vojnik, sprejeta na 33.
redni seji Občinskega sveta Občine Vojnik , dne 15.9.2010 |
·
Naravovarstven smernice kot
strokovne podlage, izdelovalec ARSO – izdelano 2008, dopolnjeno 2013 |
·
Kulturno varstvene smernice kot
strokovne podlage, ZVKD OE Celje, izdelane –2008, dopolnjene 2013 |
·
Strokovne podlage iz področja
varstva gozdov – tekstualni del – Zavod za gozdove, OE Celje, izdelano
2008, dopolnjeno 2013 |
|
4. člen |
(splošne določbe) |
(1) Občina Vojnik
je s površino 75,26 km2 in 8942 prebivalci (po podatkih Statističnega
urada RS 1.1.2016) ena od občin Celjske regije. Občina leži v centralnem
delu Slovenije, kar ji zaradi ugodne geografske lege in prometne
povezanosti z ostalimi regijami omogoča možnosti za dober gospodarski
razvoj. Občina je od svojega nastanka v letu 1994, ko se je odcepila od
matične Občine Celje, vlagala predvsem v razvoj stanovanjske gradnje in
drobnega podjetništva in turizma ter v izgradnjo komunalne in prometne
infrastrukture. |
(2) Južni del
občine, ki meji na Mestno občino Celje, je pretežno ravninski z blago
dvigajočimi se pobočji proti vzhodu in zahodu. V tem delu občine leži
naselje Vojnik, ki predstavlja občinsko središče in ima zaradi svoje
lege ob glavnih prometnicah ugodne možnosti za širitev naselja.
Preostali del ravninskih zemljišč je kmetijski, kjer prevladuje
živinoreja, pridelava hrane ter vrtnarstvo in sadjarstvo. Na skrajnem
zahodnem delu meji občina na Šmartinsko jezero; večji del jezera leži v
Mestni občini Celje, ki je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor na
podlagi sklepa Vlade RS opredelila Šmartinsko jezero kot projekt
državnega pomena, ki se ureja z državnim lokacijskim načrtom. Severni
del občine je pretežno hribovit, ravninska območja so le ob vodotokih in
glavnih prometnicah, ob katerih so se razvila naselja kot druga
pomembnejša središča za oskrbo prebivalcev : Nova Cerkev, Socka in
Frankolovo. Zaledja teh naselij, ki predstavljajo lokalna središča
ožjega pomena, predstavljajo kmetijski prostor poseljen z vasmi,
zaselki, gručastimi in raztresenimi kmetijami avtohtone razpršene
poselitve in razpršeno gradnjo, ki predstavlja manjši del poselitve na
podeželju in je značilna za obdobje pred letom 1967 in kot posledica
legalizacije črnih gradenj v letu 1993. |
(3) Občina Vojnik
je imela po podatkih Statističnega urada RS (SURS) na dan 31.12.2014
8632 prebivalcev naseljenih v 56 naseljih (podatek iz RPE – Arclin, Beli
Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce,
Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dedni vrh pri Vojniku, Dol pod Gojko,
Frankolovo, Gabrce pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Homec,
Hrastnik, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kladnart, Koblek, Konjsko,
Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem,
Male Dole, Nova Cerkev, Novake, Podgorje pod Čerinom, Polže, Pristava,
Rakova Steza, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Selce, Socka, Straža pri
Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Tomaž nad Vojnikom, Trnovlje pri
Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Vojnik,
Zabukovje, Zlateče Želče). Iz strokovnih podlag projekcije prebivalstva
v občini Vojnik izhaja, da živi večina prebivalcev v območjih naselij:
Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev, Arclin, Socka in Višnja vas, ki so tudi
najbolj urbanizirana in prometno dostopna. Iz ocene projekcije
prebivalstva izhaja, da beleži občina po letu 2002 do konca leta 2005
porast števila prebivalcev za 10,6%. Po projekciji SURS glede na
ugodnejši indeks staranja in zaradi boljše starostne strukture se
pričakuje v občini Vojnik po letu 2005 do leta 2010 povečanje števila
prebivalcev za 5% - to je na 8520 prebivalcev, po letu 2010 do leta 2020
pa manjšo rast za 2,5% oziroma 8710 prebivalcev. Pozitivno rast
prebivalcev zagotavljajo ugodne gospodarske razmere v občini, možnost
gradnje stanovanj in poslovnih objektov ter ugodna prometna povezanost
občine glede na regijo in Slovenski prostor in ne nazadnje skrb za
zdravo okolje in uravnotežen prostorski razvoj občine. |
|
5. člen |
(izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1) Osnova za
izdelavo strateškega dela OPN so izhodišča do sedaj veljavnega
prostorskega plana Občine Vojnik – dopolnjenega 2004 (Ur. list RS št.
79/2004), Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS
št. 76/2004), Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. list RS št.
122/2004) in Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/2007,
70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in 57/12) s podzakonskimi akti ter razvojna
vizija Občine Vojnik. |
(2) Ob
upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih
dokumentov in dosedanjega razvoja, so razvojni cilji občine sledeči: |
·
racionalen in učinkovit trajnostni
prostorski razvoj |
·
usmerjanje dejavnosti v prostoru na
način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko
uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in
kakovost naravnega in bivalnega okolja |
·
zagotavljanje racionalne rabe
prostora in varnosti prebivalcev |
·
izboljšanje negativnih stanj v
prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj
naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane
poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in
dograjevanje gospodarske javne infrastrukture) |
·
kvaliteten razvoj lokalnega središča
in drugih naselij |
·
zagotavljanje kvalitete bivalnega
okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z
razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen
razvoj podeželja |
·
zagotavljanje vodo oskrbe in
odvajanja odplak |
·
zagotavljanje varstva ljudi in
premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami |
·
medsebojno dopolnjevanje funkcij
podeželski in urbanih območij |
·
izkoriščanje prostorskega potenciala
podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti |
·
dopolnjevanje funkcij naselij in
podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti |
·
prostorski razvoj omejen s
prostorskimi omejitvami |
·
usmerjanje prostorskega razvoja
prvenstveno kot notranji razvoj obstoječih naselij in zgoščevanje
oziroma sanacija nepozidanih površin, širitev obstoječih pozidanih
površin ter perspektivno širitev na nove površine, ki se navezujejo na
že pozidana in komunalno opremljena stavbna zemljišča izven območij, ki
jih ogrožajo naravne in druge nesreče |
·
spodbujanje ohranjanja in razvoja
kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko prepoznavnost ,
kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost |
·
preudarno rabo naravnih virov |
·
ohranjanje potenciala tal za
kmetijsko in gozdarsko rabo |
·
uravnoteženo oskrbo z mineralnimi
surovinami |
·
ohranjanje narave |
·
ohranjanje biotske raznovrstnosti,
naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje vključevanja
biotske raznovrstnosti v urejanje prostora |
·
varstvo okolja |
·
vključevanje posameznih sestavin
varstva okolja v prostorski razvoj, ohranjanje zelenih in parkovnih
površin |
·
racionalno ravnanje s komunalnimi in
drugimi odpadki |
·
skladen razvoj območij |
·
skladen razvoj občine v regiji |
·
povezanost z mejnimi občinami in
drugimi urbanimi območji |
Usklajen razvoj turizma v
občini v povezavi z dejavnostmi na podeželju, navezovanje na regijske
projekte, vključevanje zavarovanih območij ter drugih prepoznavnih
vrednot kulturne krajine, objektov kulturne dediščine, naselbinske,
arheološke in vrtnoarhitekturne dediščine v razvoj turizma, pohodništva,
gorskega turizma, ribištva. |
|
6. člen |
(zasnova prostorskega
razvoja občine) |
Občina Vojnik bo svoj
razvoj usmerjala v območja naselij glede na to, kako se med seboj
razlikujejo oziroma kakšen pomen imajo glede na funkcijo in vlogo v
omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi, morfoloških in
funkcijskih merilih in se razvrščajo v urbana in podeželska naselja ter
vasi. |
(1) Prednostna
območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti: |
Občina Vojnik bo prednostno
zagotavljala prostorski razvoj v urbanih naseljih in sicer za gradnjo
enostanovanjske in večstanovanjske gradnje, širitev centralnih
dejavnosti za potrebe oskrbe prebivalcev (dejavnosti, ki so namenjene
oskrbnim in družbenim dejavnostim ter terciarnim in kvartarnim
dejavnostim), gradnjo gospodarskih con (industrijske, obrtne,
skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti) tudi
v povezavi z regijskimi projekti, zagotavljala bo izgradnjo javne
gospodarske infrastrukture, uravnotežen razvoj podeželja v povezavi s
turizmom ter različnimi kmetijskimi in gozdarskimi dejavnostmi v
povezavi z osnovnimi kmetijskimi dejavnostmi. Pri načrtovanju območij za
gospodarske dejavnosti bo občina podpirala okolju prijazne dejavnosti,
ki ne bodo okolja obremenjevale s prekomernimi emisijami in bodo
zagotavljale sobivanje z okoliškimi stanovanjskimi soseskami. Z namenom
zagotavljanja zdravih bivalnih pogojev bo omogočala ureditve zelenih,
parkovnih ter rekreativnih površin predvsem v povezavi z bivalnimi
površinami in na stiku med bivalnimi in gospodarskimi conami. |
Prednostno bo občina
zagotavljala sanacijo in notranji razvoj prostorsko še neizkoriščenih
površin tako za stanovanjsko kot gospodarsko gradnjo pred širitvami
naselij in gradnji na novih površina, ki predstavljajo perspektivne
smeri razvoja posameznih naselij v občini. |
Poselitveni razvoj se
prednostno usmerja v pomembnejše lokalno središče Vojnik, ki je hkrati
tudi občinsko središče in druga lokalna središča – Novo Cerkev,
Frankolovo in Socko pomembna za razvoj v občini, kjer se načrtujejo
prenove, notranji razvoj še nepozidanih površin in širitve obstoječih
naselij za potrebe stanovanjske gradnje, poslovnih in uslužnostnih
dejavnosti ter centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo historična in
nova jedra, trgovske, oskrbne, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne ,
izobraževalne in kulturne dejavnosti in dejavnosti, ki so povezane s
turistično ponudbo krajev. V ostalih podeželskih naseljih, vaseh in
zaselkih ruralnega značaja ter na območjih avtohtone razpršene poselitve
se s sanacijo, zgoščevanjem naselij in manjšimi širitvami naselij, ki
predstavljajo zaokrožitve vrzeli, zagotovi racionalnejša raba prostora
za potrebe avtohtonega prebivalstva v smislu razvoja podeželja in
ustreznejša komunalna infrastruktura. Pri načrtovanju in urejanju
podeželskih naselij, vasi in zaselkov se upošteva razvojne trende in
hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija,
ohranja in posodablja se stavbni fond, novogradnje pa urbanistično in
arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi. Širitev območja naselja
se omogoča le, če v naselju ni več primernih zemljišč za širitev
dejavnosti, ki so značilna za posamezni tip naselja in so dopustna v
skladu z usmeritvami razvoja podeželja. |
(2) Omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij: |
V občini Vojnik se spodbuja
uravnotežen policentrični razvoj. Razvoj poselitve se prednostno usmerja
v urbana naselja, ki so že središča in se bodo kot taka razvijala zaradi
značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. |
Glede na hierarhijo naselij
na osnovi SPRS so naselja v občini določena na osnovi fiziognomskih,
morfoloških, funkcijskih meril na: |
·
pomembnejše lokalno središče, ki je
hkrati tudi občinsko središče, Vojnik |
·
lokalna središča: Nova Cerkev,
Frankolovo, Socka |
·
podeželska naselja, vasi in zaselke |
Razvoj dejavnosti se
usmerja predvsem v območja urbanih naselij in sicer v občinsko središče
Vojnik in druga lokalna središča Novo Cerkev, Frankolovo in Socko s
prevladujočimi funkcijami neagrarnih dejavnosti, z večjim deležem
stanovanjskih območij, družbenih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti,
ki zagotavljajo varne in zdrave pogoje za življenje in delo ter
zagotavljajo upoštevanje in ohranjanje kakovosti naravnega in bivalnega
okolja. |
(a) V Vojniku kot
pomembnejšem lokalnem središču, ki je hkrati tudi občinsko središče, se
bo spodbujal razvoj ustreznih družbenih, storitvenih in oskrbnih funkcij
za okoliško prebivalstvo, zagotavljala se bo ustrezna ponudba stanovanj,
delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti, ki bodo spodbujale možnosti
zaposlovanja. Sočasno se bo zagotavljala izgradnja in sanacija
gospodarske javne infrastrukture. |
Naselje se bo razvijalo kot
gospodarsko, zaposlitveno, kulturno – turistično, upravno,
izobraževalno, oskrbno središče, kjer se bodo zagotavljale zadostne
površine za vse omenjene dejavnosti. S tem se bo okrepila vloga Vojnika
v omrežju naselij, ki je nujno za navezavo in razvoj drugih lokalnih
središč, ki zagotavljajo prebivalcem posameznega naselja in njegovega
zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo. |
V pomembnejšem lokalnem
središču so lahko: raznovrstne dejavnosti za primarno zdravniško in
socialno oskrbo, dejavnosti za osnovno izobraževanje, družbene
dejavnosti, različne storitvene in trgovske dejavnosti, možnosti za
športne in kulturne dejavnosti, stanovanjska območja različnih
tipologij, zelene in športne ter rekreativne površine, prostočasne
dejavnosti in podobne. |
(b) Nova Cerkev,
Frankolovo in Socka predstavljajo druga lokalna središča, ki imajo
pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. V navedenih naseljih je vsaj
eden od pomembnejših javnih programov (v naseljih Nova Cerkev in
Frankovo tudi več) kot so: cerkev s pokopališčem, trgovine in druge
oskrbne ali obrtne in poslovne dejavnosti, vrtci, gasilski dom, šola. V
teh naseljih, ki so prepoznana kot možna jedra nove poselitve z manjšimi
dopolnilnimi dejavnostmi in tvorijo dopolnilno ogrodje in vežejo nase
večja in manjša naselja v podeželskem zaledju, se zagotavljajo zadostne
površine za gradnjo stanovanj in trgovin ter drugih spremljajočih
dejavnosti. Občinsko središče in druga lokalna središča se razvijajo
tako, da se z dejavnostmi dopolnjujejo, dograjuje se tudi gospodarska
javna infrastruktura in medsebojne prometne povezave (tudi kolesarske in
pešpoti, oziroma pločniki). |
V drugih lokalnih
središčih, ki predstavljajo naselja Nova Cerkev, Frankolovo in Socka so
lahko: stanovanjska območja nižjih in srednjih gostot namenjena za
gradnjo eno ali dvo stanovanjskih stavb, manjša območja za dopolnilne
dejavnosti potrebne za osnovno oskrbo prebivalcev in zaledja (oskrbne,
storitvene dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje,
turistične dejavnosti, površine za šport in turizem). |
(c) Ostala naselja so
podeželska naselja, vasi in zaselki, ki so pretežno ruralnega značaja,
prevladujoče panoge so bivanje, kmetijstvo s spremljajočimi dejavnostmi,
gozdarstvo in turizem. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih
možnosti v skrbi za ohranjanje kvalitete prostora, predvsem za potrebe
nadomestne in dopolnilne gradnje v sklopu obstoječih gradbenih parcel
ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. V podeželskih naseljih,
vaseh in zaselki so lahko: manjše stanovanjske površine nižjih gostot za
potrebe izključno eno stanovanjskih stavb in stavb vezanih na kmetijske
dejavnosti, kmečki turizem in druge dejavnosti vezane na kmetijsko
ponudbo, rekreacijske dejavnosti. |
(3) Temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji: Občina Vojnik
meji na svoji južni strani na Mestno občino Celje, ki predstavlja
pomembno regijsko središče z vrsto centralnih dejavnosti, na katere se
Občina Vojnik navezuje. Hkrati se navezuje na pomembno prometno in
komunalno infrastrukturo regijskega in evropskega pomena. V neposredni
bližini poteka avtocesta A1, ki se navezuje na V. in X. evropski
koridor, ki povezuje Trst – Budimpešto in Trst – Dunaj s širšim
evropskim prostorom. Ugodna prometna lega in neposredna bližina
regijskega središča omogoča občini dobro prometno povezanost s
sosednjimi občinami in regijo ter ji s tem omogoča možnosti za
gospodarski razvoj. |
Omrežje kolesarskih poti iz
smeri Dobrna - Višnja vas – Vojnik – Celje in Frankolovo- Višnja vas-
Vojnik se razvija v povezavi s turistično ponudbi podeželja. |
Naselja v občini in v
povezavi s sosednjimi občinami se še naprej povezujejo z regionalnimi in
lokalnimi cestam, ki se posodabljajo v smislu vzpostavljanja ustrezne
pretočnosti in varnosti, javni potniški promet se izboljšuje z novimi
povezavami sočasno z rekonstrukcijo cest, s posodobitvijo in izgradnjo
infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih postajališč za potnike in
varnih dostopov do postajališč. |
(4) Druga za
občino pomembna območja, so območja prepoznavnih kvalitet prostora
(južno pobočje Konjiške gore, povodje rek Hudinje in potokov Dobrnice in
Tesnice, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti (EPO,
območja Natura 2000), območja ustvarjenih kvalitet prostora (območja
kulturne krajine, naselbinske dediščine , arheološke dediščine,
memorialne, stavbne, in vrtno arhitekturna dediščina). Obvodni prostor
ob Hudinji, Dobrnici, Tesnici in drugih vodotokih se varuje ob načelu
varovanja voda, ureja za potrebe turizma in zagotavlja varstvo pred
visokimi vodami. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavljajo
ohranjanje boitske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. |
Iz krajinskega in
arhitekturnega vidika je pomembnih tudi 9 zaokroženih vinogradniških
območij, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev na hribovitih
prisojnih pobočjih Črešnjic, Bovš, Malih Dol, Kladnarta, Tomaža, Rakove
Steze, Straže, Lemberga in Gradišča. Karakteristični krajinski vzorec
predstavljajo vinogradi posajeni vzdolž pobočij v vzdolžnih redih ali
prečnih terasah s pripadajočo kmetijsko stavbo, vezano na kmetijsko rabo
tal. Tradicija vinogradništva v občini sega že daleč v preteklost in še
vedno predstavlja pomembno kmetijsko panogo, ki jo občina aktivno
podpira in spodbuja obnovo starih vinogradov in zasajevanje novih.
Hkrati s pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna
karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje
hribovitih pobočij. |
Gozdovi se ohranjajo kot
naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje,
tudi s ciljem ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. |
Območja mineralnih surovin:
Nelegalni površinski kopi na območju občine se sanirajo in
rekultivirajo. |
Odlagališča odpadkov:
Občina Vojnik zagotavlja odlaganje komunalnih odpadkov na regijski ravni
v centru za ravnanje z odpadki v Mestni občini Celje, kjer je izgrajen
center RCERO, ki zagotavlja ravnanje z odpadki na ekološko in okoljsko
sodoben in varen način. Občina svojim krajanom omogoča ločeno zbiranje
odpadkov na ekoloških otokih v posameznih naseljih dostopnih čim večjemu
številu krajanov. |
(5) Naselja, za
katera se izdelajo urbanistični načrti: Za naselja v občini Vojnik, ki
so pomembna kot razvojna središča in predstavljajo oskrbne centre in
jedra, kjer so skoncentrirane trgovske, oskrbne, upravne, socialne,
zdravstvene in vzgojno izobraževalne dejavnosti, se kot strokovne
podlage s poudarkom za celovito načrtovanje razvoja naselij izdelajo
urbanistični načrti, v katerih se detajlneje opredelijo možnosti za
razvoj naselij. Ta naselja so: občinska središče Vojnik ter druga
lokalna središča pomembna za razvoj občine - Nova Cerkev, Frankolovo in
Socka. |
|
7. člen |
(zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra) |
(1) Splošno:
Občina Vojnik leži na pomembni prometni legi, kar je že v preteklih
letih omogočilo izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Prvenstvena
naloga občine je dograjevanje infrastrukture in zagotavljanje
kvalitetnega bivalnega, delovnega in gospodarskega okolja, ki bo
omogočalo skladen razvoj vseh območij in dopolnjevanje funkcij urbanih
in podeželskih območij. Z usklajenim razvojem prometne, energetske,
telekomunikacijske in komunalne infrastrukture se bodo zagotavljale nove
gospodarske možnosti in privlačno bivalno okolje. Razvoj gospodarske
javne infrastrukture se bo praviloma usmerjal v skupne koridorje ob
upoštevanju omejitev za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih
vrednot, zahtev za varstvo naravnih virov ter varstva kulturne
dediščine. Infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na
območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljševala se
bo tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja. |
(2) Prometna
infrastruktura: Občina Vojnik leži ob regionalnih cestah R2-430 Celje –
Vojnik -Maribor in R2-430 Celje – Vojnik - Dobrna po katerih potekajo
glavni prometni tokovi in ga povezujejo avtocesto A 1 Ljubljana -
Maribor preko priključkov Celje center, Celje vzhod in Celje zahod, ki
so v neposredni bližini. Po dokončni dograditvi AC Celje vzhod s
povezovalno cesto Arclin, se bo občina direktno povezala z avtocesto A1.
Nova povezovalna cesta bo omogočila poslovni coni v Arclinu ugodne in
hitre povezave s celotnim območjem Slovenije z ostalim evropskim
prostorom predvsem po V. in X. koridorju. Obstoječe lokalne ceste so v
večji meri asfaltirane in se bodo v bodočnosti postopoma rekonstruirale
in prometno posodobile ter opremile tudi s hodniki za pešce in
kolesarskimi stezami. Parkirišča za tovorna vozila se bodo načrtovala v
gospodarskih conah, za osebna vozila pa v sklopu reševanja sosesk na
način, ki bo omogočal racionalno rabo prostora in zagotavljal zdrave in
varne bivalne pogoje v stanovanjskih soseskah. Glede na to, da cesta
R2-430 prečka vodilno naselje Vojnik po sredini in ga obremenjuje z
vedno večjim tranzitnim prometom, je načrtovana obvoznica v dveh
variantah – po vzhodni in zahodni strani naselja. Vzhodna varianta
poteka od priključevanja avtocestnega priključka Celje – vzhod na
Ljubečni na regionalno cesto Ljubečna - Arclin po vzhodnem gričevnatem
gozdnem in redkeje poseljenem območju in se v Ivenci priključuje na R2 –
430. Zahodna varianta z dvema pod variantama poteka od že usklajenega
priključka regionalne ceste Ljubečna – Arclin na R2 – 430 in dalje ob
zahodnem robu poplavnega območja Hudinje po kmetijskih zemljiščih in se
v Višnji vasi priključuje na R2 – 430 Dobrna – Višnja vas. |
Poleg tega se bo
dograjevalo cestno omrežje v načrtovanih soseskah ter obvozne ceste v
Novi Cerkvi, rekonstrukcija vinske ceste v Malih Dolah in Črešnjicah,
obstoječa križišča na lokalnih in državnih cestah se bodo posodobila in
tako omogočila bolj varen in pretočen promet. |
(3) Mirujoči
promet: V občinskem središču Vojnik in drugih lokalnih središčih – Novi
Cerkvi, Frankolovem in Socki, se zgradi ustrezno število parkirnih mest
za kar se prednostno izkoriščajo zemljišča javnega dobra. |
(4) Javni
potniški promet: Med občinskim središčem in drugimi lokalnimi središči
ter njihovim zaledjem, se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Ob
urejanju gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe
predvidijo nove avtobusne linije in zgradijo avtobusna postajališča, ki
se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in
rekonstrukcijami cest. Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo
vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. Zasnova
prometnega sistema temelji na povezavi različnih oblik prometa. Da bi
pripomogli k manjšim obremenitvam okolja, zaradi motornega prometa se
spodbuja razvoj javnega potniškega prometa in razvoj vseh oblik
nemotoriziranega prometa (peš promet, kolesarski promet), zlasti v
ravninskem delu. Obstoječi šolski prevozi se lahko na posameznih linijah
izvajajo tudi kot javni potniški promet. |
(5) Kolesarske
steze in pešpoti :V sklopu rekonstrukcij cest se bodo dograjevali
hodniki za pešce in kolesarske poti, ki se bodo navezovale na omrežje
regionalnih kolesarskih povezav, ki bodo zagotavljale regijsko
povezovanje privlačnih krajinskih in turističnih območij kot pešpot od
Frankolovega, mimo Višnje vasi do Škofje vasi ob obstoječih cestah ter
ob Hudinji v smeri proti Celju, kolesarska pot iz smeri Dobrna mimo Polž
do Višnje vasi in peš poti do Šmartinskega jezera. |
(6) Ogrevanje in
energetski sistemi: Za del občine je izgrajeno plinovodno omrežje, ki ga
bo občina dograjevala in v perspektivi omogočila čim večjemu številu
prebivalcev priključitev nanj. Sicer pa bo za zagotavljanje energetskih
sistemov občina upoštevala načelo varstva bivalnega okolja in
usmerjala razvoj k uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov
energije (sončna energija, izkoriščanje geosond, lesna biomasa,). Za
pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja obstoječe enote
in razvija tako, da se ohranjajo in širijo obstoječi koridorji in
izberejo trase, ki so prostorsko in okoljsko usklajene. Pospešuje se
uporaba obnovljivih virov energije ter oskrbe z zemeljskim plinom.
Obstoječe plinovodne sisteme se dogradi in zagotovi uporabo skupnih
energetskih koridorjev. |
V pripravi je DPN za
prenosni plinovod M9 Kidričevo - Vodice. Dolgoročno je možna širitev
plinovodnega omrežja v smeri Višnja vas, Nova Cerkev, v smeri proti
Frankolovem ter zaselka ob cesti v Šmartno. Širitev plinovodnega omrežja
v smeri Višnja vas, Nova Cerkev in Frankolovega se predvidi kot krožna
zanka z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje na Celjski cesti v
Vojniku na eni strani in navezavo na puščen odcep KO6-PE125 v Konjskem
na drugi strani. Iz krožne zanke se predvidevata dva odseka v smeri Nova
Cerkev in v smeri Frankolovega. Za plinifikacijo zaselka ob cesti v
Šmartno je možna navezava plinovodnega omrežja na obstoječe plinovodno
omrežje v Vojniku ali navezava na puščen odcep KO3-PE125 v Konjskem |
(7) Električna
energija : |
Elektroenergetsko
infrastrukturo na območju občine Vojnik sestavljajo: |
·
DV 110 kV Maribor – Trnovlje |
·
DV 110 kV Slovenske Konjice – Selce |
·
DV 220 kV Cirkovce – Podlog kateri
je predviden za predelavo na napetost 2x400kV |
·
DV 400 kV Maribor – Podlog |
·
Na območju občine so predvideni
naslednji elektroenergetski objekti: |
·
DV 2x400 kV Cirkovce - Podlog
|
·
DV 2x400 kV Podlog – Celje
(varianta) |
·
DV 2x400 kV vzankanje Celje(odsek
Frankolovo – Celje) |
Za razdeljevanje električne
energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno
napetostjo 20 kV. Za pridobivanje električne energije se prioritetno
obnavlja obstoječe enote in razvija tako, da se ohranijo in širijo
obstoječi koridorji in izberejo trase, ki so prostorsko in okoljsko
usklajene. Predvidi se izgradnja RTP Vojnik ob lokaciji nadzorništva
Vojnik. Trase srednje in nizkonapetostnega omrežja se v urbanih naseljih
v čim večji meri položijo v podzemne kable. Predvideni elektroenergetski
vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z
ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z
razvojem elektroenergetskega omrežja. Pri nadaljnjem načrtovanju je
treba upoštevati: REDOS 2040 – razvoj elektrodistribucijskega omrežja
javnega podjetja Elektro Celje d.d.: Rogaška – Šentjur – Vojnik, št.
študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZP Načrt
drugi odstavek 47. člena (Ur. list RS št. 33/2007 in nasl.) in Zakon o
graditvi objektov ZGO-1B (Ur. list RS, št. 126/07 in nasl.). Trase in
lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s spripadajočimi
transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje določilo s
srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere
v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju. Na hudourniških
vodotokih se podpira gradnja manjših hidroelektrarn. Kot potencialni vir
električne energije se izkorišča sončna energija. Male hidroelektrarne
se lahko načrtujejo na vodotokih na krajinsko manj izpostavljenih
lokacijah in v skladu s pogoji stroke ter vplivov na okolje. Na objektih
in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in
gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v
vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne
energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar
je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
(8)
Telekomunikacijsko omrežje:Telekomunikacijsko omrežje tvorijo satelitska
omrežja, fiksno in mobilno omrežje, omrežje za radijsko in televizijsko
radiodifuzijo in omrežje kabelske TV. Prioritetno bo občina spodbujala
povezovanje in združevanje obstoječih omrežij dograjevanje le teh in
zagotavljala krajanom čim večjo dostopnost do sodobnih povezav.
Obstoječe telefonsko omrežje zagotavlja na območju celotne občine oskrbo
s telefonskimi priključki. |
(9) Oskrba z vodo
: Oskrba z vodo večjega dela občine je urejena preko javnega vodovodnega
sistema, ki je v upravljanju VO- KA Celje. Za zagotavljanje oskrbe z
vodo bo občina spodbujala obnovo in posodobitev vodo oskrbnih sistemov
in izgradnjo novih vodovodnih sistemov (Male Dole, Tomaž, Stražica, Lipa
pri Frankolovem) s pripadajočimi objekti v sodelovanju z upravljavcem le
teh in zagotavljala varovanje vodovarstvenih območij. Za zagotavljanje
nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v občini Vojnik, oziroma posameznih
območij ali objektov, se predvidi sočasna izvedba investicij z vidika
izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev,
črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja
profilov cevovodov, zamenjave dotrajanih materialov in naprav za
čiščenje pitne vode na obstoječih vodovodih. |
Razpršena poselitev,
predvsem v višje ležečih predelih, je oskrbovana z vodo iz lastnih
zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z
vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij,
kapnic, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih
omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. |
(10) Čiščenje
odpadnih voda : Na območjih strnjene pozidave bo občina zagotavljala
odvajanje odpadnih in površinskih vod, ki se že sedaj odvajajo delno v
čistilno napravo Celje in delno v čistilno napravo Škofja Vas, obe v
Mestni občini Celje ter v čistilno napravo Nova Cerkev. V perspektivi so
predvidene za manjša naselja manjše čistilne naprave in dograditev
komunalnih kolektorjev (komunalni kolektor in čistilna naprava
Frankolovo). Na območju razpršene poselitve in razpršene gradnje se bo
reševalo odvajanje fekalnih vod z lastnimi čistilnimi napravami in
čistilnimi napravami, ki bodo omogočale čiščenje odplak iz večjih
podeželskih naselij Frankolovo, Socka, Lemberg, Bezenškovo Bukovje, Rove
, Pristava, Gmajna, Uršt, Pot na Dobrotin. Odvajanje padavinskih voda je
potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih vod
pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer
geološka sestava omogoča ponikanje se predvidi ponikanje padavinskih
vod. |
(11) Ravnanje z
odpadki : Občina Vojnik zagotavlja odlaganje komunalnih odpadkov na
regijski ravni v centru za ravnanje z odpadki v Mestni občini Celje,
kjer je izgrajen center RCERO, ki zagotavlja ravnanje z odpadki na
ekološko in okoljsko sodoben in varen način. Občina svojim krajanom
omogoča ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih v posameznih
naseljih dostopnih čim večjemu številu krajanov. |
(12) V občini Vojnik
deluje društvo balonarjev, ki ima začasni helioport v naselju Arclin.
Lokacija se začasno ohrani in rešuje v sklopu širitve naselja Arclin,
oziroma se ob proučitvi ugodnejših prostorskih pogojev zagotovi
ustreznejša lokacija. |
(13) Pokopališča in
območja vojnih grobišč: V smislu zagotavljanja celovite oskrbe
prebivalstva z nujnimi dejavnostmi je v občini opredeljenih več
pokopališč, ki so razporejena po centrih gravitacijskih območij:
osrednje občinsko pokopališče v Vojniku je v skladu s potrebami
predvideno za širitev, pokopališča v Novi Cerkvi, na Frankolovem in v
Črešnjicah pa zadoščajo za krajevne potrebe. Obstoječa pokopališča se po
potrebi širijo v okviru načrtovanih rezervatov, obstoječe mrliške vežice
se po potrebi sanirajo ali izgradijo nove. |
Na območju občine Vojnik je
pet območij prikritih vojnih grobišč: grobišče Vojnik na parc. štev.
501/1, 502, 488, 504/1 k.o. Vojnik; grobišče Višnja vas 1 parc. štev.
849/7, 127 k.o. Vojnik okolica; grobišče Višnja vas 2 parc. štev. 855
k.o. Vojnik okolica; grobišče Bezovica parc. štev. 78/2 k.o. Bezovica;
grobišče Trudež parc. štev. 1161/6, 1161/5 k.o. Šmiklavž. Vojna
grobišča so nedotakljiva in so v varstvu državnih upravnih organov in
lokalne skupnosti. |
(14) Vodno
gospodarstvo in mostovi: Ob vodotokih je potrebno v skladu z
vodnogospodarskimi načrti, ki morajo biti prvenstveno usmerjeni v
varovanje pred visokimi vodami, urejati regulacije in druge vodno
gospodarske ureditve ter protipoplavne ukrepe ob upoštevanju varovanja
naravnih vrednot krajine. Obstoječi mostovi, predvsem preko Hudinje,
Dobrnice in Tesnice se zaradi dotrajanosti nadomestijo z novimi, prav
tako tudi na drugih vodotokih, kjer so mostovi dotrajani ali prometno
neustrezni. |
|
8. člen |
(določitev območij naselij) |
a) Območja
naselij (ON): |
(1) Občina Vojnik
je do sprejetja odloka o OPN svoje težnje po prostorskem razvoju
zagotavljala v Prostorskem planu Občine Vojnik 2004, kjer se v smislu
uravnoteženega razvoja poselitev usmerja v območja, ki so opredeljena
kot ureditvena območja naselij in se jih ohranja. |
(2) Kot okvirna
območja naselij se v tem OPN upoštevajo vsa ureditvena območja
naselij.Na območju občine je opredeljenih 101 območij naselij (ON): |
·
Arclin: AR_1, AR_2, AR_3, AR_4,
AR_5, AR_6, AR_7, AR_8, AR_9, AR_10 |
·
Beli Potok pri Frankolovem: BP_1 |
·
Bezenškovo Bukovje: BB_1, BB_2 |
·
Bezovica: BE_1 |
·
Bovše: BO_1, BO_2 |
·
Brdce: BR_1 |
·
Čreškova: ČŠ_1, ČŠ_2 |
·
Črešnjice: ČR_1 |
·
Dol pod Gojko: DG_1, DG_2 |
·
Frankolovo: FR_1, FR_2, FR_3, FR_4,
FR_5, FR_6, FR_7, FR_8, FR_9, FR_10, FR_11 |
·
Gradišče pri Vojniku: GR_1, GR_2 |
·
Homec: HO_1, HO_2, HO_3 |
·
Hrenova: HR_1 |
·
Ilovca: IL_1 |
·
Ivenca: IV_1, IV_2, IV_3 |
·
Jankova: JA_1, JA_2 |
·
Konjsko: KO_1 |
·
Landek: LA_1 |
·
Lemberg pri Novi Cerkvi: LE_1, LE_2,
LE_3 |
·
Lešje: LŠ_1 |
·
Lindek: LI_1 |
·
Nova Cerkev: NC_1, NC_2, NC_3, NC_4 |
·
Novake: NO_1 |
·
Podgorje pod Čerinom: PČ_1, PČ_2 |
·
Polže: PO_1, PO_2 |
·
Pristava: PR_1, PR_2, PR_3 |
·
Razgor: RZ_1 |
·
Rove: RO_1 |
·
Socka: SO_1, SO_2, SO_3, SO_4, SO_5,
SO_6, SO_7, SO_8 |
·
Trnovlje pri Socki: TR_1 |
·
Velika Raven: VR_1 |
·
Verpete: VE_1, VE_2, VE_3 |
·
Vine: VN_1 |
·
Vizore: VZ_1, VZ_2, VZ_3 |
·
Višnja vas: VI_1, VI_2, VI_3 |
·
Vojnik: VO_1, VO_2, VO_3, VO_4,
VO_5, VO_6, VO_7, VO_8, VO_9, VO_10, VO_11, VO_12, VO_13, VO_14, VO_15 |
(3) V naselja se v
minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu
naselij. |
b) Območja
sanacije razpršene gradnje, ki se vključuje v območje naselja (ON-RG): |
(1) Območja naselij,
kjer se s sanacijo razpršene gradnje le-ta vključi v naselje kot
funkcionalna in oblikovno povezanost z obstoječim naseljem. |
(2) Znotraj območij
občine Vojnik je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki
se vključuje v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede
na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naselje tako
funkcionalno kot oblikovno, neracionalno izrabo prostora, vizualno
degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote,
nezadostno izrabljeno gospodarsko javno infrastrukturo. |
(3) Območja sanacije
razpršene gradnje, ki se vključuje v območje obstoječega naselja so: |
·
Arclin: AR_1, AR_2, AR_3, AR_4,
AR_5, AR_6, AR_7, AR_8, AR_9, AR_10 |
·
Beli Potok pri Frankolovem: BP_1 |
·
Bezenškovo Bukovje: BB_1 |
·
Frankolovo: FR_1, FR_2, FR_3, FR_4,
FR_5, FR_6, FR_7, FR_8, FR_9, FR_10 |
·
Jankova: JA_1 |
·
Konjsko: KO_1 |
·
Lešje: LŠ_1 |
·
Nova Cerkev: NC_1, NC_2, NC_3, NC_4 |
·
Pristava: PR_1 |
·
Razgor: RZ_1 |
·
Socka: SO_1, SO_2, SO_3, SO_4, SO_5,
SO_6, SO_7, SO_8 |
·
Vizore: VZ_1 |
·
Vojnik: VO_1, VO_2, VO_3, VO_4,
VO_5, VO_6, VO_7, VO_8, VO_9, VO_10, VO_11, VO_12, VO_13, VO_14 |
c) Ostala območja razpršene
gradnje (RG): |
(1) Na območju
občine Vojnik se pojavlja razpršena gradnja (RG), ki pomeni takšno
razmestitev med objekti, da med njimi ostajajo nepozidana zemljišča,
pretežno kmetijska zemljišča. To je gradnja z nizko gostoto poselitve,
oziroma stihijska gradnja. Večinoma gre za posamezne stavbe v bližini
strnjenih naseljih pa tudi sredi kmetijskih zemljišč in so vir okoljskih
obremenitev s stališča pomanjkljive gospodarske javne infrastrukture.
Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta,
oziroma je brez oznake v grafičnem delu. |
(2) V občini
Vojnik v tem OPN ni opredeljenih novih naselij razpršene gradnje,
oziroma posebnih območij razpršene gradnje. |
|
9. člen |
(določitev območij
razpršene poselitve) |
(1) Okvirna
območja razpršene poselitve: |
Na območju občine Vojnik so
se kot avtohtoni poselitveni vzorec izven območij naselij, predvsem v
hribovitem zaledju, oblikovala naslednja območja razpršene poselitve kot
značilna prepoznavnost prostora občine: |
a) Območja
razpršena poselitve predstavljajo prostorske ureditve kot so:
|
·
zaselki, samotne kmetije,
razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja
ter druge oblike strnjenih manjših naselij |
·
objekti s posebnimi kulturnimi in
simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi , kapelice, znamenja ipd.) |
·
kmetijske stavbe in njihove skupine
(kozolci, čebelnjaki ipd.) |
·
turistične, rekreacijske in športne
ureditve |
·
lovske koče, planinski domovi |
·
žage, mlini, ribogojnice |
·
objekti za pridobivanje mineralnih
surovin, objekti gospodarske javne infrastrukture |
b) Vinogradniška
območja z avtohtono obliko razpršene poselitve s kmetijskimi stavbami,
ki predstavljajo zidanice, hrame, vinotoče (tudi s posamičnimi
stanovanjskimi stavbami in kmetijami znotraj teh območij) ter
pripadajočo kmetijsko rabo tal z vinogradi ali sadovnjaki, oziroma
nasadi jagodičevja na hribovitih prisojnih pobočjih. V občini Vojnik je
opredeljenih 9 zaokroženih vinogradniških območij: Črešnjice, Bovše,
Male Dole, Kladnart, Tomaž, Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče.
|
(2) Kriteriji
prepoznavnosti območij razpršene poselitve: |
Območja, kjer je razpršena
poselitev prepoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, se v občini
Vojnik pojavljajo predvsem na hribovitih območjih v severnem, zahodnem
in vzhodnem delu občine. V manjšem obsegu se razpršena poselitev
pojavlja tudi v južnem dolinskem delu v okolici strnjene poselitve
naselij. Območja razpršene poselitve predstavljajo poselitev z nizko
gostoto pozidave in s slabšo opremljenostjo z gospodarsko javno
infrastrukturo. |
Kot značilna avtohtona
oblika razpršene poselitve so v občini prepoznana tudi vinogradniška
območja kot karakteristični krajinski vzorec vinogradov posajenih vzdolž
južnih hribovitih pobočij v vzdolžnih redih ali prečnih terasah s
pripadajočo kmetijsko stavbo, vezano izključno na kmetijsko rabo tal.
Ponekod se med kmetijskimi stavbami prepletajo tudi stanovanjske stavbe
in kmečka gospodarstva iz preteklih obdobij intenzivnejše obdelave
vinogradov na večjih kompleksih in se kot takšna ohranjajo. |
|
10. člen |
(usmeritve za razvoj
poselitve in celovito prenovo) |
(1) Splošne
določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij: |
Naselja se razvijajo v
skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij v občini, ob
upoštevanju obstoječih kakovosti strukture naselja ter reliefnih in
drugih omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter s
pozidavo degradiranih, nepozidanih in drugih prostih površin. Širitve se
načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro
dostopnih lokacijah, ki imajo možnost priključevanja na obstoječo
gospodarsko javni infrastrukturo. V podeželskih naseljih pretežno
vaškega značaja se pozidava prvenstveno širi znotraj obstoječega območja
naselja, zaokrožanja manjših stavbnih zemljišč kot širitev območja
naselij so mogoča izjemoma na robovih naselij, ki niso izpostavljena in
zagotavljajo ohranitev krajinske karakteristike naselja. Prevenstveno se
prenavlajo naselja, varovana kot kulturni spomeniki oziroma kulturna
dediščina: Lemberg pri Novi Cerkvi, Nova Cerkev in Vojnik. |
(2) Notranji
razvoj naselij: |
Naselja se bodo prvenstveno
razvijala navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo ekstenzivno
izrabljena zemljišča, nezadostno izkoriščene in druge proste površine za
gradnjo ob upoštevanju ohranjanja kvalitetne urbane in arhitekturne
dediščine, ki zagotavlja kvalitetne bivalne razmere. Notranji razvoj
naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja. Obstoječi opuščeni
ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo z ustreznejšimi,
upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti naselja. |
V naseljih, kot so občinsko
središče in druga tri lokalna središča, se z načrtovanjem notranjega
razvoja omogoča umeščanje dejavnosti za dosego izboljšanja kakovosti
prostorskih ureditev kot so oskrbne, družbene, storitvene v kombinaciji
s stanovanji in zelenimi površinami in na določenih površinah, ki so
odmaknjena od stanovanjskih območij, tudi cone za razvoj gospodarskih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo zaposlitvene možnosti.
|
Pri usmeritvah za notranji
razvoj se zagotavlja uravnotežen razvoj med grajenimi in zelenimi
površinami ter povezave z odprto krajino, predvsem pa je pomembno
ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe prostora in struktur urbanega
okolja. |
Pri načrtovanju in urejanju
podeželskih naselij in vasi se z notranjim razvojem zagotovi izboljšanje
razmer za bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti s
poudarkom na ohranjanju tradicionalne arhitektura naselja v smislu
zagotavljanja tipološke poenotenosti. V podeželskih naseljih se
razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj območij naselij prvenstveno
namenjajo za potrebe kmečkih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi,
turističnim dejavnostim in bivanju. |
Pri načrtovanju notranjega
razvoja naselij se izboljša tudi opremljenost z GJI in grajenim javnim
dobrim kot so prometne površine za mirujoči promet, trgi, tržnice,
igrišča, parki, zelenice. |
(3) Prenova
naselij: |
V občini Vojnik so določena
območja za prenovo v naseljih Vojnik, Nova Cerkev in Frankolovo, kjer se
prenavljajo deli naselij, ki so zaradi neprimerne ali ekstenzivne rabe,
neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne opremljenosti,
razvrednoteni. Prenova se osredotoči v izboljšanje kakovosti bivanja,
kvalitete urejanja javnih površin in odprtega prostora v naseljih,
ohranjanjem identitete naselja in upoštevanjem meril varstva kulturne
dediščine. Pri načrtovanju prenove se upošteva tudi ohranjanje in
upoštevanje identitete celotnega naselja in okoliške krajine ter
poiščejo in izkoristijo takšne notranje prostorske rezerve naselja, da
se z njimi omili širjenje posameznega naselja. |
Ohranjajo in prenavljajo se
jedra naselij ter drugi pomembnejši deli naselij. Kakovostni robovi
naselij ter vidno izpostavljene lokacije se varujejo tako, da se vanje z
novogradnjami ne posega, razen strokovno utemeljenih izjem. |
Delna prenova naselij, ki
so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi
konservatorskih izhodišč pristojne službe. Če se prenova naselbinske
dediščine načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je njegov
obvezni del tudi konservatorski načrt. |
(4) Širitev
naselij: |
Občina Vojnik prostorske
usmeritve za razvoj zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožanjem
naselij. Širitve poselitve se navezujejo na zgoščanje in zaokrožanje
poselitvenih območij za načrtno usmerjanje poselitve ter z vzporednim
izboljšanjem prometnih povezav in komunalnih ureditev. |
S širitvijo naselja se v
primeru, da v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih dejavnosti z namenom
doseganja večje konkurenčnosti naselja in za razvoj različnih
proizvodnih in storitvenih dejavnosti. |
Širitve naselja se
načrtujejo praviloma na obrobju kot območja za kompleksno gradnjo, na
dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih in
infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja
obstoječih stavbnih zemljišč, na podeželju pa kot posamična stavbna
zemljišča, ki se vključijo v naselje. |
V občinskem središču Vojnik
in drugih lokalnih središčih se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko
gradnjo, družbene dejavnosti, gospodarske oziroma uslužnostne dejavnosti
s cilji načrtnega usmerjanja gradnje, v skladu s programi opremljanja
stavbnih zemljišč, zagotavljanjem varovanja pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(5) Razvoj
dejavnosti po naseljih: |
V območja naselij se
umeščajo različne dejavnosti glede na karakteristiko omrežij naselij v
občini, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela. Raba
urbanih površin in dopustnih dejavnosti se razporeja tako, da so med
seboj združljive. |
Industrijske in druge
proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v za to predvidene
gospodarske cone. Zagotavljajo se ustrezne razvojne površine, izboljša
se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema. Dolgoročno se
takšna območja načrtujejo na območjih občinskega središča Vojnik. V
območja za proizvodne dejavnosti se lahko umeščajo različne, vendar po
zvrsteh med seboj združljive dejavnosti. |
Oskrbne, storitvene in
družbene dejavnosti se usmerjajo predvsem v občinsko središče Vojnik ter
v druga središča pomembna za oskrbo le teh in njihovega ruralnega
zaledja. |
Stanovanja in z njimi
združljive dejavnosti se umeščajo predvsem v območja naselij in dele
naselij, ki so namenjena za stanovanja. |
V območjih podeželskih
naseljih in vaseh se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih gospodarstev s spremljajočimi
dejavnostmi in bivanju ter ob pogoju izboljšave in dograjevanja
gospodarske javne infrastrukture. Mogoč je tudi razvoj spremljajočih
dejavnosti (gasilski domovi, manjše trgovine za vsakodnevno oskrbo,
turistične dejavnosti vezane na kmečki turizem). Naštete dejavnosti
morajo imeti le vlogo dopolnilnih dejavnosti in ne smejo prevladovati
nad osnovnimi namembnostmi podeželskih naselij. |
(6) Ohranjanje
poselitve na območju razpršene poselitve: |
a) Ohranjanje
razpršene poselitve: Na območju razpršene poselitve, ki predstavlja
avtohtoni poselitveni vzorec v kulturni krajini kot so samostojne
kmetije, gruče kmetij, zaselki, razdrobljena, razpršene, raztresena in
razložena naselja ter druge oblike strnjenih manjših naselij, se le ta
zaradi ohranjanja poselitve na podeželju ohranjajo. Znotraj obstoječih
gradbenih parcel – dvorišč, oziroma znotraj meja stavbnih zemljišč, so
mogoče dopolnilne gradnje za potrebe stanovanjske gradnje za izboljšanje
pogojev bivanja, za opravljanje kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih ter
sorodnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri tem se upoštevajo
trendi razvoja podeželja in prilagajanje na tradicionalne vaške
dejavnosti, naravno in kulturno okolje ter lokalno tradicijo (turizem na
kmetijah, obrtne dejavnosti vezane na kmetijstvo, izletniški turizem ,
konjeniški turizem, vinogradniška ponudba). Gradi se tako gosto, kot
dopuščajo omejitve z vidika kakovosti urbane oblike in kakovosti
bivanja. |
b) Ohranjanje
vinogradniških območij: Vinogradniška območja, ki so prepoznana kot
avtohtona razpršena poselitev na hribovitih prisojnih pobočjih občine
predstavljajo 9 zaokroženih območij: Črešnjice, Bovše, Male Dole,
Kladnart, Tomaž, Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče.
Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki so se
oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto in
predstavljajo kvaliteten tip poselitve, značilen in prepoznaven za
hriboviti prostor občine. Pozidana so s kmetijskimi stavbami, ki
predstavljajo zidanice, hrame, gospodarske objekte za spravilo sadja,
orodja, kmetijske mehanizacije, vinotoče in se ponekod prepletajo tudi s
stanovanjskimi stavbami in kmečkimi gospodarstvi in se kot takšna
ohranjajo in dograjujejo. V vinogradniških območjih je kot dopolnilna
gradnja znotraj opredeljenih območij dopustna gradnja kmetijskih stavb,
ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu
bivanju- zidanice, kleti, vinotoči in vinske kleti v povezavi s
turizmom ali kmečkim turizmom. Dopustna dopolnilna gradnja kmetijskih
stavb se podreja pripadajoči kmetijski rabi tal, ki jim v značilnih
pasovih sledi po prisojnih pobočjih, s čimer se ohranja in krepi
značilni avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Znotraj vinogradniških
območij je dopustna tudi prenova obstoječih stanovanjskih stavb in
gradnje za potrebe obstoječih kmetij ter sanacija in dograjevanje
gospodarske javne infrastrukture. S pospeševanjem vinogradništva se
ohranja prepoznavna karakteristika krajine s krajinskega vidika in
preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij. V opredeljenih vinogradniških
območjih se zgoščevanje pozidave dopušča z namenom gradnje kmetijskih
stavb , zidanic, kleti in drugih gospodarskih objektov izključno za
potrebe primarne kmetijske obdelave tal. |
(7) Sanacija
razpršene gradnje: |
Obstoječa razpršena gradnja
v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj poselitvenih
območij se sanira s komunalnim opremljanjem, nadaljnja razpršena gradnja
na celotnem območju občine se preprečuje. Na območju razpršene gradnje,
ki predstavlja poselitveni vzorec iz preteklih obdobij urbanizacije in
so zgrajeni na podlagi gradbenih dovoljenj, se le ti ohranjajo. Na
pripadajočih stavbnih zemljišč se jim omogoča le izboljšanje bivalnih
pogojev v smislu posodobitev objektov kot so prizidave, gradnje
objektov, ki omogočajo nadomeščanje dotrajanih in nefunkcionalnih
objektov ter sanacija gospodarske javne infrastrukture, ki bo izboljšala
kvaliteto bivanja. Novih območij sanacije razpršene gradnje, ki bi se
opredelila kot nova naselja, v občini Vojnik ni opredeljenih. |
(8) Urbanistično
oblikovanje naselij: |
Ohranja se prepoznavnost
naselij kot celote in posameznih območij naselij, ki se prenavljajo
tako, da se vključijo v strukturo naselja. Arhitekturna prepoznavnost se
ohrani in krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij z upoštevanjem
sodobnih kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture, urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Novi posegi znotraj navedenih območij in v
njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in
morfološke značilnosti območja. Pri tem se upoštevajo načela
kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno
gostoto zazidave, z urejanjem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem,
racionalno rabo prostora in racionalno rabo energije. |
Prenove in novogradnje se
urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi
tako, da zagotavljajo tipološko enotnost. V območjih jeder naselij se
novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih
območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov
oblikovanja, ki morajo biti v sozvočju z obstoječimi. |
Pri urejanju območij
podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo vaških jeder in
njihove podobe in robov kot delov kulturne krajine. Razvoj območij teh
naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, morfologiji obstoječe zazidave in prometnim smerem. Območja
naselij se zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s
karakteristično tipologijo podeželskega naselja. |
Urbanistični načrti: |
Za območja naselij Vojnik,
Nova Cerkev, Frankolovo in Socka se prostorski razvoj načrtuje na
podlagi urbanističnih načrtov. Območje posameznega urbanističnega načrta
obsega površine strnjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov
različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo
uporabo, zelenih površin, vodnih površin in njihova obrežja ter
kmetijskih in gozdnih površin znotraj območja naselja. |
Naselje Vojnik se bo
razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot pomembnejše
lokalno središče in je hkrati tudi občinsko središče, temu konceptu
razvoja se opredelijo funkcije prostorskega razvoja. |
Naselja Nova Cerkev,
Frankolovo in Socka se bodo razvijala kot lokalna središča, ki
zagotavljajo prebivalcem možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno
izobraževanje, s tega stališča so s svojimi funkcijami in razvojem
pomembna za zaledje s pretežno razpršeno poselitvijo. |
a) Koncept
razvoja občinskega središča Vojnik: |
Naselje Vojnik predstavlja
pomembnejše lokalno središče, ki predstavlja hkrati tudi občinsko
središče, kjer se prepletajo območja stanovanj, centralnih dejavnosti
kot je območje starega trškega jedra s prepletanjem trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih,
kulturnih, verskih in zelenih površin. Osrednji del Vojnika se sanira v
smislu prenove in notranjega razvoja posameznih zaključenih karejev ob
upoštevanju zakonitosti ohranjanja kulturne dediščine in z boljšimi
urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami, s katerimi se zagotovi
prepletanje dejavnosti, ki zagotavljajo funkcijo občinskega središča –
centralne dejavnosti, ki so namenjene oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnostim (terciarne in kvartarne dejavnosti) in stanovanja
(enostanovanjska in večstanovanjska gradnja). Oblikuje in ureja se
predvsem osrednji del naselja, ureja se odprte površine – trge, parke,
otroška igrišča. Skrbi se za ohranjanje kvalitetne urbane in
arhitekturne dediščine. Na obrobju naselja se prepletajo območja
stanovanj z individualno gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi ter
obstoječimi kmetijami. Obrobnim naseljem se delno z zgoščevanjem
grajenih struktur in delno s zaokrožitvijo z urbanim središčem naselja,
kar pomeni racionalnejšo rabo neizkoriščenih zemljišč in sanacijo
komunalne infrastruktur, omogočijo možnosti predvsem za potrebe
enostanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti ter gradnje za
potrebe kmečkih gospodarstev. Pri tem se upošteva predvsem obstoječa
pozidava in njene namembnosti ter nove dejavnosti, ki se morajo
smiselno vgrajevati v obstoječe strukture in arhitekturne zasnove. Na
južnem delu Vojnika v naselju Arclin in na severnem v naselju Višnja vas
se že realizirana območja za gospodarske dejavnosti, ki so namenjena za
poslovne, obrtne, skladiščne, trgovske ter proizvodne dejavnosti, z
zgoščevanjem notranjih struktur in delnimi širitvami skladno s programi
opremljanja zemljišč dograjujejo in v skladu z že izgrajeno komunalno
infrastrukturo izboljšuje racionalnejša izraba zemljišč. |
Ohranjajo in razvijajo se
območja za športne in rekreativne dejavnosti ter zelene površine
vključno z zelenicami. |
Kmetijski prostor ob
Hudinji, ki na zahodni in severni strani zaokroža urbano središče
Vojnika, se trajno ohranja kot nepozidan prostor tudi z namenom
razlivnih površin v primeru visokih voda potoka Hudinje. |
Ureditveno območje na
območju parka psihiatrične bolnice ob regionalni cesti se dolgoročno
spremeni v zelene površine. Sedanja dejavnost se prestavi v industrijsko
cono. |
Obstoječa regionalna cesta
R2 – 430 Celje – Vojnik - Dobrna, ki poteka skozi osrednji del
občinskega središča, se v tej trasi ohranja, ob njej se ohranjajo
obstoječe in predvidijo nove parkirne površine. |
Kot peš in kolesarske poti
iz smeri Dobrna in Frankolovo – Vojnik – Celje se načrtujejo povezave,
ki bodo omogočale tudi regijsko povezovanje krajinsko in turistično
zanimivih območij. |
Obstoječe naselje je
opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo. Za širitev poselitve se
predvidi ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij. |
b) Koncept
razvoja lokalnega središča Nova Cerkev: |
Naselje Nova Cerkev
predstavlja eno od lokalnih središč, ki je pomembno za oskrbo
prebivalstva naselja in njegovega zaledja, kjer se prepleta staro
historično jedro z območji stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi kot
so: trgovske, oskrbne, vzgojne, verske dejavnosti in druge spremljajoče
dejavnosti splošnega pomena, zelene površine ter na obrobju kmetije z
dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi. Nova Cerkev je naselje z
arhitekturno pomembnejšo trško strukturo in lego ter izjemno veduto, ki
se ohranja. Naselje se prvenstveno razvija navznoter kot zgoščevanje s
tem, da se za pozidavo izkoristijo še nepozidane in neizkoriščene
površine ob upoštevanju ohranjanja kvalitetne urbane in kulturne
dediščine. Zagotavlja se prenova osrednjega dela naselja s kvalitetno
arhitekturno dediščino, ki se osredotoči v izboljšanje kvalitete bivanja
in urejanje regionalne ceste Višnja vas-Vitanje, ki poteka skozi
osrednji del naselja. Obstoječemu naselju se delno z zgoščevanjem
grajenih struktur in delno zaokrožitvijo naselja , ki pomeni
racionalnejšo rabo zemljišč, omogočijo možnosti predvsem za potrebe
površin za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi primernimi za podeželski
tip naselja in s tem omogoči tudi možnost sanacijo in dograditve
komunalne infrastrukture, ki bo omogočila izboljšanje kvalitete bivanja
prebivalcem Nove Cerkve. |
Kot strateška razvojna
območja potrebna za perspektivni razvoj kraja se predvidijo površine
severno od obstoječe stanovanjske soseske, ki se namenijo za širitev
območja naselja, ki se vključi v obstoječe naselje in se z njim poveže v
funkcionalno in arhitekturno celoto. |
Obstoječe zelene in športno
rekreativne površine v naselju se ohranijo. |
Naselje je opremljeno z
gospodarsko javno infrastrukturo. Za širitev poselitve se predvidi
ustrezna dograditev oziroma prenova posameznih omrežij. |
c) Koncept
razvoja lokalnega središča Socka: |
Naselje Socka se razvija
kot eno od lokalnih središč, ki je pomembno za oskrbo prebivalstva
naselja in njegovega zaledja na SZ delu občine in leži ob regionalni
ceste Višnja vas-Vitanje, ki naselje razdvaja po sredini. Vzhodni del
naselja predstavlja pretežno ruralni del naselja, zahodni pa novejši
poselitveni del pozidan pretežno z individualnimi stanovanjskimi
stavbami, tudi s spremljajočimi dejavnostmi in z oskrbnimi dejavnostmi
kot so: trgovina, vrtec, gasilni dom, šola. Naselje se bo prvenstveno
razvijalo navznoter kot notranji razvoj naselja tako, da se bodo za
pozidavo izkoristile notranje nepozidane površine, ki se bodo z
zgoščevanjem le teh povezale z obstoječim naseljem. V osrednjem delu se
bodo z zgoščevanjem zagotovile površine za oskrbo naselja (trgovine,
manjše storitvene dejavnosti) in površine za bivanje. |
Kot nove površine za
perspektivni razvoj poselitve se z zgoščevanjem obstoječih grajenih
struktur namenijo površine na SZ delu območja naselja. Te površine se
izgrajujejo postopoma glede na potrebe po gradnji. |
Hkrati z izgradnjo površin
za bivanje se izboljšuje obstoječa in dograjuje nova gospodarska javna
infrastruktura. |
Zelene površine med
regionalno cesto Višnja vas-Vitanje in potokom Hudinja se ohranjajo, z
njimi se zagotavljajo tudi retenzijske površine za primer visokih voda
Hudinje. |
Območje graščine Socka s
parkom na skrajnem SZ delu naselja se varuje in ohranja kot profana
dediščina in vrtnoarhitekturna dediščina z vplivnim območjem (območjem
parka). Nameni se za turistično gostinsko ponudbo z bivanjem.
|
Naselje je delno opremljeno
z gospodarsko javno infrastrukturo, ki se za potrebe razvoja poselitve
dograjuje. |
d) Koncept
razvoja lokalnega središča Frankolovo: |
Naselje Frankolovo se
razvija kot eno od lokalnih središč, v katerem se zagotavlja oskrba
lokalnega prebivalstva na severnem delu občine s pripadajočimi vaškimi
naselji in območji razpršene poselitve. |
Naselje ima manjši trgovski
center za osnovno oskrbo prebivalcev, cerkev, pokopališče, otroški
vrtec, šolo. V osrednjem delu se ohranja ožji del trškega jedra s
cerkvijo, pokopališčem, gostilno, trgovino in šolo, ki predstavlja
kvalitetnejši del naselja. Ostale centralne dejavnosti predstavljajo še
otroški vrtec, manjši trgovski center. Po sredini naselja poteka
regionalna cesta Višnja vas-Slovenske Konjice, ki razdvaja naselje. |
Kot nove površine za razvoj
poselitve se prvenstveno izkoristijo še nepozidane notranje površine na
zahodni strani regionalne ceste kot zgoščevanje grajenih struktur,
prenova in notranji razvoj naselja, ki se vključijo v naselje. Te
površine se namenijo za potrebe po dodatnih površinah za razvoj
centralnih dejavnosti, za potrebe športnih in rekreativnih površin ob
šoli ter za potrebe stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti ter
hkrati sanacijo in dograjevanje gospodarske javne infrastrukture.
|
Območje dvorca Frankolovo s
parkom se varuje in ohranja kot profana dediščina z vplivnim območjem
(območjem parka). Namenska raba v parku dvorca (varovan kot vplivno
območje dvorca) mora v večji meri ostati zelena površina . |
Za perspektivni razvoj za
potrebe širitve trgovskih in spremljajočih dejavnosti je na vzhodni
strani regionalne ceste ob obstoječem trgovskem centru predvidena manjša
širitev južno od obstoječega trgovskega centra, za stanovanjske
dejavnosti pa območje na levem bregu Tesnice zahodno od regionalne
ceste. Te površine predstavljajo zgoščevanje obstoječih grajenih
struktur z nizko poselitveno strukturo, ki se bodo dograjevale postopoma
glede na potrebe po dodatnih poselitvenih površinah ob pogoju sanacije
in dograjevanja gospodarske javne infrastrukture. Površine za turizem
so na vzhodni strani regionalne ceste Višnja vas-Slovenske Konjice ob
cesti proti Črešnjicam – bazen in športne površine. Te površine so kot
širitev za športno rekreativne dejavnosti predvidene ob cesti proti
Črešnjicam v smeri proti vzhodu. |
Naselje je delno opremljeno
z gospodarsko javno infrastrukturo, ki se za potrebe razvoja poselitve
dograjuje. |
|
11. člen |
(usmeritve za razvoj v
krajini) |
(1) Splošni
pogoji za usmeritve razvoja krajine: |
Pri načrtovanju posegov v
prostor bo občina zagotavljala ohranjanje naravne in kulturne krajine
ter biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, arhitekturno dediščino,
ki jo oblikujejo stavbe, naselbinske in krajinske vrednote in ki ji
dajejo ob prepletanju gozdnih ter kmetijskih površin prepoznavnost tega
dela slovenskega predalpskega prostora in skrbela za ohranjanje
tradicionalne arhitekture in prepoznavnosti podeželja. Posebna pozornost
se bo posvečala stikom naselij in odprte krajine na način, da se na
obrobja naselij ne bo uvrščalo dejavnosti, ki s svojo obliko, velikostjo
in namembnostjo negativno vplivajo na prepoznavno podobo naselij,
značilnost reliefnih oblik in drugih vrednot prostora. Pri načrtovanju
se upoštevajo predpisi za določene varstvene režime. |
Usmeritve za razvoj
kmetijstva: |
Kmetijska dejavnost se
usmerja na podeželski prostor izven urbanih središč pa tudi na območja,
ki jih je zaradi demografske ogroženosti smiselno oživiti s kmetijskimi
dejavnostmi, kmečkim turizmom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah
vezanih na potenciale naravnega in kulturnega okolja ter lokalno
tradicijo v povezavi z ohranjanjem kulturnih in simbolnih kakovosti
krajine in biotske raznovrstnosti (turizem na kmetijah, izletniški
turizem, pohodništvo, vinogradniška ponudba, biološka pridelava hrane,
čebelarstvo, šport, konjeniški turizem, tematske poti). Kjer je možno,
se spodbuja širjenje in posodobitev kmetij ter spodbuja ekološko
kmetovanje ter omogoči gradnja novih kmečkih gospodarstev. |
Vspodbuja naj se rabo
zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje
naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na
habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in območjih
Natura 2000. Na večjih kmetijskih površinah se naj ohranjajo ali ponovno
vzpostavljajo omejki, živice, travniški sadovnjaki, gozdni otoki, vodna
telesa, obvodna vegetacija. |
Melioracije se naj izvaja
le na kmetijskih zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti
naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. V območjih ohranjanja
narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska
raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč
prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o
ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst. |
Ohranjajo se kmetijska
zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje
gospodarske dejavnosti in spodbuja se raba kmetijskih zemljišč, s katero
se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. Zasnova kmetijskih zemljišč
opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Pri nadaljnjem
razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram
in hkrati spodbuja razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelave
hrane, s poudarkom na ekološko zdravi hrani in sonaravni pridelavi.
Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne
smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Razvija se različne
kmetijske panoge: sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo,
živinoreja, poljedelstvo, čebelarstvo. |
Glede na bogato biotsko
raznovrstnost v občini se na celotnem območju občine spodbuja ekološko
kmetovanje. |
Ohranja in pospešuje se
razvoj vinogradništva, ki je značilno za prisojna pobočja občine in je
prepoznano kot avtohtona razpršena poselitev in predstavlja 9
zaokroženih območij: Črešnjice, Bovše, Male Dole, Kladnart, Tomaž,
Rakova Steza, Straža, Lemberg in Gradišče. S pospeševanjem
vinogradništva se ohranja prepoznavna karakteristika krajine s
krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje hribovitih pobočij.
|
Trase infrastrukturnih
objektov naj se usmerjajo na območja drugih kmetijskih zemljišč, le ko
so izčrpane vse druge možnosti, se usmerjajo na najboljša kmetijska
zemljišča. V takšnih primerih je potrebno poiskati takšne možnosti, da
se najboljša kmetijska zemljišča prizadene v čim manjši možni meri. |
Usmeritve za razvoj
gozdarstva: |
Gozdove, ki so naravni vir
in naravno bogastvo, se ohranja ob upoštevanju razvojnih potreb
gozdarstva. Zagotavlja se gospodarjenje z gozdovi ter ohranjanje vseh
funkcij gozdov s sonaravnim načinom gospodarjenja, skladno z veljavnimi
režimi se varujejo in ohranjajo varovalni gozdovi. |
Gozdovi v občini Vojnik so
v veliki meri uvrščeni med večnamenske lesno proizvodne gozdove, manjši
del pa je opredeljen kot varovalni gozd – to je 398,26 ha. Gozdov s
posebnim pomenom v občini Vojnik ni. |
Gozdovi v občini Vojnik so
pretežno v odmaknjenih in v hribovitih delih ohranjeni, v območjih, kjer
je dostopnost boljša, pa so zaradi pospeševanja smreke spremenjeni.
Močno spremenjeni so samo posamezni sestoji, kjer so v preteklosti bili
nasadi smreke, izmenjanih sestojev pa ni. |
Občino Vojnik pokrivajo
stari gozdovi. Razporeditev po razvojnih fazah izkazuje 2% mladovij, 30%
drogovnjakov, 60% debeljakov ter 8% sestojev v obnovi. V mladovjih so
prisotne dobre, deloma tudi bogate sestojne zasnove s sklenjenim
sklepom. Negovalnost mladovij je v pretežni meri dobra, je pa prisoten
razmeroma velik delež nenegovanih mladovij. V drugovnjakih in debeljakih
je ugotovljena prevladujoča dobra sestojna zasnova, na približno 1/3
površine pa so ti sestoji slabo zasnovani (kmečko prebiranje). Velik
delež te razvojne faze je slabo negovan. |
Območje občine Vojnik ima v
severnem delu močneje razbrazdan relief s posledično večjimi nagibi. To
vodi v večji pomen gozdov za varovanje nižje ležečih rastišč in sestojev
ter objektov, gospodarjenje z gozdovi pa je deloma manj intenzivno
(težke spravilne razmere, mestoma manj kvaliteten les, termofilna
rastišča). V osrednjem in južnem delu občine, ki je reliefno in glede na
nagibe manj zahteven, pa se pojavlja intenzivnejše gospodarjenje, večji
je delež spremenjenih gozdnih površin. Delež smreke se zaradi preteklega
načina gospodarjenja tudi povečuje. |
Ohranjati je potrebno
naslednje funkcije gozdov: |
·
ekološka funkcija: |
Varovalna funkcija-varuje
se strma pobočja pred pojavom erozije ter padajočim kamenjem,
gospodarjenje v teh gozdovih se izvaja, vendar prilagojeno funkciji
gozda. |
Funkcija ohranjanja biotske
raznovrstnosti; največje sklenjene površine funkcije so zaradi pomembnih
rastišč v severnem delu občine, v osrednjem in južnem delu pa se
pojavljajo zgolj fragmentirani deli, kjer gozd opravlja to funkcijo. |
Klimatska funkcija; območja
v okolici naselij, ki so pomembna predvsem kot vir svežega zraka za
urbani prostor. Največje območje se pojavlja v okolici Vojnika. |
Hidrološka funkcija;
gozdovi severnega dela so izrednega pomena za vodo oskrbo širšega
območja, v osrednjem delu pa se pojavlja predvsem funkcija posameznih
vodnih virov. |
·
socialna funkcija: |
Zaščitna funkcija predvsem
na strmih pobočjih nad prometnicami in naselji. |
Rekreacijska funkcija-
gozdovi v okolici naselij in pomembnejših rekreacijskih točk, tudi ob
planinskih kočah in poteh. |
Turistična funkcija;
območja v neposredni okolici Vojnika ter okolica gradu Lemberg. |
Funkcija varovanja naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti; pretežno v severnem delu občine, kjer
je ekološko pomembno območje Velenjski – Konjiško hribovje. |
Funkcija varovanja kulturne
dediščine; varujejo se gozdne površine v okolici kulturnih spomenikov.
Pomemben kompleks pa je tudi del kulturne krajine kot zavarovanje
območja v okolici osrednjega dela občine Vojnik. |
Estetska funkcija; gozd kot
element krajine predvsem v okolici naselij opravlja pomembnejšo estetsko
funkcijo, saj predstavlja popestritev v urbani krajini. |
Higiensko zdravstvena
funkcija; zaradi pomena gozda kot filtra zraka je ta funkcija še posebej
pomembna v okolici naselij in poslovnih kompleksov. |
·
proizvodna funkcija: |
Lesno proizvodna funkcija. |
Funkcija pridobivanja
drugih gozdnih dobrin; izrazito je poudarjena v južnem in osrednjem delu
občine, deloma sovpada tudi z rekreacijsko funkcijo. Velik delež več
namenskih gozdov omogoča zadostno oskrbo z lesom, v občini pa sicer ni
večjih lesnih obratov. |
Strategija za gospodarjenje
z gozdovi in gozdnim prostorom je naslednja: |
Površine gozda ob 56%
gozdnatosti ni smiselno in potrebno v veliki meri povečevati. |
V krajini je primerno
ohranjati obstoječ razpored gozdnih površin. |
Gozdove v okolici večjih
središč razglasiti kot gozdove s posebnim namenom. |
Vzdrževanje rekreacijske in
turistične infrastrukture. |
Še posebej varovati gozdove
v katerih so vodovarstvena območja virov pitne vode. |
S pospeševanjem kmetijskih
in prostorskih ureditev težiti k ohranjanju poselitve in vzdrževanja
kmetijskih površin. |
Za gospodarjenje z gozdovi
omogočiti transportne poti za spravilo lesa. |
Posegi v gozdove z namenom
gradnje, ki ni namenjena gospodarjenju z gozdovi, niso mogoči. Pri
posegih na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik od
gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega
drevja na danem rastišču. V kolikor okolico objekta poraščajo gozdovi,
ki trenutno ne dosegajo te višine(manjše razvojne faze, degradirane
površine) se le ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na
podobnih rastiščih. Po izvedbi posega se pogoji za gospodarjenje z
gozdom ne smejo poslabšati. Tako je potrebno v primeru prekenitve možnih
poti za spravilo lesa zagotoviti enakovredne nadomestne dostopne poti.
|
Usmeritve za upravljanje z
vodami: |
Na področju vodnega
gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita
vodnih virov, varstvo voda v smislu trajne ohranitve ekološkega stanja
in krajinskega pomena voda v krajini, odpravljanje posledic erozije in
hudourniškega delovanja, zagotavljanje poplavne varnosti ter ohranjanje
in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod. |
Z vidika varovanja voda in
obvodnega prostora so predlagane usmeritve: varovanje naravnega in
sonaravnega obtočnega režima voda, projektiranje proti poplavnih ukrepov
na Hudinji in Dobrnici. |
Pred posegi se zavaruje
vodna in priobalna zemljišča, nujni posegi ne smejo poslabševati stanja
voda in vodnega režima ter vodnega in obvodnega biotopa. Območje
Šmartinskega jezera se ureja kompleksno v sodelovanju z Mestno občino
Celje, za katerega je bil sprejet državni prostorski načrt za širše
območje Šmartinskega jezera, predvsem v smislu izgrajevanja gospodarske
javne infrastrukture. |
Usmeritve za razvoj turizma
in rekreacije: |
Pomembna panoga za razvoj
občine je turizem. Občina bo podpirala in širila turistične dejavnosti v
urbanih središčih in v krajini. Prvenstveno bo izkoristila kulturne in
naravne vrednote ter danosti in raznolikosti krajine. |
Športnorekreacijske
dejavnosti in turizem naj se načrtuje tako, da bo zagotovljeno
ohranjanje lastnosti zaradi katerih imajo območja z vidika varstva
narave poseben status. Spodbuja se naj razvoj trajnostnih oblik
rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z
naravnimi danostmi. V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje
prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v
naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo
praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se naj
prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne infrastrukture. Razvoj
trajnostnih oblik turizma in rekreacije se na celotnem območju naj
usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih in
naravovarstveno občutljivejših območjih. Zavarovana območja, naravne
vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično
ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave.
Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z
informacijami in opozorili. Označevanje naravnih vrednot in območij
biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o
označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št.
117/02, 53/05). V urbanih naseljih Vojnik, Nova Cerkev, Lemberg pri Novi
Cerkvi in Frankolovo bo občina v okviru trških jeder s prenovami in
revitalizacijami bogatila vrednote in prepoznavnosti naselij in
prednostno umeščala vanje dejavnosti, ki predstavljajo prepoznavnost
krajev in občine in jih dopolnjevala tudi z novimi turistično
rekreativnimi dejavnostmi predvsem na obrobjih naselij, ki bodo še
dodatno obogatile ponudbo in prepoznavnost naselij ter jih povezala
turistično ponudbo graščin in gradov Tabor, Socka Lemberg in
Frankolovo. |
V krajini bo občina
podpirala in omogočala dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilne
dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, obrtne dejavnosti v povezavi z
osnovnimi kmetijskimi dejavnostmi, obrtne in rokodelske dejavnosti,
konjeniški turizem, vinske kleti, čebelarstvo) in jih s peš potmi,
kolesarskimi stezami, učnimi naravovarstvenimi potmi povezovala in
navezovala na urbana središča v občini in povezovala s sosednjimi
občinami ter dopolnjevala ponudbo športno rekreativnimi dejavnostmi v
naravnem okolju – naravno kopališče ob Hudinji, ki sta načrtovana kot
perspektivni razvojni prostor in opredeljena v urbanističnem načrtu
naselja Vojnik, smučarska skakalnica v Vizorah. |
(2) Usmeritve za
razvoj območij mineralnih surovin: |
Območja mineralnih surovin
(kjer so trenutno nelegalni kopi) so predvidena za postopno opuščanje in
sanacijo oziroma rekultivacijo. Nelegalne kope se sanira brez
izkoriščenja mineralnih surovin. |
Sanacija obstoječih
nelegalnih kopov v Belem potoku se bo izvedla z delno spremembo
namembnosti v gospodarsko cono (IG). Načrtujejo se dejavnosti, ki so
sprejemljive z vidika varstva okolja, narave in vodovarstvenih območij.
Za nameravan poseg je potrebno izdelati OPPN. Izvajanje dejavnosti rabe
mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječe
kamnolome v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira s
povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat. K
sanaciji opuščenega ali nelegalnega kamnoloma se pristopi le v primeru,
da padanje kamenja ne ogroža okolico. V opuščenih kamnolomih se pogosto
razvijejo sekundarni habitati, kjer so se že naselile nekatere ogrožene
rastlinske in živalske vrste pomembne z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti (podrobnejša varstvena priporočila so podana k enoti
urejanja OP – 17 (LN). |
Raziskovanje mineralnih
surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina
pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen
izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni
prostorski načrt (OPPN) . |
(3) Usmeritve za
ohranjanje prepoznavnih značilnosti in kvalitet prostora na lokalni
ravni: |
Dejavnike prepoznavnosti
krajine v občini se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo
privlačnost območij za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh
območjih se spodbuja dejavnosti kot so trajnostna raba dediščine, razvoj
turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko
dejavnostjo. |
Posebno pozornost se
posveča stikom naselij in odprte krajine. Dejavnike prepoznavnosti
krajine se upošteva pri širjenju in oblikovanju v poselitvenih območjih
na način, da se v obrobja naselij praviloma ne umešča dejavnosti, ki bi
s svojo obliko in velikostjo negativno vplivala na prepoznavno podobo
naselij. |
Ohranja se naravne
kakovosti območij, ki predstavljajo lastnosti z veliko ohranjenostjo in
raznolikostjo biotske raznovrstnosti, območja s sklenjenimi gozdovi v
naravni krajini, območja s kvalitetnimi ekosistemi, ki jih je potrebno
ohranjati. V čim večji možni meri je potrebno ohranjati v urbanih
naseljih obstoječe zelene in parkovne ureditve in jih s prepletanjem
navezovati na območja stanovanj ter z dodatnimi zelenimi in športno
rekreativnimi površinami izboljšati kvaliteto bivanja predvsem v urbanih
središčih. V novih stanovanjskih soseskah je potrebno ob predpisanih
faktorjih zazidanosti zagotavljati tudi zelene površine. |
Karakteristični krajinski
vzorec v občini predstavljajo tudi vinogradi posajeni vzdolž pobočij
bregov v vzdolžnih redih ali prečnih terasah s pripadajočo kmetijsko
stavbo, vezano na kmetijsko rabo tal. Tradicija vinogradništva v občini
sega že daleč v preteklost in še vedno predstavlja pomembno kmetijsko
panogo, ki jo občina aktivno podpira in spodbuja obnovo starih
vinogradov in zasajevanje novih. Iz krajinskega in arhitekturnega vidika
je pomembnih 9 zaokroženih vinogradniških območij, ki predstavljajo
avtohtono razpršeno poselitev na hribovitih prisojnih pobočjih Črešnjic,
Bovš, Malih Dol, Kladnarta, Tomaža, Rakove Steze, Straže, Lemberga in
Gradišča. Hkrati s pospeševanjem vinogradništva se ohranja prepoznavna
karakteristika krajine s krajinskega vidika in preprečuje zaraščanje
hribovitih pobočij. |
V gozdove na pobočjih se
praviloma ne posega, kadar pa je to potrebno, se preprečuje nastanek
erozijskih žarišč in v čim večji meri poskrbi za pogozdovanje. |
Na celotnem območju občine
je potrebno zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot, ki so pomemben del kakovosti krajine in predstavljajo območja:
Beli potok, Huda luknja, Lindek-lipa, Lindeška jama, Lindeški slap,
Polže-robinija, Slemenškova lipa, Socka-soteska Hudinje, južno pobočje
Konjiške gore, Tesnica-slap, Tomaž nad Vojnikom-črni gaber, Tomaž nad
Vojnikom-lipa, Verpete-termalni izvir, Vojnik-medvedja leska, Hudinjski
slap, kulturna krajina Žepine. V teh območjih se posegi z namenom
gradnje za bivanje ne načrtujejo, mogoči so le posegi za namestitev
urbane opreme, panojev, v soglasju pristojnega organa za varstvo
narave. |
Na celotnem območju občine
se ohranja in zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ki
oblikuje kulturno prepoznavnost občine. |
(4) Usmeritve za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
Območje občine spada v
potresno nevarnost VII. stopnje po MSC lestvici. Objekti morajo biti
proti potresno grajeni in v skladu s pogoji, ki veljajo za potresno
nevarnost VII. stopnje. Poselitev se ne bo širila na območja, ki lahko
za poselitev in druge človekove dejavnosti predstavljajo ogrožena
območja naravnih in drugih nesreč, kot so poplava območja, erozija,
plazovita območja. Dejavnosti se razvrščajo v prostor izven območij
potencialnih nesreč, ogrožena območja se sanirajo kakor tudi drugi viri
onesnaženja: hrup, zrak, svetlobno onesnaženje in druge emisije v
prostor, ki poslabšujejo bivalne pogoje prebivalcev. Posebno pozornost
je potrebno posvetiti obstoječim namembnostim na ogroženih območjih in s
sanacijo žarišč potencialnih nesreč omogočiti varne življenjske in
delovne pogoje. |
Na območju vseh stavbnih
zemljišč na strmejših in strmih zemljiščih so pred vsakim posegom
obvezne geološke raziskave za območje gradnje, pripadajočega dvorišča,
dovozne ceste in vseh drugih posegov, ki spreminjajo konfiguracijo
terena in ob upoštevanju vseh varstvenih ukrepov na sosednjih zemljiščih
in objektih. |
(5) Usmeritve
prostorskega razvoja za obrambne dejavnosti: |
Območje za potrebe
obrambnih dejavnosti v Šmiklavžu pri Ljubečni načrtuje Ministrstvo za
obrambo RS, ki posega tudi na območje Mestne občine Celje. Kompleks, ki
je namenjen za objekte Ministrstva za obrambo se bo izgrajeval glede na
razvojne potrebe in programe le tega. Pri vseh načrtovanih posegih je
potrebno zagotoviti čim manjše posege v gozdove. Območja omejene in
nadzorovane rabe so varnostna oz. vplivna območja, na katerih so
potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov. |
|
12. člen |
(usmeritve za določitve
namenske rabe zemljišč) |
(1) V strateškem
delu tega občinskega prostorskega načrta so na podlagi usmeritev glede
razvoja določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih
zemljišč. |
(2) Stavbna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč iz
veljavnega planskega akta občine, na podlagi veljavnih upravnih
dovoljenj, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na
podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema
kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag,
v katerih se utemeljujejo potrebe po širitvi stavbnih zemljišč. |
(3) Gozdna ter
najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza
zemljišč v veljavnem planskem aktu občine, upoštevajoč podatke o gozdu,
katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. |
(4) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju
podatkov iz veljavnega planskega akta občine, katastrskih podatkov in
digitalnih ortofoto posnetkov. |
(5) Druga
zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag, z upoštevanjem
podatkov iz veljavnega planskega akta občine in dejanskega stanja
zemljišč. |
|
13. člen |
(splošne usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Na podlagi
usmeritev strateškega dela OPN v zasnovah prostorskega razvoja, zasnovah
gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj,
za celovito prenovo, za razvoj v krajini se oblikujejo kriteriji za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev, ki so podrobneje definirani v
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta za posamezno enoto
urejanja prostora. PIP se določijo za območja naselij, za območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor v skladu
z določili in karakteristikah posameznih EUP. PIP določajo vrste
dopustnih posegov v prostor glede na analizo značilnosti prostora,
namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na
zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo,
merila za izgradnjo in priključevanje objektov na GJI in grajeno javno
dobro, merila za urejanje in ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. S PIP so določena tudi merila in pogoji za gradnjo
objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter merila in pogoji za
pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Občina Vojnik se lahko
za izdelavo OPPN odloči tudi glede na naknadne ugotovitve zaradi
zahtevnosti pogojev gradnje, dejavnosti, vpliva na sosednja zemljišča,
izgradnjo GJI in drugih pomembnejših prostorskih odločitev. |
(2) Za urbana
središča, za katera se izdelajo urbanistični načrti, se usmeritve za PIP
izdelajo na podlagi konceptualnega dela le tega. |
|
III. Izvedbeni del
občinskega prostorskega načrta Občine Vojnik |
|
14. člen |
(vsebina izvedbenega dela
odloka) |
(1) Besedilo
obsega: |
·
Določila o enotah urejanja |
·
splošne določila o namenski rabi
prostora |
·
splošni PIP glede dopustne izrabe
prostora |
·
PIP glede vsebine
|
·
Splošni PIP glede namembnosti |
·
Splošni PIP glede lege objektov in
odmiki |
·
Splošni PIP glede velikosti |
·
PIP glede oblikovanja ter pogoji
glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov |
·
Splošni PIP za in merila za
parcelacijo |
·
Splošni PIP glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
·
Splošni PIP za ohranjanje kulturne
dediščine in ohranjanja narave, varstava okolja in naravnih dobrin ter
varovanja zdravja |
·
Splošni PIP za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo |
·
PIP na območjih predvidenih OPPN |
·
Določitev PIP po posameznih
podrobnejših namenskih rabah |
·
Veljavnost in prenehanje veljavnosti
planskih in izvedbenih aktov |
|
15. člen |
(določila o enotah urejanja
prostora) |
Enote urejanja prostora se
opredelijo kot območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega
prostora na podlagi analize značilnosti prostora, njegovih vrednot,
značilnosti, prepoznavnosti načrtovanih prostorskih ureditev, omejitev
iz pravnih režimov s področja varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na
podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev. Za
posamezno enoto urejanja prostora se določi namenska raba in prostorski
izvedbeni pogoji. Enote urejanja prostora se v naseljih, za katera so
izdelani urbanistični načrti, določajo na podlagi le teh. |
(1) EUP določa
pogoje za urejanje : |
·
območij naselij in njihovih delov |
·
območij razpršene poselitve vključno
z vinogradniškimi območji |
·
območja razpršene gradnje in
odprtega prostora |
·
območja, za katera so predvidene
izdelave OPPN |
(2) Meja enote
urejanja prostora se določi glede na enotne oblikovne značilnosti tako
natančno, da je njihove meje možno določiti v naravi in v zemljiškem
katastru. |
(3) Označevanje
EUP se v OPN določa glede na oznako naselja po RPE s črkovno oznako
naselja in zaporedno številko. |
(4) EUP, za
katero se pripravi OPPN je označena s črkovno oznako naselja, zaporedno
številko in oznako OPPN. |
(5) EUP za odprti
prostor je označena s črkovno oznako OP. |
|
16. člen |
(splošna določila o
namenski rabi prostora) |
(1) Območje
občine se glede na osnovno namensko rabo prostora določi in prikaže
glede na lastnosti prostora, predvideno rabo in hierarhično nadrejenih
prostorskih aktov in se deli na: |
·
območje stavbnih zemljišč |
·
območje kmetijskih zemljišč |
·
območje gozdnih zemljišč |
·
območje vodnih zemljišč |
·
območja drugih zemljišč |
(2) V OPN so za
celotno območje občine po posameznih EUP določijo območja podrobnejše
prostorske rabe. Podrobnejša namenska raba se prikaže glede na lastnosti
prostora na: |
·
območja stanovanj |
·
območja centralnih dejavnosti |
·
območja proizvodnih dejavnosti |
·
posebna območja |
·
območja zelenih površin |
·
območja in omrežje prometne
infrastrukture |
·
območja komunikacijske
infrastrukture |
·
območja energetske infrastrukture |
·
območja okoljske infrastrukture |
·
območja za potrebe obrambe |
·
površine razpršene poselitve |
·
območja najboljših kmetijskih
zemljišč |
·
območja drugih kmetijskih zemljišč |
·
območja gozdnih zemljišč |
·
območja vodne infrastrukture |
·
območja mineralnih surovin |
·
območja za potrebe varstva okolja
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
·
območja za potrebe obrambe |
·
ostala območja |
(3) V EUP se
določi in prikaže podrobnejša namenska raba prostora po načelu
pretežnosti in drugih značilnosti prostora. |
(4) Stavbna
zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč veljavnega
planskega akta, veljavnih upravnih dovoljenj, podatkov iz
informacijskega sistema, prikazov stanja prostora ter strokovnih podlag
kot utemeljitev po širitvi stavbnih zemljišč. |
(5) Gozdna ter
kmetijska zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe ob upoštevanju
veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih orto foto
posnetkov. |
(6) Vodna
zemljišča se prikažejo na podlagi dejanske rabe ob upoštevanju
veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih orto foto
posnetkov. |
(7) Druga
zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag in dejanskega stanja
prostora. |
|
17.člen |
(splošni PIP glede dopustne
izrabe prostora) |
(1) Dopustna
izraba prostora se določi na podlagi stavbne tipologije, ki je značilna
na območju posamezne EUP in se odraža kot faktor izrabe z razmerjem med
bruto tlorisnimi površinami vseh objektov in celotno površino območja
EUP z zahtevano površino zelenih in drugih površin, ki služijo skupni
rabi prebivalcev in zagotavljajo kvaliteto bivanja. Dopustna izraba
prostora se določi v občini Vojnik za EUP za območja stanovanj, za
katera je predvidena izdelava OPPN in za območja gospodarskih con, za
katera je predvidena izdela OPPN. |
|
18. člen |
( prostorski izvedbeni
pogoji glede vsebine) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor so pogoji glede: |
·
namembnosti |
·
lege |
·
velikosti |
·
oblikovanja |
·
parcelacije |
·
priključevanja na GJI |
·
ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambe |
·
varovanja zdravja ljudi |
Natančnost in podrobnost
prostorskih izvedbenih pogojev mora izhajati iz namenske rabe prostora,
predvidenih dejavnosti in značilnosti prostora, morfoloških značilnosti
in pomembnejših omejitvenih faktorjev, ki jih opredeljuje strateški del
OPN. Usmeritve za oblikovanje PIP izhajajo iz 13. člena tega odloka, ki
predpisuje splošne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
in se upoštevajo pri definiranju detajlnejših PIP v posamezni EUP. |
|
19. člen |
(splošni PIP glede
namembnosti) |
(1) S PIP se v
posamezni EUP določi namenska raba glede na pretežno namensko rabo
prostora in sicer: |
·
v EUP so na površinah podrobnejše
namenske rabe dopustne gradnje objektov, ki so definirane s PIP glede na
namen ter dopustne spremembe namembnosti v skladu s standardno
klasifikacijo dejavnosti |
·
vrste enostavnih in nezahtevnih
objektov |
·
določi se možnost prepletanja
dopustnih dejavnosti, oziroma spremljajočih dejavnosti, ki izboljšujejo
pogoje bivanja prebivalcev, določijo se drugi posegi in ureditve s
katerimi se spreminja prostor, agrarne operacije, vodnogospodarske
ureditve |
(2) Ne glede na
navedene določitve prejšnje točke, so v vseh EUP dopustne gradnje, ki so
namenjene izvajanju GJI, komunalnemu opremljanju zemljišč, varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu
kulturne dediščine. |
|
20. člen |
(splošni PIP glede lege
objektov in odmiki) |
(1) Pri določanju
lege objektov se upoštevajo regulacijske linije, ki razmejujejo površine
namenjene javni rabi od površin, namenjenih zasebni rabi ter gradbene
meje, ki določajo linijo, ki je novo zgrajeni objekt ne sme presegati,
lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene
parcele. |
Kjer regulacijska linija in
gradbena meja nista določeni, se lege objektov povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti
obstoječi prepoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali
ulice. |
(2) V območjih
naselbinske kulturne dediščine je potrebno pri določitvi lege stavbe
slediti historični zasnovi in obsteječim gradbenim linijam objektov. |
(3) Pri lociranju
in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in
značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni
krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k
ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju
negativnih dosedanjih posegov. |
(4) Postavitev
stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb,
lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je
postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni
dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen
identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma
prevladujočo orientacijo slemen. |
(5) Novogradnje
se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne
energije, če je postavitev stavb skladna s morfološko zasnovo naselja,
sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena.
|
(6) Nove stavbe
morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila
cestno prometnih predpisov glede na kategorizacijo posamezne ceste. |
(7) Pri posegih
na gozdnem robu je potrebno upoštevati varnostni odmik objekta od
gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega
drevja na danem rastišču. |
(8) Odmiki od
meje sosednjih zemljišč: |
·
Stavbe morajo biti oddaljene od meje
sosednjih zemljišč načeloma 4.00 m, oziroma po pogojih predpisanih v
posamezni EUP. |
·
Pri določanju kote pritličja
objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekti s
pritličjem navezujejo na koto javnega prostora tako, da je višinska
razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša. |
·
Na območjih proizvodnih dejavnosti,
ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih
območij, mora biti odmik pogojen glede na namembnost dejavnosti, vplive
na okolje in gabarit objekta. |
·
Odmiki med posameznimi stavbami
morajo biti podrejeni tipologiji naselja, obstoječih prostorskih
ureditev soseske, zagotavljati morajo kvaliteto bivanja, omogočati
požarno varnost ter vzdrževanje objektov. |
·
Odmiki enostavnih in nezahtevnih
objektov morajo biti podrejeni pogojem navedenim v Uredbi ter pogojem
PIP navedenih za to vrsto objektov v posamezni EUP. |
|
21. člen |
(splošni PIP glede
velikosti) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji glede velikosti objektov določajo: prostornino
objektov, tlorisne in višinske gabarite objektov, zmogljivost objektov. |
Poleg navedenih pogojev se
za velikost parcele namenjene gradnji, določijo tudi: faktor izrabe
parcele in faktor zazidanosti parcele, ki se določita v posamezni EUP
glede na tipologijo gradnje in druge pogoje, ki pogojujejo velikosti
objektov. |
(2) Na območjih,
kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru
naselja) navedenih pogojev ni mogoče zagotavljati, se parkirne,
manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih površinah. |
(3) Lega in
oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov,
tako da je za predvideno gradnjo mogoče zagotoviti: |
·
dostop do javne ceste |
·
minimalno zahtevano komunalno opremo |
·
skladnost z značilno parcelacijo v
EUP |
·
skladnost z obstoječo razgibanostjo
zemljišča |
·
upoštevanje geoloških pogojev
zemljišča |
·
higiensko in zdravstveno zaščito,
zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote |
(4) Stavbam,
zgrajenim pred letom 1967, ki imajo možnost pridobivanja uporabnega
dovoljenja, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega
zemljišče, nujno za uporabo stavbe. |
(5) Pri določanju
gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo
določene, se le ta glede na namembnost objekta določi v površini, ki
omogoča rabo objekta ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami. |
(6) Objekti na
posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni
glede gabaritov, naklonov, oblikovanja streh, fasad. Izjeme so EUP, v
katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti. |
(7) Pri določanju
višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg višin definira v
EUP tudi dopustna višina ob upoštevanju pogoja, da nove stavbe ne bodo
izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske
danosti, v kolikor s PIP ni drugače določeno. |
(8) V primeru, da
višinski gabariti lahko odstopajo od značilne višinske tipologije
naselja, je smiselno v takšni EUP s PIP predpisati faktor gradbene
prostornine kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino
celotne parcele, namenjene gradnji. |
|
22. člen |
(PIP glede oblikovanja ter
pogoji glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Nezahtevni
objekti (NO) in enostavni objekti (EO) se razvrščajo skladno z Uredbo o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Zanje veljajo splošni
pogoji navedeni v Uredbi oziroma podrobnejši pogoji, če je v posamezni
EUP določeno drugače. |
(2) Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in
varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih
režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno
pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe. |
(3) Vsi NO in EO
na celotnem območju občine morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem
in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Objekti so lahko le
enoetažni – pritlični ali v celoti vkopani ali delno vkopani. Postavitev
NO in EO ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjševati
minimalnih površin za parkiranje. |
(4) Za odmike od
posestnih mej za NO in EO velja, da morajo biti odmaknjeni od sosednjega
zemljišča 3.00 m, razen v primeru soglasja soseda je lahko odmik manjši. |
(5) Za majhne
stavbe in majhne stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave velja, da se
lahko gradijo na celotnem območju občine le na gradbeni parceli. Na
manjših parcelah od 500 m2 se se lahko zgradijo le tri stavbe različne
namembnosti, ki v skupni površini ne smejo presegati 80,00 m2 , oziroma
mora biti le ta skladna s Fz, če je ta v posamezni EUP določen. Na vseh
večjih parcelah od 500 m2 se lahko gradijo majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave v skupni površini do 120 m2. |
(6) Na gradbenih
parcelah več stanovanjskih stavb (tri in več stanovanj) nezahtevni in
enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot
skupna ureditev za potrebe celotnega objekta. |
(7) Objekti za
oglaševanje se urejajo celovito ob mnenju občinskega upravnega organa,
pristojnega za prostor, k lokaciji in oblikovanju, ki ga izda na podlagi
predhodno izdelanih strokovnih podlag. |
(8) Pri ograjah
in podpornih zidovih na celotnem območju občine velja za odmike od
sosednji zemljišč: |
·
0.50m od sosednje parcele |
·
v primeru soglasja soseda se lahko
ograja in podporni zid postavita na mejo. |
·
za vse posege v varovalne pasove je
potrebno pridobiti soglasje upravljavcev in ga pri sami izvedbi
upoštevati. |
(9) NO in EO kot
so male komunalne čistilne naprave, rezervoarji, vodnjaki, vodometi,
priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarske poti, pešpoti, gozdne in
podobne poti, vodna zajetja, objekti za čiščenje pitne vode na javnih
vodovodih in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za
oglaševanje, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti na smučišču,
objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter
urbana infrastrukturo, pomožni objekti namenjeni obrambi, so mogoči na
celotnem območju občine oziroma, če je zanje izražena gradnja v javno
korist. |
(10) Športna igrišča
na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki
stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) se lahko gradijo
tudi na zemljiščih kmetijske namenske rabe. |
(11) Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti(objekt namenjen kmetijski pridelavi,
gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen bivanju) se v
primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča, izjemoma lahko
gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob
pogojih: |
·
da je uporaba objekta je neposredno
vezana na kmetijsko dejavnost, gozdarskim opravilom ali vrtnarjenju |
·
gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih
objektov (hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna,
ribogojnica, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča,
čebelnjak, pokrita skladišča za lesena goriva, gnojišče, zbiralnik
gnojevke, hlevski izpust, krmišče, molzišče, grajena obora grajena
ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade,
grajena poljska pot, grajena prometnica)se umesti v okviru ali
neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije,
praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali
stavbišča zahtevnih oz. manj zahtevnih objektov. |
·
gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih
objektov (kozolec, čebelnjak, kmečka lopa pastirski stan, grajeni
rastlinjak, , pokrita skladišča za lesena goriva, napajalno koriti,
krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za
trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica), je dopustna tudi na
dislociranih lokacijah kmetijskih zemljišč. |
·
gradnja pomožno kmetijsko gozdarskih
objektov (čebelnjak, pastirski stan, pokrita skladišča za lesena
goriva, napajalno koriti, krmišče, gozdna prometnica), je dopustna tudi
na dislociranih lokacijah gozdnih zemljišč s pridobitvijo predhodnega
soglasja Zavoda za gozdove. |
·
gradnja pomožno kmetijskih
gozdarskih objektov (kleti in vinske kleti) do površine 40,00 m2 so
mogoče kot enoetažni objekti, ki niso namenjene bivanju, na dislociranih
zemljiščih kmetijske namenske rabe ob pogoju nasada vinograda ali
drugega nasada (sadovnjaka ali robidovja) v površini 2000 m2 v polni
rodnosti. |
·
objekti za kmetijske proizvode in
dopolnilno dejavnost (zidanice in sušilnice sadja), do površine 80,00
m2 so mogoče kot enoetažni objekti, ki niso namenjeni bivanju, na
dislociranih zemljiščih kmetijske namenske rabe ob pogoju nasada
vinograda (sadovnjaka ali robidovja) v površini 2 ha v polni rodnosti. |
·
gradnja gozdarskih objektov,
poljskih poti, premičnih tunelov, nadkritja, gozdne prometnice se
gradijo na celotnem območju občine na zemljiščih kmetijske in gozdne
namenske rabe ob pogoju, da njihova gradnja predstavlja javno korist. |
·
Pri oblikovanju objektov NO in EO se
upoštevajo pogoji PIP določeni v posamezni EUP tega odloka. |
|
23. člen |
(splošni PIP za in merila
za parcelacijo) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji določajo tudi merila za parcelacijo kot so velikost in
obliko parcele, namenjene gradnji z načrtom parcel, z minimalno oziroma
maksimalno površino parcele ob smiselnem upoštevanju tipologije
pozidave, krajevno značilnih oblik parcel, naravnih razmer in
značilnosti grajene strukture, zmogljivosti načrtovanih objektov,
možnosti priključevanja na GJI, možnosti zagotavljanja dostopa do
parcele ter drugih omejitev. |
(2) Pri določanju
PIP glede velikosti in oblike parcel, namenjenih gradnji, je potrebno
upoštevati tudi ustrezne površine namenjene zagotavljanju požarne
varnosti in zelene površine glede na namen gradnje. |
(3) Na območjih,
kjer zaradi zatečenega stanja (n. pr. strnjena tipologija pozidave v
jedrih naselij) površin iz prejšnje točke ni mogoče zagotavljati na
gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine
zagotavljajo na površinah, zagotovljenih v ta namen. |
(4) Pri legi in
obliki parcele, ki je osnova za parcelacijo, se upošteva: dostop do
javne ceste, zahtevano komunalno opremo, skladnost z obstoječo značilno
parcelacijo določeno v EUP, skladnost z reliefno razgibanostjo
zemljišča, mehansko odpornost in stabilnost zemljišča, varnost pred
požarom, zaščito pred hrupom, pred visokimi vodami oziroma erozijo ter
drugimi pogoji glede varnosti in zdravja ljudi. |
(5) Pri določanju
gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo
določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v
površini, ki omogoča rabo objekta in stavbe z zunanjimi ureditvami
potrebnimi za funkcijo objekta. |
|
24. člen |
(splošni PIP glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro) |
(1) Gospodarska
javna infrastruktura se mora izgrajevati, obratovati in vzdrževati v
skladu s predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
in javni rabi. |
Obstoječi in predvideni
objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti
priključeni na omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega
omrežja. Če priključitev na vodovodno omrežje ni mogoča, se do izgradnje
le tega lahko uporabljajo začasna ali trajna zajetja, kapnice, cisterne. |
Objekti na vodovodnem
omrežju (vodohrani, črpališča, objekti za čiščenje pitne vode,
razbremenilniki) morajo biti umeščeni v prostor tako, da zagotavljajo
optimalno delovanje sistema. |
Varovalni pasovi v
odvisnosti od premera vodovoda so naslednji: |
·
DN/ID 25 do vključno DN63 – 2m na
vsako stran osi vodovoda |
·
DN/ID 80 do vključno DN250 – 3m na
vsako stran osi vodovoda |
·
DN/ID 250 do vključno DN400 – 4m na
vsako stran osi vodovoda |
(3)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin.
Kanalizacija se praviloma gradi v ločenih sistemih. |
Objekti, ki jih je možno
priključevati na kanalizacijski sistem, morajo biti priključeni na
omrežje v skladu s pogoji upravljavca na obstoječo čistilno napravo. |
Če priključitev objektov na
kanalizacijski sistem ni mogoča, se odpadne vode začasno ali trajno
odvajajo v male čistilne naprave ali rastlinske čistilne naprave. |
Padavinske vode iz zasebnih
površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje javnih površin. Odvajanje padavinskih voda, je
potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin (zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih,
kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje
padavinskih vod. Varovalni pas kanalizacije znaša 3m na vsako stran osi
kanalizacije. |
(4) Odvajanje
odpadkov: Komunalni odpadki za gospodinjstva se zbirajo v zabojnikih za
ločeno zbiranje odpadkov, ki se odvažajo na odlagališče RCERO v Mestni
občini Celje. V posameznih krajevnih skupnostih so urejeni zbirni centri
za ločeno odlaganje odpadkov, od koder se odvažajo organizirano v RCERO. |
(5) Pri
načrtovanju in izgradnji plinovodnega omrežja se dograjuje obstoječi
plinovodni sistem. Načrtovane trase plinovodnega omrežja naj bodo
speljane predvsem v koridorjih komunalnih in energetskih vodov, skladno
z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom. Načrtovane trase morajo
omogočati morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni
gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni
odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov. |
Varovalni pas plinovodnega
omrežja namenjenega za prenos zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v
širini 100m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
Varovalni pas plinovodnega omrežja namenjenega za distribucijo
zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5,00m poteka na vsaki
strani plinovoda merjeno od njegove osi. |
(6)
Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se praviloma gradi
v podzemni izvedbi, izjemoma v zračni izvedbi. Načrtuje se tako, da v
čim manjši meri omejuje obstoječo in načrtovano rabo prostora. Pri
nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati: REDOS 2040 – razvoj
elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d.d.:
Rogaška – Šentjur – Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o
prostorskem načrtovanju ZP Načrt drugi odstavek 47. člena (Ur. list RS
št. 33/2007 in nasl.) in Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Ur. list RS,
št. 126/07 in nasl.). Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov,
kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo
Elektro Celje določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z
ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem
območju. |
V koridorjih daljnovodov
gradnja nadzemnih objektov ni dopustna oziroma le ob soglasju
upravljavca. |
Transformatorske postaje so
praviloma samostojni objekti, ki morajo imeti zagotovljen dostop, odmike
od objektov in zaščitne ograje. |
Gradnja sistemov za izrabo
sončne energije je dopustna na objektih – strešinah, fasadah , v
gospodarskih conah pa tudi na zemljiščih. Postavitev teh objektov je
dopustna ob upoštevanju veljavnih predpisov in zakonodaje. |
Obstoječe lokacije mlinov
in žag ter drugih lokacij na vodotokih se lahko izkoristijo za male
vodne elektrarne, če so usklajene z zahtevami pristojnih služb za
upravljanje voda, varstva narave in kulturne dediščine. |
Na območjih arheološke
kulturne dediščine omrežja praviloma izvajamo nadzemno; če to iz
tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih
arheoloških raziskav v robovnih delih območij arheološke kulturne
dediščine. Vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in
globinsko minimalizirani. V kolikor elektroenergetsko omrežje načrtovano
v nadzemni izvedbi, je potrebno pri njegovem umeščanju v prostor
upoštevati varovane objekte in območja kulturne dediščine in se jim v
čim večji meri izogibati. Na objektih in območjih, ki so varovani kot
kulturni spomenik, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo
električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so
varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev
naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po
predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. |
Varovalni pasovi
elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega
voda na vsako stran oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje na vsako stran: |
·
nadzemni DV in RTP 400 kV in 220kV –
40m |
·
podzemni 400kV – 10m |
·
nadzemni DV in RTP 110 in 35kV – 15m |
·
podzemni 110kV in 35kV – 3m |
·
nadzemni 1kV do 20kV – 10m |
·
podzemni 1kV do 20kV – 1m |
·
RP in TP 0,4kV – 2m |
(7)
Komunikacijsko omrežje TK omrežja in KRS mora biti izvedena s podzemnimi
kabli. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati obstoječe TK
omrežje in KRS. Pri omrežju mobilne telefonije je potrebno upoštevati
predpise s področje elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja. Objekte mobilne telefonije se praviloma umešča izven objektov
in območij kulturne dediščine, praviloma pa na objekte trgovskih,
industrijskih komunalnih in poslovnih dejavnosti. Dopustno jih je
postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je v čim manjši meri
okrnjena njihova funkcija. Objekti mobilne telefonije morajo biti
prilagojeni oblikovanju urbane opreme in značilni krajinski tipologiji
(oblike stebrov, barve) in upoštevati pogoje, da so ti objekti v
prostoru čim manj moteči. |
Na območjih arheološke
kulturne dediščine in na objektih ter območjih veljajo isti pogoji kot v
šestem odstavku. |
(8) Pri umeščanje vodov
energetske, komunalnein telekomunikacijske infrastrukture in njihovih
objektov v prostor se na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih
vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se
zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Izkopi jarkov naj se izvede na
način, da ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.
Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki
imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se
izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo
posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr.
betoniranje, kamnomet. Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo
in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na
območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti (reka
Voglajna) zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Gradnja objektov za
izrabo sončne energije naj se praviloma umešča na obstoječe objekte in
izven vidno izpostavljenih območij ter izven zavarovanih območij narave,
območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti. Zaradi
zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem
možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji) naj se osvetljevanje območij in stavb načrtuje tako, da bo
svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom.
Osvetljevanje naj se izvedbe s svetilnimi telesi, ki so v skladu z
določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).« Nameščanje javne razsvetljave v
redko poseljenem hribovitem območju občine naj se ne izvaja.
|
(9)Cestno omrežje: dovozi
in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov
in naprav mogoča po določilih upravljavca. |
Na cesti Celje – Vojnik -
Frankolovo, na cesti Višnja vas – Nova Cerkev – Polže – Socka, na cesti
Socka – Landek in cesti Nova Cerkev – Lemberg so na več odsekih
evidentirane točke, kjer poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja,
zato naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju
načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran
prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh. Načrtovanje in
gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne
povečuje drobljenja ekosistemov, zato naj se zagotavlja ustrezne prehode
za prostoživeče vrste. Gradnja mostov in cest na območju vodotokov, ki
imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status,
oz. so habitat zavarovane vrste vidre ali dvoživk, se načrtuje s
tehničnimi rešitvami s katerimi se zagotavlja ohranjanje lastnosti
naravnih vrednot in pogojev za ohranitev zavarovanih vrst vezanih na
vodno okolje. Zato naj se na vsaj eni brežini pod mostom izdela polica
nad koto vode Q100, ki bo živalim omogočala prehod. Omrežje kolesarskih
poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih
ohranjanja narave načrtovalo predvsem po že obstoječih poteh ter ob
upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti. |
V naseljih je potrebno
skladno s predpisi o javnih cestah izvesti hodnike za pešce. Omrežje
javnih komunikacij se mora izgrajevati in navezovati na sistem z
ustrezno urbano opremo. |
Vzpostavi se sistem glavnih
kolesarskih povezav na državni ravni ter občinske in med občinske
kolesarske povezave. |
Omrežja pešpoti in
kolesarskih povezav se navezujejo na javne zelene površine, parke, trge. |
Javni potniški promet se
ureja v večjih naseljih, med naselji in njihovim zaledjem ter povezuje z
regijskimi centri. Pri načrtovanju novih sosesk in gospodarskih con se
predvidi izgradnja novih postajališč in varen dostop do postajališč
javnega potniškega prometa. |
Varovalni pasovi cest
znašajo merjeno od zunanjega roba cestnega sveta: |
·
Avtocesta – 40m |
·
Hitra cesta – 35m
|
·
Glavna cesta – 25m |
·
Regionalna cesta – 15m |
·
Lokalne ceste – 8m |
·
Javna pot – 4m |
(10)Parkirne površine: pri
gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih
objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna
mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta in sicer tako za
stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. |
Pri večstanovanjskih
objektih je potrebno čim več parkirnih površin zagotavljati v kleti
objektov oziroma v podzemnih prostorih s čimer se ohranja več zelenih
površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. |
Manipulacijske površine ob
parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči
vzratno vključevanje vozil na javno cesto. |
Glede na namembnost ali
dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati
naslednje minimalno število parkirnih mest: |
·
Enostanovanjske stavbe – 2PM |
·
Dvostanovanjske stavbe, dvojčki –
2PM/ stanovanje |
·
Večstanovanjske stavbe –
1,5PM/stanovanje |
·
Stanovanjske stavbe v starih delih
mesta – 0,5PM/stanovanje, najmanj 1PM |
·
Počitniške hiše, zidanice – 1PM |
·
Domovi za starejše – 1 PM/5
postelj+50%za obiskovalce |
·
Oskrbovana stanovanja – 0,8
PM/stanovanje+20%za obiskovalce |
·
Vrtci, šole – 2PM/oddelek |
·
Športna igrišča – 1PM/200m2BTP, od
tega 20% PM za avtobuse |
·
Zdravstveni domovi – 1 PM na 25m2
BTP, vendar ne manj kot 2PM |
·
Trgovine, velike trgovske hiše – 1
PM na 50m2 BTP, vendar ne manj kot 4PM |
·
Butiki, specializirane trgovine – 1
PM na 30m2 BTP, vendar ne manj kot 2PM |
·
Gostinski lokal – 1 PM /10 sedežev |
·
Gostinske stavbe s prenočišči – 1 PM
/5 sob |
·
Obrtni in industrijski obrati –
1PM/50m2 neto površine ali 1PM/2 zaposlena |
·
Skladišča – 1PM/150m2 neto površine
ali 1PM/2 zaposlena |
·
Poslovni prostori s strankami –
1PM/30m2 BTP vendar ne manj kot 2PM |
·
Poslovni prostori brez strank –
1PM/2 zaposlena |
·
Pokopališča – 1PM/600m2 |
Za ostale dejavnosti se
število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za
projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila
parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni
dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa
pristojnega za urejanje prostora. |
Na vseh javnih parkiriščih
je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest
za invalidne osebe. PM morajo biti urejena tako, da hrup in smrad ne
motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Priporoča se ozelenitev
z drevesi. |
PM za tovorna vozila morajo
biti locirana izven bivalnih sosesk v gospodarskih cona, oziroma za to
namenjenih površinah. |
|
25. člen |
(splošni PIP za ohranjanje
kulturne dediščine,ohranjanja narave varstva okolja in naravnih dobrin
ter varovanja zdravja) |
Ohranjanje kulturne
dediščine: |
(1) Sestavni del
OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine 8 v nadaljevanju objekti in območja
kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki velja ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in njegova obvezna
priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). Na objektih in območjih kulturne dediščine so
dovoljeni posegi v prostor, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine
ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na
mestu samem (in situ). |
(2) Na objektih
in območjih kulturne dediščine niso dovoljene rekonstrukcije objekta ter
gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki
bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. Odstranitev objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Na objektih in območjih
kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegov v prostor
prostorski izvedbeni pogoji za celotno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celotnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji
celotnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(3) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo-čez objekte in območja kulturne dediščine ne
smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene
potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska
in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščat za deponije
viškov materialov ipd. |
(4) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorsko izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(5) Za varstvena
območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(6) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji, določeni v tem
členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim za posamezne tipe
dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega člena. |
(7) Varstveni
režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova
(gabariti) |
·
gradivo (gradbeni material) in
konstrukcijska zasnova |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev
objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,
barve fasad, fasadni detajli) |
·
funkcionalna zasnova notranjosti
objektov in pripadajočega zunanjega prostora |
·
sestavine in pritikline |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema |
·
komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri
prostorsko izpostavljenih objektih-cerkvah, gradovih, znamenjih itd.) |
·
celovitost dediščine v prostoru
(prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine) |
·
zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami. |
(8) Varstveni
režim za registrirano naselbinsko dediščino:ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova(parcelacija,
komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov) |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter
odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov,
razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije,
značilne funkcionalne celote) |
·
prostorsko pomembnejše naravne
prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd) |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma
krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.) |
·
naravne in druge meje rasti ter
robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne
mase, gabariti, oblike strešin, kritina) |
·
odnosi med naseljem in okolico
(vedute na naselje in pogledi iz njega) |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni
tip, javna oprema, ulične fasade itd.) |
·
oprema in uporaba javnih odprtih
prostorov |
·
zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami |
(9) Varstveni
režim za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino. Ohranjajo
se varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna
prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine) |
·
značilna obstoječa parcelna
struktura, velikost in oblika parcel ter členitev (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa) |
·
tradicionalna raba zemljišč
(sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini) |
·
tipologija krajinskih sestavin in
tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice) |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma
prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem |
·
avtentičnost lokacije pomembnih
zgodovinskih dogodkov. |
·
preoblikovanost reliefa in
spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in |
·
zemeljske plasti z morebitnimi
arheološkimi ostalinami. |
(10) varstveni režim
za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so.- zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze) |
·
grajene ali oblikovane
sestavine(grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi) |
·
naravne sestavine (rastline, vodni
motivi, relief) |
·
oblikovana zasnova drevoredov
(dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.) |
·
posamezna drevesa (preprečevanje
obsekavanja, poškodb itd.) |
·
podoba v širšem prostoru oziroma
odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne,
zgodovinsko pogojene in utemeljene meje) |
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi
razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in
prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami
ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. |
(11) Varstveni režim
za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
okopavati in zasipavati teren,
globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne
vlake |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine
oziroma kamnine |
·
postavljati ali graditi trajne ali
začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito
ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. |
(12) Izjemoma so
dovoljeni posegi v posamezna arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev |
·
če se na podlagi rezultatov
opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo. |
(13) Obseg in čas
potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. Če se območje ureja z OPPN je treba
predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in
sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave
izvedbenega akta. |
(14) Varstveni režim
za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
·
avtentičnost lokacije |
·
materialna substanca in fizična
pojavnost objekta ali drugih nepremičnin |
·
vsebinski in prostorski kontekst
območja z okolico ter vedute |
(15) Varstveni režim
za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še
ohranjena |
·
lokacija in prostorska pojavnost |
·
vsebinski in prostorski odnos med
dediščino in okolico |
(16) V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(17) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(18)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(19) Za poseg v
objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in
ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo notranja razmerja in
uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi
posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi
odloka OPN ali drugih predpisov. |
(20) V okolici
objektov in območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v
prostor, ki bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine
(vplivno območje dediščine) |
(21) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostalnine po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo je pri pristojni območni enoti
zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o
potrebnih arheoloških raziskavah-obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna služba. |
(22) Na območjih, ki
še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljski plasti. |
(23) Za posamezna
registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski
akt dopušča posege, je treba v fazi priprave projektne dokumentacije ali
pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno,
izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh
nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi
gradbenega dovoljenja, gradnji). obseg arheoloških raziskav opredeli
pristojna strokovna javna služba. |
(24) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja ali lastnika zemljišča, v primeru gradnje pa tudi
investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(25) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi zavoda omogočiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
Ohranjanje narave: |
(1) Kakršnekoli
posegov in dejavnosti na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih
območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ki bi
lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali
izvaja. |
(2) Z naravnimi
vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi
in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti: |
·
na površinski in podzemeljski
geomorfološki ter hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v
obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno
spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno
vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri
spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne
lastnosti naravne vrednote, |
·
na drevesni naravni vrednoti
izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno
stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču, |
·
na ekosistemski naravni vrednoti
izvajajo tako, da se ne spreminjajo kvalitete ekosistema ter naravni
procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje |
(3) Na območju
pričakovanih naravnih vrednot (na severnem delu občine ter na območju
vzhodno od Vojnika) je matična karbonatna kamnina, kjer lahko
pričakujemo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame,
brezna). Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima
lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za
raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra ter pristojno območno
enoto Zavoda RS za varstvo narave. |
(4) Habitatni
tipi in značilni elementi krajine, so pomembni za ohranjanje biotopske
raznovrstnosti. Na območju občine Vojnik ni bilo izvedeno kartiranje
habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in
rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe
prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostor, treba ugotoviti
prisotnost habitatnih tipov na teh območjih in njihovo stanje
ohranjenosti. |
(5) Na ekološko
pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi
posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji
meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost
habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in in omogoča ponovno
povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo
prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v
skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da
je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
(6) Na območjih
Natura 2000 se pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovane v
skladu s varstvenimi usmeritvami za posebna varstvena območja, izvedejo
vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne
tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih se kar najbolj prilagodi
življenskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
·
živalim prilagodi tako, da poseganje
oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri, sovpada z
obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času
razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali
slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, |
·
rastlinam prilagodi tako, da se
omogoči semenanje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. |
·
na območjih Natura 2000 se ne vnaša
živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. |
·
Posegov in dejavnosti naj se ne
načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov
rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura
2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti) razen tistih dejavnosti,
ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
(7) Za zmanjšanje
vplivov posegov v naravo se izvedejo omilitveni ukrepi navedeni v
prilogi 1. |
(8) V postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov
s področja ohranjanja narave poseben status in je treba izvesti presojo
sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega
soglasja. |
(9) Za vse posege
na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje pristojnega ministrstva. |
(10) Pri posegih v
prostor in izvajanju drugih ukrepov na območja ohranjanja narave se
upošteva veljavna zakonodaja in predpisi. |
Varstvo okolja in naravnih
dobrin: |
Gradnje in prostorske
ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti,
dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati
normativne določbe glede varovanja okolja. |
Pri načrtovanju posega, ki
lahko pomembno vpliva na okolje in so opredeljeni v predpisih je treba
izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
pristojnega ministrstva. |
Varstvo zraka: |
Pri načrtovanju in gradnji
novih objektov se upošteva predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da
pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračena dovoljenja emisije. |
Proizvodne, obrtne,
stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire
energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne
izolacije objektov. |
Varovanje vodnih virov: |
Območja varovanj vodnih
virov zavarovana z odloki so prikazana v Prikazu stanja prostora.
|
Vodovarstvena območja so
določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem
ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaženjem ali
drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno
ustreznost voda ali njeno količino (74.člen ZV-1). Za vsa območja, ki se
nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri
načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS št. 64/06), Odlok o varovanju virov
pitne vode na območju Občine Vitanje (Ur.l.RS št. 29/02) in Odlok o
varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju
občine Celje (Ur. l.SRS št. 17/88). Vse obstoječe vodne vire je
potrebno je potrebno zavarovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Za vsak poseg v
vodovarstveno območje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa. |
Varstvo voda: |
(1) Pri
načrtovanju novogradenj se ne posega v območja, ki so opredeljena kot
poplavna območja razen za gradnjo objektov in naprav za preprečevanje
vpliva visokih voda. Dopustni so le posegi, ki jih določa Zakon o vodah
v 37. Členu: |
·
gradnjo objektov javne
infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
·
gradnjo objektov grajenega javnega
dobra po tem ali drugih zakonih, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje
narave, |
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo
voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem
oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode),
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem, |
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi
države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju
nalog policije. |
Pri prostorskem načrtovanju
je potrebno upoštevati določbe 84. člena in 68. člena ZV-1, po katerih
so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko: |
·
ogrožali stabilnost vodnih in
priobalnih zemljišč, |
·
zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, |
·
ovirali normalen pretok vode, plavin
in plavja, |
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. |
Na vodno in priobalno
zemljišče je prepovedano: |
·
odlagati in pretovarjati nevarne
snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, |
·
odlaganje ali pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, |
·
odlaganje odpadkov. |
Na erozijskem območju je v
skladu z 87. členom ZV-1 prepovedano: |
·
poseganje v prostor na način, ki
pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov |
·
ogoljevanje površin |
·
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki
preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne
razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi
vplivi erozije, |
·
zasipavanje izvirov,
|
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje
zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
·
omejevanje pretoka hudourniških
voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
·
odlaganje ali skladiščenje lesa in
drugih materialov, |
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim
materialom, |
·
odvzemanje naplavin z dna in brežin,
razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
·
vlačenje lesa. |
Na plazljivem območju je v
skladu z 88. členom ZV-1 prepovedano: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo
teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo
dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
·
izvajati zemeljska dela, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
·
krčenje in večja obnova gozdnih
sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(2) Posegi GJI v
vplivna območja vodotokov oziroma v poplavna območja morajo biti
načrtovani tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost strug
vodotokov. |
(3) Za vsak poseg
v vodovarstveno območje je potrebno pridobiti soglasje pristojnega
organa. Pospešuje se izgradnja objektov in naprav za varovanje pred
visokimi vodami. |
(4) Gradnja
namakalnih sistemov in drugih agromelioracijskih posegov je dopustna pod
pogoji službe za upravljanje in varstvo voda. |
(5) Vodotokov 1.
reda na območju občine Vojnik ni, vsi vodotoki (Hudinja, Dobrnica,
Šandrica, Vrbnica, Čreškovica, Parišni graben, Trnoveljski potok,
Kolarjev graben, Salanov grban, Novaški graben, Tesnica, Jesenica,
Briški potok, Beli potok, Drežnica, Rovski potok, Dajinica, Brezovičica,
Griljcev graben in drugi manjši njihovi pritoki) so 2. reda. Na
vodotokih 2 reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje
vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med
visokovodnimi nasipi. |
(6) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane aktivnosti, ki bi lahko ogrožale
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, ovirali normalen pretok vode,
plavin ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prav tako je v vode prepovedano izlivati, odlagati ali
odmetavati: |
·
snovi ali predmete, ki zaradi svoje
oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali
drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali
obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in
naprave, |
·
odpadke, razen, če je s predpisi, ki
urejajo varstvo okolja, določeno drugače. |
·
Na vodnem in priobalnem zemljišču je
prepovedano: |
·
odlaganje ali pretovarjanje nevarnih
snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, |
·
odlaganje ali odmetavanje odkopnih
ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, |
·
odlaganje odpadkov. |
(7) Pri
načrtovanju večjih gospodarskih in stanovanjskih con se izvedejo ukrepi
proti škodljivemu delovanju padavinskih voda (zatravitve, travne plošče,
tlakovci, čim manjša površina tlakovanih površin. |
(8) Z namenom
zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno
izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
(9) Odvajanje
padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predviditi v skladu z
92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki..).
Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih
območjih naselij skrbi lokalna skupnost. |
(10) Odvzem vode iz
vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje
obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na
izkoriščanja energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev
vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in
za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. Raba vode se izvaja le ob
zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih imajo vodotoki na
podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status ter ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno
hidrodinamiko vodotokov. Odlaganje kakršnega koli materiala v strugo in
na bregove vodotoka naj se ne izvaja. Krčenje ali odstranjevanje
obvodne grmovne in drevesne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se
lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo
pretok. Ohranja ali se s ponovno vzpostavlja naravna vrstna sestava
obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost. Vzdolž
brežin vodotokov naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih)
vrst, predvsem robinje, japonskega dresnika,… zagotovi in nato vzdržuje
pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno
širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z
njihovim sprotnim odstranjevanjem. |
Obsega poplavnih območij
ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se
zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se naj
načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob
njih. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. |
Varstvo pred hrupom: |
(1) Hrupne
dejavnosti je dopustno umeščati samo v območja gospodarskih dejavnosti. |
(2) Novi viri
hrupa v bivalnih območjih ne smejo čezmerno obremenjevati območja s
hrupom. V območjih z mešanimi dejavnostmi oziroma dopolnilnimi
dejavnostmi, le te ne smejo poslabševati pogojev bivanja, oziroma
prevladujoče dejavnosti v naselju. |
(3) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah v varovalnih
pasovih cest, je potrebno vse posege načrtovati tako, da je potrebno v
čim manjši meri izvajati dodatne protihrupne ukrepe zaradi prometa na
cesti. |
|
26. člen |
(splošni PIP za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo) |
Zaščita pred poplavami: |
(1) Poplavna
območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o
vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna
območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza
stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
(2) Na poplavnih
območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni
razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev
oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa
pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na
območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne
povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. |
(3) Če
načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor
povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem
novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom izvedbe posega v prostor. |
(4) Omilitveni
ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago,
pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost.
Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova
poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti. |
(5) Na poplavnih
območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni,
so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. |
(6) Ne glede na
določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod
pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(7) Območje
Šmartinskega jezera se ureja kompleksno v sodelovanju z Mestno občino
Celje, za katerega je bil sprejet državni prostorski načrt za širše
območje Šmartinskega jezera, predvsem v smislu izgrajevanja gospodarske
javne infrastrukture. |
(8) Regulacij, s
katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge
(spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacija in
fragmentacija habitata, se ne izvaja. Utrditve brežin vodotokov naj se
izvajajo sonaravno z biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta
regulacija s poravnanimi brežinami in uporabo betona naj se ne izvaja.
Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. V primeru bočne
erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina
utrjuje z uporabo naravnih materialov. Ukrepi za zagotavljanje
protipoplavne varnosti zemljišč, ki so namenjena gradnji stanovanjskih
ali proizvodnih objektov, se izvedejo v obsegu in na način in v taki
oddaljenosti od brežine struge, da se ohranja obstoječa obrežna
vegetacija in morfologija struge. Objektov, ki prekinjajo zveznost
vodnega toka naj se ne gradi, v primeru, ko drugih možnosti ni, pa se
jih gradi tako, da se ob njih z dodatnimi tehničnimi rešitvami
vzpostavi povezava s celotnim tokom. |
Obsega poplavnih območij
ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se
zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se
načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob
njih. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega
hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost
sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. |
Potresna ogroženost: |
(1) Pri
projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti
upoštevana VII. Stopnja potresne ogroženosti po EMS. Upošteva se
projektni pospešek tal, ki za občino Vojnik znaša 0,125 g, kot je
opredeljeno v karti potresne nevarnosti Slovenije. |
Erozijska in plazljiva
območja: |
(1) Erozijska
območja so prikazana v stanju prostora. |
(2) Na erozijskih
območjih je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in
stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje. Pred izvedbo
posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena,
izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena
ter določiti potrebne omilitvene ukrepe. |
(3) Gradnja
objektov na plazljivih in labilnih območjih je izjemoma možna. Pred
izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti
terena (širšega območja), izdelati geološko geomehansko poročilo s
poudarkom na stabilnosti terena ter določiti omilitvene ukrepe. |
(4) Gradnja
objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna. Na že saniranih
plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko
geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano
stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta. |
(5) Na plazljivem
območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišča tako, da bi se
zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila
stabilnost zemljišča. Prepovedano je: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo
teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo
dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode |
·
izvajati zemeljska dela, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča |
·
krčenje in večja obnova gozdnih
sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišča. |
(6) Plazljiva in
erozijsko nevarna območja so opozorilna. Investitor mora pridobiti
mnenje organizacije s področja geomehanske tudi zunaj prikazanih
območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko
nevarno. |
Varstvo pred požarom: |
(1) Pri
načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo
zaščito pred požarom,. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za
varen umik ljudi in premoženja. |
(2) Varstvo pred
požarom se zagotavlja z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti
oziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi
in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska
vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje. |
(3) Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za manj zahtevne objekte se
dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni
in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne
varnosti. |
Območja zaščite in
reševanja |
(1) Vsa območja
za zaščito in reševanje na območju občine Vojnik so opredeljena v
občinskem načrtu zaščite in reševanja. Opredeljena so območja za: |
·
pokop ljudi: na obstoječih
pokopališčih Vojnik, Nova Cerkev, Frankolovo in Črešnjice |
·
odvoz odmrlih živali je v skladu z
nacionalnim veterinarskim inštitutom, ki na neškodljiv način uniči in
odstrani odmrle živali. V občini ni večjih aglumeracij živali, zato se v
primeru večjih poginov predvidi pokop v neposredni bližini hlevov zaradi
preprečitve širjenja kužnih bolezni v skladu s predpisi. V bližini
občine Vojnik je zbirališče kadavrov – Lahovna pri Celju. |
·
deponija ruševin je predvidena južno
od ceste v Šmartno |
·
evakuacija: na območjih varnih in
dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča |
Ureditve za obrambne
potrebe: |
(1) Območje za
potrebe obrambnih dejavnosti v Šmiklavžu pri Ljubečni načrtuje
Ministrstvo za obrambo RS, ki posega tudi na območje Mestne občine
Celje. Pri vseh načrtovanih posegih je potrebno zagotoviti čim manjše
posege v gozdove. |
(2) Območje
izključne rabe prostora za potrebe obrambe se obstoječa in načrtovana
območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo
stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanja in delovanje
vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske
ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture. |
(3) V območju
omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena
obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij.
na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so
namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter
zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati
funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. za vse posege v območja
omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti
soglasje organa pristojnega za obrambo. |
|
27. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) V posameznih
enotah urejanja prostora se določijo PIP za izdelavo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. EUP, za katere se bo izdelal OPPN, se določijo
glede na zahtevnost posameznih dejavnosti v prostoru, navezavi na GJI,
povezavi z drugimi EUP, varstvom kulturne dediščine,ohranjanje naravne
in drugih vplivov pomembnih za določeno območje oziroma njegov širši
vpliv. |
(2) Glede
načrtovanja posameznih območij za urejanje z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti, se lahko občina zanje opredeli ne glede na
prostorsko opredelitev v OPN tudi kasneje zaradi izraženega vpliva na
sosednja zemljišča, oziroma prostorski interes po detajlnejšem urejanju
prostora, ki se opredeli z OPPN. |
(3) V EUP, kjer
je predvidena izdelava OPPN, se določijo prostorski izvedbeni pogoji, ki
veljajo do njegovega sprejema. Ti pogoji se nanašajo na ureditve
zemljišč, gospodarske javne infrastrukture, ki preko teh zemljišč
poteka, na možnosti predvsem rekonstrukcij in adaptacij oziroma tekočih
del za vzdrževanje objektov v teh območjih, ki so potrebna za funkcijo
le teh do sprejema OPPN, lahko pa tudi druge usmeritve glede zahtev
natečajev oziroma morebitnih drugih pogojev, ki so vezani na realizacijo
območja predvidenega za izdelavo OPPN. |
|
28. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SSe) |
Podrobnejša
namenska raba |
stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi (SSe - enostanovanjske stavbe) |
Tip gradnje: |
V navedenih PNRP,
ki zajemajo v preteklosti realizirane soseske, so pretežno eno
stanovanjski objekti, nekateri s spremljajočimi dejavnostmi,
temu konceptu sledijo tudi možnosti dopolnilne gradnje. |
Namembnost: |
Pretežno eno
stanovanjske stavbe, prosto stoječe, ponekod z dopolnilnimi
dejavnostmi v sklopu objekta (pisarne, pisarne namenjene
lastnemu poslovanju, frizerski, kozmetični saloni,
popravljalnice čevljev, pralnice, fotokopirnice, računalniški
servisi, foto studii, nega hišnih živali, urarstvo, drobne
dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno oskrbo prebivalcev,
strokovne, zdravstvene in znanstveno tehnične dejavnosti,) in že
obstoječe legalne dejavnosti umeščene v stanovanjski objekt.
Nove dopolnilne dejavnosti so možne v obstoječi stavbi ali kot
prizidek ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture in
drugih ureditev. |
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna eno
stanovanjska gradnja na eventualno še prostih parcelah
dopolnitev vrzeli med obstoječimi stavbami, rekonstrukcija,
prenova ali sanacija obstoječih in gradnja , ki nadomešča
dotrajane stanovanjske objekte, ki se rušijo, sprememba
namembnosti dela hiše v spremljajočo dejavnost, posodobitev
obstoječe legalne dopolnilne dejavnosti; nadzidave, ki ne
presegajo v točki 4 dopustnih gabaritov; mogoče so gradnje
prizidkov za potrebe povečanja bivalnih površin. Mogoča tudi ni
sprememba eno stanovanjskega objekta v več stanovanjski objekt,
mogoča je le ureditev še enega stanovanja v sklopu objekta. |
Lega objektov: |
Prosto stoječi eno
stanovanjski objekti v večji meri pozidani v preteklih obdobjih
starejših stanovanjskih sosesk, eventualni novi eno stanovanjski
objekti morajo upoštevati obstoječe gradbene linije . Prizidki
so mogoči le tam, kjer razpoložljivi prostor to dopušča in je
odmik od sosednje parcelne meje 4,00 m. Ob soglasju lastnika
sosednjega zemljišča je možen tudi manjši odmik. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v
soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte,
prilagoditi obstoječim objektom, ki je v razmerju stranic od
1:1,2 do 1:2 in višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih
do max višine kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do
višine kolenčnega zidu 1.80 m). |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri novogradnjah se
mora velikost gradbene parcele prilagoditi velikosti obstoječih
parcel. V primeru večjih gradbenih parcel, morajo biti pogoji
gabaritov prilagojeni predpisanim gabaritom, preostali večji del
pa zelene površine. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na starejše stanovanjske soseske s pretežno klasično
gradnjo in klasičnim oblikovanjem objektov(lahko tudi montažno
gradnjo) s simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 300
– 450, izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem
prevladujočega naklona streh v naselju oziroma delu naselja.
Strešna kritina je opečne barve, zunaj območij naselbinske
dediščine pa je lahko tudi sive, črne ali rjave barve, če takšne
strehe prevladujejo v okolici. Pri novogradnjah so dopustne
dvokapnice, večkapnice, ravne strehe in enokapnice, oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega
tlorisa. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in
frčad. Oblika frčad je lahko moderne oblike. Novogradnje se
morajo v masah in gabaritih prilagoditi oblikovanju osnovnih
objektov, lahko imajo tudi sodobnejši koncept tlorisne zasnove
(L,T in podobne oblike). Oblikovanje objekta se mora prilagoditi
osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječih stanovanjskih
sosesk, kar velja tudi za prizidave in nadzidave. |
Parcelacija: |
Pri novogradnjah se
mora velikost gradbenih parcel prilagoditi velikosti parcel
značilnih za sosesko, ne smejo pa biti manjše od 350 m2.
Glede na predpisane gabarite objektov mora predstavljati
preostali del parcele, ki ne predstavlja dostopov, dovozov,
parkirišča in prostora za ekološke otoke, zelene površine. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije, namestitev sončnih ali
fotovoltaičnih na strehah objektov). Za potrebe novogradenj je
mogoča izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora
smiselno navezovati na obstoječo infrastrukturo. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave , naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
EO skladno z 21. členom |
|
29. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SSv) |
Podrobnejša
namenska raba |
stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi (SSv - večstanovanjske stavbe) |
Tip gradnje: |
enostanovanjski
objekti zgrajeni kot 2 dvojčka in 4 večstanovanjski objekti s
pripadajočimi garažami, parkirnimi površinami in zelenicami. |
Namembnost: |
Enostanovanjski in
večstanovanjski objekti, garaže za potrebe večstanovanjskih
objektov (enostanovanjske in večstanovanjske stavbe). |
Dopustne vrste
posegov so: |
Enostanovanjski
objekti se urejajo po pogojih PIP iz 2. člena s pogojem, da se
po dva in dva objekta stikata s skupno steno ter izgradnja
komunalne infrastrukture in drugih ureditev.
Obstoječe več
stanovanjske objekte je mogoče adaptirati, rekonstruirati in
sanirati v smislu izboljšanja pogojev bivanja, posodobitve
komunalne infrastrukture, izboljšanja toplotne zaščite objektov.
Mogoče so tudi zasteklitve balkonov, zamenjave oken in vrat na
fasadah ob pogoju enotnega oblikovanja, videza in barv;
spremembe namembnosti balkonov v stanovanjske površine niso
mogoče. Hladilne in prezračevalne naprave je mogoče namestiti le
na balkonih, eventualne antenske naprave pa le na strehah.
Ob večstanovanjskih
objektih je kot prizidkek mogoče namestiti dvigala ob pogoju
upoštevanja oblikovanja osnovnega objekta in ukrepe za odpravo
arhitektonskih ovir.
Obstoječe garaže je
mogoče adaptirati, rekonstruirati ali zgraditi na istem mestu
nove ob pogoju zagotavljanja večjega števila parkirnih mest in
ob pogoju, da se bistveno ne zmanjšajo zelenice.
Eventualna
zaklonišča za potrebe več stanovanjskih objektov je glede na
možnost veljavne zakonodaje začasno spremeniti v skladiščne
prostore |
Lega objektov: |
Lega objektov je
obstoječa, eventualne garaže, ki bi nadomeščale obstoječe
garaže, morajo biti na mestu starih garaž in ne smejo bistveno
zmanjševati zelenic. Eventualna gradnja dvigal ob
večstanovanjskih objektih je mogoča na mestih, ki so optimalno
najbolj sprejemljiva konstrukcijsko in v povezavi z notranjimi
komunikacijami ter tako, da v končni fazi predstavljajo enovit
objekt. |
Velikost
objektov: |
Velikost objektov
je obstoječa. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Izkoriščenost
zemljišč je obstoječa; v primeru gradnje garaž, ki bi
nadomeščale obstoječe garaže, le te ne smejo bistveno
zmanjševati zelenic. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedena EUP se
nanaša na starejšo stanovanjsko sosesko s klasično gradnjo in
klasičnim oblikovanjem objektov. Eventualna gradnja novih garaž
ali dvigal, se morajo prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov,
lahko imajo tudi sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki
pa se mora prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji
obstoječe gradnje. Posegi v fasade večstanovanjskih objektov
(okna, vrata, zasteklitve balkonov) morajo biti enotni za ves
objekt, prav tako tudi barve fasade. |
Parcelacija: |
Je obstoječa. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije, namestitev sončnih ali
fotovoltaičnih kolektorjev na strehah objektov. Za potrebe
novogradenj je mogoča izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
30. člen |
(določitev PIP v
podrobnejših namenskih rabah CU, CD) |
Podrobnejša
namenska raba |
osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanje (CU)
druga območja
centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost,
razen stanovanj (CD) |
Tip gradnje in
namembnost: |
V navedenih EUP, ki
zajemajo območja centralnih dejavnosti posameznih urbanih
središč Vojnika, Nove Cerkve, Frankolovega in Socke, so centri
namenjeni oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim
(terciarnim in kvartarnim) ter bivanju in stavbe javne uprave,
gostilne, restavracije, točilnice, stavbe bank, pošt,
zavarovalnic, druge upravne in pisarniške stavbe, hotelske in
podobne stavbe za nastanitev, trgovske stavbe, bencinski
servisi, stavbe za druge storitvene dejavnosti, stavbe za
kulturo in razvedrilo, muzeji in knjižnice, stavbe za
izobraževanje in raziskovalno delo, stavbe za zdravstvo, športne
dvorane, stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni
spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje
(policisti, gasilci, postajališča, sanitarije). V urbanih
središčih naselij kot območjih historičnega in novega jedra gre
pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih,
kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti in bivanju. Območja v
navedenih EUP so v večji meri pozidana pretežno s starejšimi
objekti, objekti kulturne dediščine ter novejšimi arhitekturno
primernimi, pa tudi z objekti manjših arhitekturnih kvalitet, ki
se kažejo predvsem v masah objektov. |
Dopustne vrste
posegov: |
Dopustne vrste
posegov so objekti in dejavnosti centralnih dejavnosti in
bivanja, ki dajejo karakteristiko naseljem že sedaj. Kot
dopustne vrste posegov so prenove, sanacije, revitalizacije,
spremembe namembnosti objektov in gradnje objektov, ki
nadomeščajo stare in dotrajane objekte (če to dopuščajo pogoji
varovanja) in na prostih površina gradnje novih objektov iz
točke (1). Ob upoštevanju mas in gabaritov, značilnih za
navedena naselja in upoštevanju, da naselji Vojnik in Nova
Cerkev predstavljata tudi naselbinsko kulturno dediščino se
glede na varstveni režim varujejo:
·
naselbinska
zasnova(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih
prostorov)
·
odnosi med posameznimi
stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcije celote)
·
prostorsko pomembnejše
naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd)
·
prepoznavna lega v prostoru
oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.)
·
naravne in druge meje rasti
ter robovi naselja,
·
podoba naselja v prostoru
(stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina)
·
odnosi med naseljem in
okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega)
·
stavbno tkivo (prevladajoč
stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.)
·
oprema in uporaba javnih
odprtih prostorov
·
zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami
Mogoče so
regulacije in ukrepi za varovanje pred visokimi vodami in druge
ureditve v zvezi z vodnimi zemljišči, mostovi ter posegi za
varstvo naravne in kulturne dediščine. |
Lega objektov: |
Lega eventualnih
novih objektov in objektov, ki nadomeščajo star in dotrajan
objekt, je pogojena z razpoložljivo površino v naselju glede na
namembnost (in varovalne režime v Vojniku in Novi Cerkvi ter na
Frankolovem ob cerkvi) ter z upoštevanjem značilnih smeri in
prepoznavnih leg objektov v naselju, z upoštevanjem gradbenih
linij značilnih za ulične pozidave in značilnih odmikov med
objekti. |
Velikost
objektov: |
Velikost objektov v
naseljih se mora v masah prilagoditi podobi in gabaritom
objektov, masam streh in upoštevati vedute v naselju in iz
naselja ter skupno z objektom ali spremenjeno namembnostjo
reševati tudi površine za mirujoči promet in zelene površine z
upoštevanjem značilnih odmikov med objekti in odmikov glede na
namembnost objekta. |
Oblikovanje
objektov: |
Oblikovanje novih
objektov, rekonstrukcij obstoječih objektov, prizidav in
nadzidav se mora prilagoditi tipologiji, gabaritom in enotni
podobi naselja kot vizualne karakteristike celotnega naselja ali
dela naselja ter predpisanim varovalnim režimom, prav tako tudi
oblikovanje enostavnih objektov; oblikovanje in velikost površin
za mirujoči promet in zelenih površin se mora reševati kot
enovit projekt v sklopu projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja osnovnega objekta, ki izhaja iz usmeritev in
ohranjanja podobe celotnega naselja. Dopušča se tudi sodobnejše
oblikovanje novih objektov, vendar ob pogoju upoštevanja
predpisanih omejitev pri oblikovanju, legi in velikosti objektov
iz te in prejšnjih točk tega člena. Sestavni del projekta za
pridobitev PGD mora vsebovati tudi določitev barve fasad, vrsto
in barvo kritine, ureditve okolice glede prerazporeditve in
izravnave zemeljskih mas in eventualnih škarp, zasaditev, urbane
opreme in ograj. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO skladno z 21. členom. |
|
31. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi ZK) |
Podrobnejša
namenska raba |
pokopališča,
ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle (ZK) |
Tip gradnje: |
Navedena EUP se
nanaša na pokopališča. |
Namembnost: |
Pokopališče z
enojnimi, družinskimi, žarnimi grobovi, grobnicami, skupinskimi
grobovi, mrliško vežico, pripadajočimi parkirnimi površinami,
pomožnimi objekti in urbano opremo (stavbe za opravljanje
verskih obredov, pokopališča in spremljajoči objekti). |
Dopustne vrste
posegov: |
Sanacije,
adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
prizidki, sanacije in dozidave ograj, zidov in gradnja novih
objektov za potrebe funkcije pokopališča, ureditve novih grobov,
pešpoti, zelenih površin, širitev parkirišča. V sklopu mrliške
vežice je mogoča tudi gradnja krematorija glede na potrebe
kraja. |
Lega objektov: |
Lega novih objektov
– mrliške vežice, novih grobnih polj kot širitve obstoječega
pokopališča, se morajo smiselno navezovati na obstoječi koncept
pokopališča in koncept načrtovanih širitev. |
Velikost: |
Eventualna gradnja
mrliške vežice ali prizidava obstoječe se mora prilagoditi
videzu celotnega pokopališča; nove ograje, rekonstrukcije starih
se morajo prilagoditi obstoječim ograjam, zidovom. |
Oblikovanje: |
Oblikovanje novih
objektov, rekonstrukcije, rekonstrukcije starih se morajo
prilagoditi videzu obstoječega pokopališča in kraja kot celote. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
obstoječa, koncept širitve pokopališča se mora smiselno
navezovati na obstoječe pokopališče. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Pri načrtovanju
novih objektov in naprav je potrebno zagotavljati možnost
dostopa funkcionalno oviranim osebam, zagotavljati varstvo pred
hrupom in drugimi vplivi glede na bližnje soseske in načrtovane
posege v neposredni bližini in zagotavljati varstvo pred
poplavami , oziroma zagotoviti v čim manjši možni meri vplive
visokih voda na pokopališče. Varstvo pred požarom se zagotavlja
z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti pziroma
načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi
in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za
intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
|
32. člen |
(določitev PIP v
podrobnejših namenskih rabah ZP, ZD) |
Podrobnejša
namenska raba |
parki kot
urejena območja odprtega prostora v naselju (ZP)
druge urejene
zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo
funkcijo (ZD) |
Namembnost,
lega, velikost, oblikovanje, parcelacija, možni posegi: |
Prostorska enota
predstavlja zelene površine v naselju, ki predstavljajo zeleno
zaščitno funkcijo ali predstavljajo zelene in parkovne ureditve,
tudi ob večjih objektih – graščinah, bolnici, delno pa tudi
zelene površine v in med soseskami (površine za šport,
rekreacijo in prosti čas le kot parki, zelene površine in druge
zelene površine z urbano opremo). Zelene površine imajo pomembno
funkcijo kot zeleni tamponi v naselju, kot parkovne površine v
sklopu objekta (večji del ob objektih, ki predstavljajo kulturno
dediščino), se navezujejo na obvodni svet. Zelene površine lahko
predstavljajo zelene zatravljene površine, hortikulturno urejene
in opremljene z urbano opremo ali pa so parkovne ureditve v
sklopu objekta kulturne dediščine. Začasno jih je mogoče
uporabljati tudi za sezonske ureditve in dopolnjevati s
primernimi hortikulturnimi ureditvam, dopolnjevati zasaditve in
druge ureditve.
Znotraj vrtno
arhitekturne dediščine se glede na varstveni režim varujejo
·
zasnova (oblika, struktura,
velikost, poteze)
·
grajene ali oblikovane
sestavine(grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi)
·
naravne sestavine (rastline,
vodni motivi, relief)
·
oblikovana zasnova
drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem
zasajanja itd.)
·
posamezna drevesa
(preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.)- podoba v širšem
prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene
meje)
·
rastišče z ustreznimi
ekološkimi razmerami, ki so potrebne za za razvoj in obstoj
rastlin
·
vsebinska, funkcionalna,
likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske
kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje
celote.
Parcelacije so
obstoječe, prilagojene tudi objektom, s kateri predstavljajo
celoto. |
Priključevanje
na gospodarsko javno infrastrukturo: |
Zelene površine so
opremljene s sprehajalnimi potmi, ki se navezujejo na
sprehajalne in pešpoti v naselju, opremljene z javno
razsvetljavo, vodovodom, če to zahtevajo ureditve (fontane,
vodometi) in z drugo infrastrukturo ter ureditve, če je
potrebna. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustni posegi in
ureditve ne smejo ogrožati varstvenih območij kulturnih vrednot
in morajo upoštevati predpisane varstvene režime, varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati v čim manjši meri
varstvo pred poplavami, plazovi in erozijami. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Pri načrtovanju
novih ureditev se mora omogočiti dostop funkcionalno oviranim
osebam. Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim
od meje parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost EO in NO v
skladu 21. členom. |
|
33. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi B, BT) |
Podrobnejša
namenska raba |
posebna območja
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za
turizem, nakupovalna središča in podobno (B)
površine za
turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT) |
Tip gradnje: |
V navedeni EUP so
površine namenjene turističnim dejavnostim – hotelom, bungalovom
in drugim turističnim objektom za nastanitev in zunanjim
površinam za namen turistične dejavnosti, ki dopolnjujejo
osnovno namembnost EUP |
Namembnost: |
Obstoječi objekti,
ki so že namenjeni turističnim dejavnostim s spremljajočimi
zelenimi in rekreativnimi površinami, ki dopolnjujejo ponudbo
osnovnega turističnega objekta ali pa so zgrajeni in bodo tej
dejavnosti služili (hotelske in podobne stavbe za nastanitev,
gostilne, restavracije, točilnice, objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas). |
Dopustne vrste
posegov: |
Adaptacije,
rekonstrukcije, tudi prizidave ali gradnje objektov, ki
nadomeščajo star in funkcionalno neustrezen objekt (kar ne velja
za objekt, ki predstavlja kulturni spomenik) z namenom vsebinsko
in oblikovno ustreznejšega objekta. V primeru posegov v kulturni
spomenik, se le ti podredijo predpisanemu varstvenemu režimu.
Dopolnilne rekreativne dejavnosti. |
Lega objekta: |
Obstoječi objekti,
v primeru gradnje novega objekta naj bo le ta na mestu starega
ali v neposredni bližini le tega, ki se po dograditvi novega
ruši. V primeru prizidave (tudi nadzidave) k obstoječemu objektu
mora biti na mestu, ki čim manj posega v zelene in rekreativne
površine. |
Velikost
objektov: |
V primeru prizidave
in nadzidave obstoječega objekta mora biti le ta v oblikovan
tako, da z osnovnim objektom tvorijo funkcionalno celoto. V
primeru nove gradnje objekta mora biti zasnovan tako, da se po
velikosti podreja okoliškim zelenim in rekreativnim površinam,
ki so v večini površine. Parkirne in manipulacijske površine se
morajo navezovati na objekt, oziroma se umestijo tja, kjer v čim
manjši meri okrnijo zelene površine in predstavljajo sestavni
del projekta.. |
Izkoriščenost
zemljišča: |
Navedena EUP se
nanaša na že pozidana zemljišča – objekt in pripadajoče zelene
in rekreativne površine, ki dopolnjujejo osnovno turistično
ponudbo objekta. V primeru prizidav, novega objekta ali
dopolnitve spremljajočih rekreativnih površin, morajo biti le te
v večjem površinskem deležu – tudi vodnih in obvodnih površin |
Oblikovanje
objektov: |
V primeru
adaptacije, rekonstrukcije se le te podredijo oblikovanju
obstoječega objekta, prav tako prizidave, ki je lahko tudi
modernejše zasnovana vendar tako, da se sklada z obstoječo
arhitekturo objekta, oziroma tako, da oba objekta tvorita
kompatibilen objekt. V primeru adaptacije ali rekonstrukcije
kulturnega spomenika, se morajo le te podrediti zahtevam
varstvenega režima. Oblikovanju osnovnega objekta se podredi
tudi oblikovanje urbane opreme, oziroma drugih ureditev ne
zelenih in rekreativnih površinah. |
Parcelacija: |
Je obstoječa. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Pri načrtovanju
novih objektov in naprav je potrebno zagotavljati možnost
dostopa funkcionalno oviranim osebam, zagotavljati varstvo pred
hrupom, svetlobnim onesnaževanjem in drugimi vplivi glede na
bližnje soseske in načrtovane posege v neposredni bližini in
zagotavljati varstvo pred poplavami. Varstvo pred požarom se
zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti
pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami
za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21.členom. |
|
34. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi ZS) |
Podrobnejša
namenska raba |
površine za
turizem za oddih, rekreacijo in šport, ki so
namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem (ZS) |
Tip ureditve in
gradnje: |
V navedeni EUP so
površine namenjene za oddih, rekreacijo in šport in
predstavljajo zelene ureditve za oddih, rekreativne površine,
športne ureditve in pripadajoče objekte. |
Namembnost: |
Zelene površine za
oddih, rekreativne površine, športne ureditve s pripadajočimi
objekti, ki posredno služijo določeni rekreacijski ali športni
dejavnosti, oziroma so potrebni prvenstveno za njihovo funkcijo
(objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, športna igrišča,
športne dvorane). |
Dopustne vrste
posegov: |
Ureditve zelenih
površin za oddih (zatravljene, hortikulturno urejene površine,
obvodni svet), rekreacijske površine, športne površine za
različne športne dejavnosti v naravi, zunanja igrišča,
pripadajoči objekti (tudi športni), ki neposredno služijo
določeni rekreacijski ali športni panogi in so neobhodni za
njihovo funkcijo (garderobe, spremljajoči prostori in
dejavnosti, ki so izključno namenjene funkciji športne
dejavnosti) ter druge ureditve .Rekonstrukcije in adaptacije
obstoječih športnih in pripadajočih objektov, prizidave, gradnja
novih, ureditev ali preureditev površin za oddih, rekreacijo in
šport ob pogoju, da je delež zelenih površin ali športnih
površin večji od pozidanih površin. |
Lega objektov: |
Lega površin za
oddih, rekreacijo in šport je pogojena z vrsto športne ali
rekreativne dejavnosti – orientacije, povezav z že obstoječimi
površinami, obvodnim svetom. Lega pripadajočih objektov mora
biti določena tako, da se v čim večjem deležu ohranijo ali
načrtujejo površine za oddih, rekreacijo in šport. |
Velikost
objektov: |
Ureditve zelenih
površin za oddih (zatravljenih, hortikulturno urejenih, obvodni
in vodni svet), rekreacijske površine – zelene površine z opremo
za rekreacijo, športne površine so pogojene z določeno
dejavnostjo in normativi za to dejavnost. Velikost pripadajočih
objektov (prizidave, dozidave, nove gradnje) se morajo
prilagoditi funkciji določene športne dejavnosti. Parkirne in
manipulacijske površine se morajo navezovati na objekt, oziroma
se načrtujejo tam, kjer čim manj okrnijo in posegajo v zelene in
rekreativne površine. |
Izkoriščenost
zemljišča: |
V navedeni EUP
morajo biti prevladujoče rekreativne, zelene in športne površine
v razmerju z objekti in parkirnimi površinami. |
Oblikovanje
objektov: |
V primeru
adaptacij, rekonstrukcij in prizidav obstoječih objektov se le
te podredijo oblikovanju obstoječega objekta (zasnova je lahko
tudi modernejša ob pogoju upoštevanja koncepta obstoječega
objekta) in ob pogoju, da objekta predstavljata arhitekturno
usklajeni objekt (v masah). V primeru novogradnje mora biti ta
dimenzijsko podrejena funkciji športne panoge. Enotnemu
oblikovanju mora biti podrejena tudi rekreativna in urbana
oprema ter ograditev površin. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
pogojena z dejavnostjo. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Pri načrtovanju
novih objektov in naprav je potrebno zagotavljati možnost
dostopa funkcionalno oviranim osebam, zagotavljati varstvo pred
hrupom, svetlobnim onesnaževanjem in drugimi vplivi glede na
bližnje soseske in načrtovane posege v neposredni bližini in
zagotavljati varstvo pred poplavami. Varstvo pred požarom se
zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti
pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami
za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom |
|
35. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SB) |
Podrobnejša
namenska raba |
Stanovanjske
površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali
stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin (SB) |
Tip gradnje: |
V navedeni EUP so
objekti in pripadajoče površine namenjene stanovanjskim
površinam za posebne namene – bivanju ostarelih, študentom,
otrok in drugih socialnih struktur. |
Namembnost: |
Obstoječi objekti v
EUP so namenjeni bivanju ostarelih – dom upokojencev, otroški
vrtec, psihiatrična bolnica s spremljajočimi objekti,
pripadajoče zelene in prometne površine ter druge ureditve in
naprave (stavbe za zdravstvo, stanovanjske stavbe za posebne
namene). |
Dopustne vrste
posegov: |
Adaptacije,
rekonstrukcije, prizidave obstoječih objektov, gradnje novih
objektov (otroškega vrtca, spremljajočih objektov doma
upokojencev in psihiatrične bolnice), ureditve zunanjih površin
potrebnih za funkcijo in namembnost objektov, namestitev urbane
opreme, ograj in zasaditev. V primeru posegov v objekte, ki
predstavljajo kulturno vrednoto, oziroma so zavarovani z
varstvenim režimom, je potrebno vse posega prilagoditi režimu
varovanja. |
Lega objektov: |
Je obstoječa, pri
gradnji prizidav je potrebno le to umestiti tako, da ne presega
gradbene linije obstoječih objektov; v primeru gradnje otroškega
vrtca na mestu obstoječega vrtca se mora upoštevati optimalen
odmik od ceste; spremljajoči objekti vrtca, doma upokojencev,
psihiatrične bolnice (pogoj upoštevanja varstvenega režima) se
morajo umeščati na orientaciji, ki ni vitalnega pomena za
določeno socialno strukturo in namen prostorov v obstoječih
objektih. |
Velikost
objektov: |
Velikost obstoječih
objektov je obstoječa, eventualne prizidave ali nadzidave se
morajo v gabaritih prilagoditi obstoječemu objektu in podrediti
površinam zelenih površin potrebnih za funkcijo namembnosti
obstoječega objekta. V primeru gradnje spremljajočih objektov
morajo biti gabariti le teh podrejeni osnovnemu objektu in
varstvenim režimom. V primeru gradnje otroškega vrtca (lahko
tudi P + 1) na mestu obstoječega ga je potrebno načrtovati tako,
da bo delež pozidanih površin (vključno s prometnimi površinami)
manjši od odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju
otrok. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedena EUP se
nanaša na že pozidana območja, v primeru rekonstrukcij,
prizidav, nadzidav objektov ali novogradenj se morajo le te
podrediti zakonitostim obstoječih objektov (pri objektih, ki so
zavarovani z varstvenim režimom je potrebno upoštevati usmeritve
le tega) vključno z oblikovanjem urbane opreme in enostavnih
objektov. Pri oblikovanju novogradenj in prizidav je potrebno
upoštevati tudi oblikovno podobo naselja, dominantnost objekta v
okolju (obstoječega in načrtovanega) kot vizualne karakteristike
naselja ali dela naselja ter upoštevati povezovanje s
pripadajočimi zelenimi površinami, urbano opremo,
dimenzioniranjem površin za mirujoči promet, ki morajo biti
sestavni del projekta za PGD. Sestavni del projekta mora biti
tudi določitev barve fasad, barve in vrste strešne kritine,
ureditev okolice glede prerazporeditve in izravnave zemeljskih
mas in škarp, zasaditve in ograj. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
obstoječa in se podreja funkciji posameznega objekta in
pripadajočih zelenih in prometnih površin. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije). Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
36. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi O) |
Podrobnejša
namenska raba |
Območja okoljske
infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih
voda ter ravnanja z odpadki (O) |
Tip gradnje: |
komunalna ureditev |
Namembnost: |
oskrba z vodo,
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
Dopustne vrste
posegov in velikost: |
Stavbe:
nestanovanjske stavbe vezane na osnovno rabo: industrijske
stavbe, rezervoarji, silosi, skladišča, upravne in pisarniške
stavbe
Gradbeno inženirski
objekti: cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave. |
Lega objekta: |
nove ureditve kot
posledica novih prostorskih ureditev zaradi izboljšanja okoljske
infrastrukture. Oblikovanje in velikost površin se mora
podrediti potrebam in normativom, za katere so površine
namenjene (tudi spremljajoča urbana oprema), izvedba pa pogojem
pripadajočih prostorskih ureditev in pogojem izvedbe. |
Oblikovanje
objekta: |
za oblikovanje
stavb se smiselno upošteva pogoje za namensko rabo IG |
Parcelacija: |
Parcelacija se
podreja ali objektu kateremu so površine namenjene in trasam
komunalnih vodov. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
opredeljeno v
splošnih PIP za vodovodno omrežje, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Varstvo pred
požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med
objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi
ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter
delovnimi površinami za intervencijska vozila ter ustreznimi
viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
in EO v skladu z 21. členom. |
|
37. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi E) |
Podrobnejša
namenska raba |
Območja
energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike (E) |
Tip gradnje: |
Energetski objekt s
pripadajočo infrastrukturo. |
Namembnost : |
Objekt RTP Vojnik z
vso pripadajočo energetsko infrastrukturo potrebno za pretvorbo
električne energije za potrebe uporabnikov s pripadajočo
infrastrukturo in manipulacijskimi površinami (distribucijski
elektroenergetski vodi in omrežja, energetski objekti). |
Dopustne vrste
posegov: |
Adaptacije,
rekonstrukcije, tehnološka posodobitev obstoječe RTP s
pripadajočo infrastrukturo, pomožnimi objekti ter razširitev
obstoječe RTP ali gradnja nove RTP. |
Lega objektov in
velikost: |
Lega in velikost
objektov je obstoječa, gabariti prizidave obstoječe RTP ali
gradnja nove ter potrebnih spremljajočih objektov izhajajo iz
tehnoloških zahtev in potreb po povečanju ali posodobitvi
obstoječih in načrtovanih energetskih potreb. Pri legi novega
objekta RTP je potrebno težiti k umeščanju čim bližje k
obstoječemu objektu, oziroma k čim večjim odmikom od obstoječih
objektov in načrtovanih sosesk. V primeru širitve obstoječe RTP
se razširi tudi dvorišče z ograjo v višini od 1.50 m do 3.00 m,
enako tudi pri gradnji nove RTP. Površine ob objektu, oziroma
novih objektih, predstavljajo delno manipulacijske površine,
delno zelene površine. |
Izkoriščenost
zemljišča: |
Je obstoječa, v
primeru novogradenj se poveča glede na razvojne potrebe
distributerja električne energije s pogojem, da je del zemljišča
ob ograji ozelenjen. |
Oblikovanje
objektov: |
Oblikovanje je
podrejeno tehnološkim zahtevan objekta.
|
Parcelacija: |
Je obstoječa in v
primeru širitve objektov pogojena s funkcijo novih objektov. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN, ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije. Za potrebe novogradenj je mogoča
izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno
navezovati na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernimi
odmiki med objekti, varnimi potmi za umik in interventna vozila. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom |
|
38. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi PC, PO) |
Podrobnejša
namenska raba |
Površine cest,
(PC)
Ostale prometne
površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa
(PO) |
Tip ureditve : |
Prometne površine s
pripadajočo infrastrukturo. |
Namembnost: |
Prometne površine
za mirujoči promet (parkirne površine, pločniki), površine cest. |
Dopustne vrste
posegov: |
Ureditve (gradnje)
površin za mirujoči promet (parkirne površine za osebna in
tovorna vozila, pločniki in druge prometne površine) in cest –
rekonstrukcije obstoječih površin za mirujoči promet, ureditve
novih površin, rekonstrukcije obstoječih cest v smislu
izboljšanja prometnih razmer in ureditve zaradi novih prometnih
razmer kot posledica novih prostorskih ureditev (hitre ceste,
glavne ceste, regionalne ceste, priključki, križišča, lokalne
ceste, javne poti, nekategorizirane ceste, gozdne poti, mostovi,
instalacije, naprave za razsvetljavo, brvi, parkirišča, garažne
hiše). |
Lega objektov,
velikost, oblikovanje: |
Delno obstoječe
prometne površine, delno nove ureditve kot posledica novih
prostorskih ureditev in zaradi izboljšanja prometnih razmer.
Oblikovanje in velikost površin za mirujoči promet se mora
podrediti potrebam in prometnim normativom, za katere so
površine namenjene (tudi spremljajoča urbana oprema), izvedba pa
pogojem pripadajočih prostorskih ureditev in pogojem odvajanja
meteornih voda. |
Parcelacija: |
Parcelacija se
podreja ali objektu kateremu so površine za mirujoči promet
namenjene in površinam cest, oziroma namenu prometne ureditve. |
Priključevanje
prometnih površin na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro: |
Prometne površine
morajo biti opremljene z gospodarsko javno infrastruktur, ki je
potrebna za funkcijo prometnih površin, s potrebno urbano
opremo, predvsem pa odvodnjavanjem meteornih voda.
|
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost.
|
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami je pri gradnji, oziroma rekonstrukcijah,
potrebno zagotoviti vse ukrepe za varstvo pred visokimi vodami,
plazovi, erozijo ter drugimi naravnimi nesrečami in omogočati
dostope funkcionalno oviranim osebam. Varstvo pred požarom se
zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje parcel in med objekti
pziroma načrtovanimi ustreznimi protipožarnimi ločitvami, z
neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami
za intervencijska vozila ter ustreznimi viri vode za gašenje. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
in EO se urejajo skladno z 21. členom. |
|
39. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SSp) |
Podrobnejša
namenska raba |
Stanovanjske
površine (primestne), ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi (SSp) |
Tip gradnje: |
Območje v navedenih
EUP predstavlja območja pretežno primestnih sosesk (oziroma
sosesk ob naseljih), ki so se v preteklosti urejala s pogoji
PUP in so pozidana s pretežno eno stanovanjsko gradnjo ponekod s
spremljajočimi dejavnostmi, ki so ponekod tudi samostojni
objekti različnih namembnosti, ponekod tudi manjše kmetije
(redkeje) in različni enostavni in pomožni objekti, vendar je
pretežna namembnost stanovanjska. Soseske so večji del komunalno
opremljene, znotraj sosesk so še manjše površine, ki jih je
mogoče pozidati kot zapolnitve vrzeli, v primeru večjih
pozidanih površin, oziroma interesa po kompleksni gradnji, je
smiselna predvsem zaradi koncepta ureditve komunalne
infrastrukture izdelava OPPN. Tip gradnje so torej pretežno eno
stanovanjski objekti ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v
sklopu objekta ali obstoječi samostojni poslovni objekti
različnih dejavnosti (predvsem nemoteče dopolnilne dejavnosti),
možne so tudi manjše kmetije iz preteklosti (redkeje) in objekti
vezani na kmetijske dejavnosti. |
Obstoječa
namembnost: |
Pretežno eno
stanovanjski objekti, prosto stoječi, ponekod s spremljajočimi
dejavnostmi v objektu ali prostostoječi poslovni objekti
različnih namembnosti, redkeje manjše kmetije in objekti vezani
na kmetijske dejavnosti ter pomožni in enostavni objekti.
|
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna eno
stanovanjska gradnja (možni sta tudi dve bivalni enoti) na
eventualno še prostih parcelah kot dopolnitev vrzeli med
obstoječimi objekti, rekonstrukcija, prenova ali sanacija
obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane stanovanjske
objekte, ki se rušijo, sprememba namembnosti dela hiše v
spremljajočo dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne
dejavnosti; nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih
gabaritov, gradnja prizidkov. Mogoča je tudi sprememba eno
stanovanjskega objekta v dvostanovanjski objekt, oziroma
ureditev dveh bivalnih enot v objektu. V novih stanovanjskih
objektih so kot spremljajoče dejavnosti mogoče strokovne,
zdravstvene, znanstvene in tehnične dejavnosti (šifra M),
pisarniške dejavnosti (šifra N) in druge dejavnosti (šifra S) le
v sklopu objekta, posodobitve in tehnološke izboljšave že
obstoječih legalnih poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem
smislu, ter širitve in posodobitve obstoječih kmetij in objektov
potrebnih za kmetijsko dejavnost (v sklop kmetije se šteje tudi
stanovanjska hiša) v okviru obstoječe kmetije (enostanovanjske
in dvostanovanjske stavbe, stavbe za druge storitvene
dejavnosti, pisarniške stavbe namenjene lastnemu poslovanju,
stavbe za rastlinsko predelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za
spravilo pridelka, druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
gostinske stavbe vezane na kmečki turizem, turistične kmetije,
trgovske stavbe vezane na ponudbo dejavnosti kmetijske
pridelave) ter aglomelioracije, melioracije in drugi kmetijski
posegi namenjeni izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske
dejavnosti, nasipavanje zemljišč z namenom ekološkega
izboljšanja zemljišč, sanacije površinskih kopov,
vodnogospodarske ureditve – tudi ribogojnice, ureditvi kmečkih
in gozdnih poti, gozdnih vlak, krčitve gozdov, pogozditve ,
ureditve gozdnih učnih poti ter drugi posegi iz 8. člena
strateškega dela odloka, ki se nanašajo na gozdarske ureditve,
izgradnji in rekonstrukciji GJI in cest, vodnogospodarskih
posegov, ki so namenjeni regulacijam in ukrepom varovanja pred
visokimi vodami in drugimi ureditvami v zvezi s posegi v vodna
zemljišča, gradnji mostov, posegom v zvezi z ohranjanjem narave
in varstva kulturne krajine in dediščine. |
Lega objektov: |
Obstoječi prosto
stoječi stanovanjski objekti so pozidani v preteklih obdobjih v
glavnem po pogojih PUP, novi stanovanjski objekti kot zapolnitve
vrzeli v soseskah morajo upoštevati gradbene linije obstoječih
objektov, če te obstajajo, sicer morajo biti umeščeni tako, da
upoštevajo značilne lege v soseska in odmike od sosednjih
zemljišč, ki morajo zagotavljati nemotene bivalne pogoje enih in
drugih (obstoječih stanovalcev in novih). Pri teh morajo
upoštevati osončenje, poglede, požarno varnost, orientacijo
bivalnih prostorov glede na njihovo namembnost, ki mora
zagotavljati intimnost in kvaliteto bivanja. Na strmejših legah
je obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri s
plastnicami. Prizidki k obstoječim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor glede na zgoraj navedene
pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od sosednje meje 4.00 m.
Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi manjši
odmik. Enaki pogoji pri legah objektov veljajo tudi za eno
stanovanjske objekte, ki nadomeščajo dotrajane stanovanjske
hiše. Pri legah objektov za kmečke dejavnosti se upoštevajo že
navedeni pogoji in obstoječa zasnova kmetije oziroma kmečkega
gospodarstva, upošteva pa se tudi dejstvo, da je v teh soseska
pretežna namenska raba prostora stanovanjska, zato širitev
kmetij v nove dejavnosti ni mogoča, mogoče pa so dejavnosti
vezane na obstoječe kmetijske dejavnosti in predelovalne
dejavnosti od 166 C do 183 C (n. pr. predelava mleka, sirarstvo,
mlinarstvo…..) in dejavnosti, ki so mogoče pri eno stanovanjskih
dejavnostih. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v
soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte,
prilagoditi obstoječim objektom, ki je okvirno od 1:1,2 do 1:2
in višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max
višine kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine
kolenčnega zidu 1.80 m). Velikost objektov je lahko načeloma
tudi večja, ne sme pa presegati tlorisnih gabaritov (bruto
zazidane površine s poudarjeno daljšo stranico) 150 m2
in ob pogoju, da je v primeru večjega gabarita zasnova
objekta členjena, oziroma upošteva stavbno tipologijo soseske in
pogoj, da je parcela večja od 400 m2. Prizidki k
obstoječim objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z
osnovnim objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti se
morajo prilagoditi namembnosti kmečkega gospodarstva, oziroma
želeni dejavnosti in usmerjevalnemu programu strokovne službe v
primeru novih dejavnosti pod točko 3. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri novogradnjah se
mora velikost gradbenih parcel prilagoditi velikosti parcel
značilnih za sosesko, ne smejo pa biti manjše od 400 m2.
Glede na predpisane gabarite objektov mora predstavljati
preostali del parcele, ki ne predstavlja dostopov, dovozov,
parkirišča in prostora za ekološke otoke, zelene površine. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na stanovanjske soseske, ki so se urejale pretežno po
pogojih PUP, s pretežno klasično gradnjo in klasičnim
oblikovanjem objektov(lahko tudi montažno gradnjo) s
simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 300 –
450, krite z opečno ali drugo kritino rdeče ali rjave
barve in z enotno smerjo slemen. Novogradnje se morajo v masah
in gabaritih prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko
imajo tudi sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se
mora prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji
obstoječih stanovanjskih sosesk, kar velja tudi za prizidave in
nadzidave. Strehe so lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice,
ravne v minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri
gabaritih večjih objektov mora biti koncept objekta podolgovat z
izraženo daljšo stranico in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so
stolpiči, kupole, arkade, oziroma elementi, ki niso avtohtoni v
tem delu slovenske pokrajine. Barve objektov morajo biti obvezno
v svetlejših pastelnih tonih ali bele.
Objekti za potrebe
kmečkih dejavnosti se morajo podrediti navedenim pogojem
oblikovanja (stanovanjske hiše in drugi kmečki objekti - hlevi,
garaže za kmetijske stroje, kašče, ute, lope itd.). Gnojišča,
gnojne jame, silose je potrebno v primerih bližnjih
stanovanjskih hiš locirati tako, da njihova namembnost nima
negativnih vplivov na bivalne pogoje sosedov.
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve prikažejo v
projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev škarp z
zelenjem, namesto škarp se priporoča stopničasta ureditev
brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
delno obstoječa, v primeru novogradenj se podreja tipologiji
pozidave, možnostim priključevanja na gospodarsko javno
infrastruktur dostopom, ne more pa biti manjša od 400 m2.
Za kmetije se parcelacija podredi velikosti in namembnosti
kmečkega gospodarstva. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije, namestitev sončnih in
fotovoltaičnih kolektorjev na strehah oziroma pripadajočih
zemljiščih. Za potrebe novogradenj je potrebna izgradnja
gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati
na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. V primeru
kompleksne gradnje več stanovanjskih objektov je potrebno
priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in dovozne
priključke rešiti kompleksno za vse objekte s predhodno izdelavo
strokovnih podlag, ki jo potrdi občina in so sestavni del
projekta, sicer pa lahko glede na zahtevnost gradnje in
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo občina
predpiše tudi izdelavo OPPN pod enakimi pogoji. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
in EO se ureja skladn0 z 21. členom. |
|
40. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SSk ) |
Podrobnejša
namenska raba |
Stanovanjske
površine (s kmetijami), ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi (SSk) |
Tip gradnje: |
Območje navedene
EUP predstavlja območja pretežno primestnih sosesk (oziroma
starejših sosesk ob naseljih), ki so se v preteklosti urejala s
pogoji PUP in so se razvile predvsem iz zaselkov s pretežno
kmečko pozidavo okoli katerih se je postopoma razvijala eno
stanovanjska pozidava, ponekod tudi s spremljajočimi
dejavnostmi, ki so redkeje tudi samostojni objekti različnih
namembnosti. V navedeni EUP se enakovredno prepletajo eno
stanovanjski objekti in kmečka gospodarstva z različnimi
spremljajočimi dejavnostmi ter enostavnimi objekti. Soseske so
večji del komunalno opremljene, znotraj sosesk so še manjše
površine, ki jih je mogoče pozidati kot zapolnitve vrzeli, v
primeru večjih pozidanih površin, oziroma interesa po kompleksni
gradnji, je smiselna predvsem zaradi koncepta ureditve komunalne
infrastrukture izdelava OPPN. Tip gradnje so torej eno
stanovanjski objekti ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v
sklopu objekta ali obstoječi samostojni poslovni objekti
različnih dejavnosti in kmečka gospodarstva (predvsem nemoteče
dopolnilne dejavnosti kmečka gospodarstva z objekti vezanimi na
kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti). |
Obstoječa
namembnost: |
Pretežno eno
stanovanjski objekti, prosto stoječi, ponekod s spremljajočimi
dejavnostmi v objektu ali prostostoječi poslovni objekti
različnih namembnosti, kmečka gospodarstva (vključno s
stanovanjskimi hišami) in objekti vezani na kmetijske in
dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu ter pomožni in enostavni
objekti. |
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna
stanovanjska gradnja (dopustni sta tudi dve bivalni enoti) na
eventualno še prostih parcelah kot dopolnitev vrzeli med
obstoječimi objekti, rekonstrukcija, prenova ali sanacija
obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane stanovanjske
objekte, ki se rušijo, sprememba namembnosti dela hiše v
spremljajočo dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne
dejavnosti; nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih
gabaritov, gradnja prizidkov. Mogoča je tudi sprememba eno
stanovanjskega objekta v dvo stanovanjski objekt. V novih
stanovanjskih objektih so kot spremljajoče dejavnosti mogoče
strokovne, zdravstvene, znanstvene in tehnične dejavnosti (šifra
M), pisarniške dejavnosti (šifra N) in druge dejavnosti (šifra
S) le v sklopu objekta, posodobitve in tehnološke izboljšave že
obstoječih legalnih poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem smislu
ter širitve in posodobitve obstoječih kmetij in objektov
potrebnih za kmetijsko dejavnost (v sklop kmetije se šteje tudi
stanovanjska hiša) v okviru obstoječe kmetije; dopolnilne
dejavnosti na kmetijah, ki so vezane na osnovno kmetijsko
dejavnost pod šifro A ter predelovalne dejavnosti od 166 C 183 C
(n. pr. predelava mleka, sirarstvo,mlinarstvo ….), turistične
kmetije s sobami in brez sob in dejavnosti, ki so mogoče v eno
stanovanjskih objektih (enostanovanjske in dvostanovanjske
stavbe, stavbe za druge storitvene dejavnosti, pisarniške stavbe
za namen lastnega poslovanja, nestanovanjske kmetijske stavbe,
stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelka, druge
kmetijske stavbe, ponudba kmečkega turizma,) ter
aglomelioracije, melioracije in drugi kmetijski posegi namenjeni
izboljšanju kmetijskih zemljišč in kmetijske dejavnosti,
nasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja zemljišč,
sanacije površinskih kopov, vodnogospodarske ureditve – tudi
ribogojnice, ureditvi kmečkih in gozdnih poti, gozdnih vlak,
krčitve gozdov, pogozditve , ureditve gozdnih učnih poti ter
drugi posegi iz 8. Člena strateškega dela odloka, ki se nanašajo
na gozdarske ureditve, izgradnji in rekonstrukciji GJI in cest,
vodnogospodarskih posegov, ki so namenjeni regulacijam in
ukrepom varovanja pred visokimi vodami in drugimi ureditvami v
zvezi s posegi v vodna zemljišča, gradnji mostov, posegom v
zvezi z ohranjanjem narave in varstva kulturne krajine in
dediščine. Dopustna je širitev že obstoječih poslovnih objektov
različnih namembnosti zaradi posodobitve in tehnološke
izboljšave njihove dejavnosti v sklopu stavbnih zemljišč. |
Lega objektov: |
Obstoječi prosto
stoječi stanovanjski objekti so pozidani v preteklih obdobjih v
glavnem po pogojih PUP, novi eno stanovanjski objekti kot
zapolnitve vrzeli v soseskah morajo upoštevati gradbene linije
obstoječih objektov, če te obstajajo, sicer morajo biti umeščeni
tako, da upoštevajo značilne lege v soseska in odmike od
sosednjih zemljišč, ki morajo zagotavljati nemotene bivalne
pogoje enih in drugih (obstoječih stanovalcev in novih). Pri teh
morajo upoštevati osončenje, poglede, požarno varnost,
orientacijo bivalnih prostorov glede na njihovo namembnost, ki
mora zagotavljati intimnost in kvaliteto bivanja. Na strmejših
legah je obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri
s plastnicami. Prizidki k obstoječim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor glede na zgoraj navedene
pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od sosednje meje vsaj 4.00
m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi
manjši odmik. Enaki pogoji pri legah objektov veljajo tudi za
eno stanovanjske objekte, ki nadomeščajo dotrajane stanovanjske
hiše. Pri legah novih objektov za potrebe širitve kmečkega
gospodarstva se upoštevajo že navedeni pogoji in obstoječa
zasnova kmetije. Pri širitvah kmetij v nove kmečke in dopolnilne
dejavnosti morajo biti ti objekti umeščeni v prostor tako, da
njihov vpliv ni moteč za okoliške prebivalce predvsem v eno
stanovanjskih objektih in da zagotavlja sožitje obojih.
Gnojišča, gnojne jame, silose, je potrebno v primeru bližnjih
stanovanjskih objektov locirati tako, da njihova namembnost nima
negativnih vplivov na bivalne pogoje sosedov.
Širitev že
obstoječih poslovnih objektov različnih namembnosti zaradi
posodobitve in tehnološke izboljšave njihove dejavnosti je v
sklopu stavbnih zemljišč dopustno ob upoštevanju, da je odmik od
sosednje meje vsaj 4.00 m. Ob soglasju lastnika sosednjega
zemljišča je možen tudi manjši odmik. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v
soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte,
prilagoditi obstoječim objektom, ki je okvirno 1:1,2 do 1:2in
višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max višine
kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine
kolenčnega zidu 1.80 m). Velikost objektov je lahko načeloma
tudi večja, ne sme pa presegati tlorisnih gabaritov (bruto
zazidane površine s poudarjeno daljšo stranico) 150 m2
in ob pogoju, da je v primeru večjega gabarita zasnova objekta
členjena, oziroma upošteva stavbno tipologijo soseske in pogoj,
da je parcela večja od 400 m2. Prizidki k obstoječim
objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z osnovnim
objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti in
poslovne dejavnosti se morajo prilagoditi namembnosti objekta,
oziroma želeni dejavnosti . |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri novogradnjah se
mora velikost gradbenih parcel prilagoditi velikosti parcel
značilnih za sosesko, ne smejo pa biti manjše od 400 m2.
Glede na predpisane gabarite objektov mora predstavljati
preostali del parcele, ki ne predstavlja dostopov, dovozov,
parkirišča in prostora za ekološke otoke, zelene površine. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na stanovanjske soseske, ki so se urejale pretežno po
pogojih PUP, s pretežno klasično gradnjo in klasičnim
oblikovanjem objektov(lahko tudi montažno gradnjo) s
simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 300 –
450, krite z opečno ali drugo kritino rdeče ali rjave
barve in z enotno smerjo slemen. Novogradnje se morajo v masah
in gabaritih prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko
imajo tudi sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se
mora prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji
obstoječih stanovanjskih sosesk, kar velja tudi za prizidave in
nadzidave. Strehe so lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice,
ravne v minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri
gabaritih večjih objektov mora biti koncept objekta podolgovat z
izraženo daljšo stranico in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so
stolpiči, kupole, arkade, oziroma elementi, ki niso avtohtoni v
tem delu slovenske pokrajine. Barve objektov morajo biti obvezno
v svetlejših pastelnih tonih ali bele. Objekti za potrebe
kmečkih dejavnosti se morajo podrediti navedenim pogojem
oblikovanja.
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve prikažejo v
projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev škarp z
zelenjem, namesto škarp se priporoča stopničasta ureditev
brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
delno obstoječa, v primeru novogradenj se podreja tipologiji
pozidave, možnostim priključevanja na gospodarsko javno
infrastruktur dostopom, ne more pa biti manjša od 400 m2,
za kmetije se parcelacija podredi velikosti in namembnosti
kmečkega gospodarstva. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe kot sončne ali
fotovoltaične kolektorje ali na strehah ali pripadajočih
zemljiščih. Za potrebe novogradenj je potrebna izgradnja
gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati
na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. V primeru
kompleksne gradnje več eno stanovanjskih objektov je potrebno
priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in dovozne
priključke rešiti kompleksno za vse objekte s pogojem predhodne
izdelave strokovnih podlag, ki jih potrdi občina in so sestavni
del projekta, sicer pa lahko na zahtevnost gradnje in
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo občina
predpiše pod enakimi pogoji tudi izdelavo OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
41. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi OP) |
Podrobnejša
namenska raba |
Odprt prostor
, ki predstavljajo kulturno krajino – to so kmetijska
zemljišča K1 in K2, gozdovi G in GV, območja mineralnih surovin
LN, vodna zemljišča, gospodarska javna infrastruktura – GJI,
razpršena gradnja objektov označenih s fudusom objekta, oziroma
stavbnim zemljiščem opredeljenim z veljavnim dovoljenjem za
graditev – kot so: stanovanjski objekti, manjša kmečka
gospodarstva, gospodarsko bivalni objekti, obeležja, kapelice,
cerkve, lovske koče, planinski domovi in drugi objekti (OP) |
Tip gradnje in
obstoječa namembnost: |
kulturna krajina –
to so kmetijska zemljišča K1 in K2, gozdovi G in GV, območja
mineralnih surovin, vodna zemljišča, gospodarska javna
infrastruktura - GJI, razpršeno gradnjo objektov označenih s
fundusom objekta – stanovanjski objekti – nekateri s
spremljajočimi dejavnostmi v objektu ali v posebnem objektu,
stanovanjske stavbe in gospodarsko bivalni objekti, ki sicer
nimajo opredeljenega fundusa vendar so objekti zgrajeni legalno
in imajo z gradbenim dovoljenjem opredeljeno stavbno zemljišče,
manjša kmečka gospodarstva – nekatera s spremljajočimi
dejavnostmi, kozolci, kmečke lope, čebelnjaki obeležja,
kapelice, lovske koče, planinski domovi, športni objekti, ceste
s pripadajočimi objekti, območja mineralnih surovin in drugi
objekti. |
Dopustne vrste
posegov: |
Za kmetijska
zemljišča K1 in K2 veljajo naslednje dopustne vrste posegov:
·
Rekonstrukcije: lokalne
ceste, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest.
Možna je gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih
objektov kot hišni priključek
·
Agrarne operacije in sistemi
ter vodni zadrževalniki za namakanje in izsuševanje kmetijskih
zemljišč, nasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja
zemljišč
·
Gradnja gradbeno inženirskih
objektov (daljinski cevovoda, daljinska telekomunikacijska
omrežja, daljinski elektroenergetski vodi, lokalni cevovodi ter
lokalni distribucijski, elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja
·
Gradnja čistilne naprave za
čiščenje odpadne vode kot enostaven objekt z zmogljivostjo do 50
PE
·
Začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
·
gradnja gradbeno inženirskih
objektov: ograje, oporni zidovi, škarpe, objekti za
stabilizacijo in sanacije plazov
·
gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov skladno s prilogo 2 tega odloka.
Za gozdna zemljišča
G in Gv veljajo naslednje dopustne vrste posegov:
·
Gradnja gradbeno inženirskih
objektov (daljinski cevovoda, daljinska telekomunikacijska
omrežja, daljinski elektroenergetski vodi, lokalni cevovodi ter
lokalni distribucijski, elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja
·
gradnja gradbeno inženirskih
objektov: ograje, oporni zidovi, škarpe, objekti za
stabilizacijo in sanacije plazov
·
gozdne prometnice in gozdne
vlake
·
dopustne so tudi gradnje in
ureditve: vzdrževanje obstoječih objektov, odstranitev
obstoječih objektov, gozdarske prostorske ureditvene operacije
skladno z Zakonom o gozdovih
·
sanacije peskokopov,
kamnolomov in gramoznic
Na območjih
mineralnih surovin LN, vodnih zemljiščih, gospodarski javni
infrastrukturi-GJI, razpršeni gradnji objektov z označenim
fundosom objekta, oziroma stavbnim(funkcionalnim) zemljiščem
opredeljenim z veljavnim dovoljenjem za graditev – kot so
stanovanjski objekti, manjša kmečka gospodarstva, obstoječi
gospodarsko bivalni objekti, obeležja, kapelice, cerkve, lovske
koče, planinski domovi in drugi objekti v OP veljajo naslednje
dopustne vrste posegov:
·
vodnogospodarske ureditve –
tudi ribogojnice, izgradnji in rekonstrukciji GJI in cest,
vodnogospodarskih posegov, ki so namenjeni regulacijam in
ukrepom varovanja pred visokimi vodami in drugimi ureditvami v
zvezi s posegi v vodna zemljišča, gradnji mostov, posegom v
zvezi z ohranjanjem narave in varstva kulturne krajine in
dediščine;
·
rekonstrukcija, prenova ali
sanacija obstoječih in gradnja novih objektov enake namembnosti,
ki nadomešča dotrajane stanovanjske objekte, ki se rušijo (ob
pogoju, da so zgrajeni legalno oziroma pred letom 1967 in imajo
uporabno dovoljenje za stanovanjski objekt), sprememba
namembnosti dela hiše v spremljajočo dejavnost, posodobitev
obstoječe legalne dopolnilne dejavnosti;
·
nadzidave, ki ne presegajo v
točki 4 dopustnih gabaritov;
·
mogoče so gradnje in
legalizacije prizidkov , ki ne smejo presegati višine
obstoječega objekta z upoštevanjem pogoja, da je bilo gradbeno
dovoljenje izdano za osnovni objekt (stanovanjski, kmečki in
gospodarsko bivalni objekt…).
·
Mogoča je tudi sprememba eno
stanovanjskega objekta v objekt z dvema bivalnima enotama in
sprememba gospodarsko bivalnega objekta v stanovanjski objekt;
·
V stanovanjskih objektih so
kot spremljajoče dejavnosti mogoče strokovne, zdravstvene,
znanstvene in tehnične dejavnosti (šifra M), pisarniške
dejavnosti (šifra N) in druge dejavnosti (šifra S) le v sklopu
objekta, posodobitve in tehnološke izboljšave že obstoječih
legalnih poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem smislu, vendar ne
kot povečanje kapacitete dejavnosti, ter širitve in posodobitve
obstoječih kmetij in objektov potrebnih za kmetijsko dejavnost
(v sklop kmetije se šteje tudi stanovanjska hiša) v okviru
obstoječe kmetije; dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki so
vezane na osnovno kmetijsko dejavnost pod šifro A ter
predelovalne dejavnosti od 166 C 183 C (n. pr. predelava mleka,
sirarstvo,mlinarstvo ….), turistične kmetije s sobami in brez
sob in dejavnosti, ki so mogoče v eno stanovanjskih objektih v
kolikor velikost stavbnega zemljišča dopušča tudi ureditve
dodatnih g lede na dejavnost potrebnih parkirnih površin.
·
Mogoče so rekonstrukcije,
adaptacije obstoječih cerkva, kapelic, obeležij, samostojno
stoječih kmetijskih objektov (kozolcev, skednjev ….) in gradnji
novih objektov za potrebe kmetovanja in gozdarstva (enojni in
dvojni kozolci…) ter drugi EO in NO v skladu z 21. členom za
potrebe kmetovanja in gozdarstva, čebelnjaki.
·
gradnja kmetijskih objektov
kot širitev obstoječe kmetije v primeru, da na obstoječem
gospodarskem dvorišču ni dovolj prostora za širitev le te (tudi
z upoštevanjem programa svetovalne službe v primeru novih
kmetijskih programov) je za gradnjo objektov potrebno izdelati
OPPN skladno z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih ;
·
športnih in rekreativnih
dejavnosti, ki ne spreminjajo značilnosti in konfiguracije
kulturne krajine in ne predstavljajo gradbenih posegov temveč le
začasne posege oziroma umestitve v prostor (n.pr. lokostrelstvo,
poljske pešpoti, rekreativne poti…..), ki predstavljajo prenosne
športne ali rekreativne elemente.
·
Dovoljene so tudi
adaptacije, rekonstrukcije, gradnje novih objektov namesto
starih in dotrajanih lovskih in planinskih koč, če so bile
zgrajene na podlagi GD ali uporabnega ( objekt grajen pred letom
1967) , gradnja kapelic, obeležij, znamenj.
·
V skladu z veljavno rudarsko
zakonodajo se območja obstoječih mineralnih surovin (z
obstoječimi nelegalnimi kopi) sanirajo in rekultivirajo ali
namenijo za izkoriščanje mineralnih surovin v skladu z
razvojnimi programi (po pridobitvi koncesije za izkoriščanje
mineralnih surovin in ob pogoju izdelave OPPN). Namembnost dela
nelegalnih kopov v Belem Potoku, se spremeni v gospodarsko cono
IG. Načrtujejo se dejavnosti, ki so sprejemljive z vidika
varstva okolja in vodovarstvenih območij, za katere je potrebno
izdelati Občinski podrobni prostorski načrt.
Nelegalne kope se
sanira, brez izkoriščanja mineralnih surovin.
GJI,
vodnogospodarski ukrepi, agrarne posege potrebne za izboljšanje
kakovosti kmetijskih zemljišč, cestno omrežje se izgrajuje glede
na razvojne potrebe občine, športne dejavnosti glede na
turistične in rekreativne potrebe, lahko tudi glede na
zahtevnost posameznih posegov z izdelavo OPPN. |
Lega objektov: |
Obstoječi prosto
stoječi objekti kot razpršena in samostojna gradnja, so bili
pozidani v preteklih obdobjih v glavnem po pogojih PUP ali kot
legalizacija črne gradnje, oziroma so bili zgrajeni pred letom
1967 in so v OPN evidentirani s fundusom objekta ter legalni
objekti, ki fundusa še nimajo opredeljenega. Novi objekti kot
gradnje, ki nadomeščajo stare in dotrajane objekte enake
namembnosti, morajo upoštevati gradbene linije obstoječih
objektov, če te obstajajo, sicer morajo biti umeščeni tako, da
upoštevajo značilne lege v soseskah in odmike od sosednjih
zemljišč, ki morajo zagotavljati nemotene bivalne pogoje enih in
drugih (obstoječih stanovalcev in novih), predvsem pa morajo
biti zgrajeni na stavbnem zemljišču opredeljenem v postopku
izdaje GD, oziroma dvorišču v primeru gradnje pred letom 1967
ali na mestu starega objekta z možnostjo manjših odmikov zaradi
pogojev gradnje na plazovitih območjih. Na strmejših legah je
obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri s
plastnicami. Prizidki k obstoječim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor stavbnega zemljišča glede
na zgoraj navedene pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od
sosednje meje 4.00 m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča
je možen tudi manjši odmik. Enaki pogoji pri legah objektov
veljajo tudi za eno stanovanjske objekte, ki nadomeščajo
dotrajane stanovanjske hiše. Pri legah novih objektov za potrebe
širitve kmečkega gospodarstva se upoštevajo že navedeni pogoji
in obstoječa zasnova kmetije. Pri širitvah kmetij v nove kmečke
in dopolnilne dejavnosti morajo biti ti objekti umeščeni v
prostor tako, da njihov vpliv ni moteč za okoliške prebivalce
predvsem v eno stanovanjskih objektih in da zagotavlja sožitje
obojih. Gnojišča, gnojne jame, silose, je potrebno v primeru
bližnjih stanovanjskih objektov locirati tako, da njihova
namembnost nima negativnih vplivov na bivalne pogoje sosedov.
Enaki pogoji veljajo za gradnje oziroma prizidave lovskih,
planinskih koč. Izjemoma so gradnje izven stavbnega zemljišča
mogoče v primeru geološko nesprejemljivih pogojev v okviru
obstoječega stavbnega zemljišča ali če ogroža obstoječi objekt
plaz ali erozija oziroma poplava.
GJI, cestno omrežje
in drugi posegi se umeščajo v prostor tako, da je izraba tega
racionalna in da kvarno ne posega v območje kulturne krajine, ne
ogroža varstva naravne in kulturne dediščine. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov, ki nadomeščajo dotrajane
objekte, prilagoditi obstoječim objektom, ki je okvirno 1:1,2 do
1:2 in višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max
višine kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine
kolenčnega zidu 1.80 m), predvsem pa razpoložljivi velikosti
stavbnega zemljišča oziroma dvorišča. Velikost novih objektov je
lahko načeloma tudi večja, ne sme pa presegati tlorisnih
površine 150 m2 in ob pogoju, da je v primeru večjega
gabarita zasnova objekta členjena, oziroma upošteva stavbno
tipologijo krajine.
Prizidki k
obstoječim objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z
osnovnim objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti se
morajo prilagoditi namembnosti kmečkega gospodarstva, oziroma
želeni dejavnosti. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri razpršeni
gradnji se upošteva velikost stavbnega zemljišča (funkcionalnega
zemljišča) opredeljenega v postopku izdaje GD, oziroma dvorišča,
v primeru gradenj pred letom 1967 pa se določi funkcionalno
zemljišče za vzdrževanje in obratovanje objekta v minimalni
površini 400 m2. Glede na predpisane gabarite
objektov mora predstavljati preostali del parcele, ki ne
predstavlja dostopov, dovozov, parkirišča in prostora za
ekološke otoke, zelene površine. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na kulturno krajino, ki se je v preteklosti urejala
pretežno po pogojih PUP, oziroma starejših prostorskih aktov, in
je pozidana s pretežno klasično gradnjo in klasičnim
oblikovanjem objektov (lahko tudi montažno gradnjo) s
simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 350 –
450, krite z opečno ali drugo kritino rdeče ali rjave
barve, oziroma temne barve in z enotno smerjo slemen.
Novogradnje se morajo v masah in gabaritih prilagoditi
oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo tudi sodobnejši
koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se mora prilagoditi
osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječe krajine, kar
velja tudi za prizidave in nadzidave. Strehe so lahko,
dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v minimalnem naklonu
ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri gabaritih večjih objektov
mora biti koncept objekta podolgovat z izraženo daljšo stranico
in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so stolpiči, kupole,
arkade, oziroma elementi, ki niso avtohtoni v tem delu slovenske
pokrajine. Barve objektov morajo biti obvezno v svetlejših
pastelnih tonih ali bele.
Objekti za potrebe
kmečkih gospodarstev in dejavnosti se morajo podrediti navedenim
pogojem oblikovanja (stanovanjske hiše in drugi kmečki objekti -
hlevi, garaže za kmetijske stroje, kašče, ute, lope itd.).
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene izvedene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve
prikažejo v projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev
škarp z zelenjem, namesto škarp se priporoča stopničasta
ureditev brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Pri razpršeni
gradnji se upošteva velikost stavbnega zemljišča (funkcionalnega
zemljišča) opredeljenega v postopku izdaje GD, oziroma dvorišča,
v primeru gradenj pred letom 1967 pa se določi funkcionalno
zemljišče za vzdrževanje in obratovanje objekta v minimalni
površini 400 m2. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe kot so sončni in
fotovoltaični kolektorji na strehah ali na fasadi objekta. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
42. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SK) |
Podrobnejša
namenska raba |
Površine
podeželskega naselja, ki so namenjen površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (SK) |
Tip gradnje: |
Območje EUP
predstavlja naselja vaškega značaja na območju celotne občine
kot so: Novake, Velika Ravan, Čreškova, Trnovlje pri Socki, Lipa
pri Frankolovem, Razgor, Beli potok, Verpete, Bezenškovo
Bukovje, Podgorje, Črešnjice, Rove, Jankova, Ivenca, Bezovica,
Višnja vas, Polže, Vizore, Vine, Homec, Landek, Lemberg,
Hrenova, Konjsko in druga, so se v preteklosti urejala s
pogoji PUP in so se razvila predvsem iz zaselkov s pretežno
kmečko pozidavo okoli katere se je postopoma razvijala tudi eno
stanovanjska pozidava, ponekod s spremljajočimi dejavnostmi, ki
so redkeje tudi samostojni objekti različnih namembnosti. V
navedeni EUP se enakovredno prepletajo eno stanovanjski objekti
in kmečka gospodarstva z različnimi spremljajočimi dejavnostmi
ter enostavnimi objekti. Vaška naselja so večji del komunalno
opremljene, znotraj naselij so še manjše površine, ki jih je
mogoče pozidati kot zapolnitve vrzeli, v primeru večjih
pozidanih površin, oziroma interesa po kompleksni gradnji, je
smiselna predvsem zaradi koncepta ureditve komunalne
infrastrukture izdelava OPPN. Tip gradnje so torej eno
stanovanjski objekti ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v
sklopu objekta ali obstoječi samostojni poslovni objekti
različnih dejavnosti in kmečka gospodarstva (predvsem nemoteče
dopolnilne dejavnosti kmečka gospodarstva z objekti vezanimi na
kmetijske in dopolnilne kmetijske dejavnosti). |
Obstoječa
namembnost: |
Pretežno eno
stanovanjski objekti, prosto stoječi, ponekod s spremljajočimi
dejavnostmi v objektu ali prostostoječi poslovni objekti
različnih namembnosti, kmečka gospodarstva (vključno s
stanovanjskimi hišami) in objekti vezani na kmetijske in
dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu ter pomožni in enostavni
objekti. |
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna
stanovanjska gradnja (dopustni sta tudi dve bivalni enoti v enem
objektu) na eventualno še prostih parcelah kot dopolnitev vrzeli
med obstoječimi objekti, rekonstrukcija, prenova ali sanacija
obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane stanovanjske
objekte, ki se rušijo, sprememba namembnosti dela hiše v
spremljajočo dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne
dejavnosti; nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih
gabaritov; gradnja prizidkov. Mogoča je tudi sprememba eno
stanovanjskega objekta v dvo stanovanjski objekt (eno in dvo
stanovanjske stavbe, storitvene dejavnosti, pisarniške
dejavnosti namenjene lastnemu poslovanju, nestanovanjske
kmetijske stavbe, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo
pridelkov,druge kmetijske stavbe, stavbe za opravljanje verskih
obredov, gostinske dejavnosti vezane na kmečki turizem, trgovske
dejavnosti vezane na kmetijsko pridelavo in druga ponudba na
kmetijah pridelanih proizvodov). V stanovanjskih objektih so kot
spremljajoče dejavnosti mogoče strokovne, znanstvene,
zdravstvene in tehnične dejavnosti (šifra M), pisarniške
dejavnosti (šifra N) in druge dejavnosti (šifra S) le v sklopu
objekta, posodobitve in tehnološke izboljšave že obstoječih
legalnih poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem smislu, ter
širitve in posodobitve obstoječih kmetij in objektov potrebnih
za kmetijsko dejavnost (v sklop kmetije se šteje tudi
stanovanjska hiša) v okviru obstoječe kmetije; dopolnilne
dejavnosti na kmetijah, ki so vezane na osnovno kmetijsko
dejavnost pod šifro A ter predelovalne dejavnosti od 166 C 183 C
(n. pr. predelava mleka, sirarstvo,mlinarstvo ….), turistične
kmetije s sobami in brez sob in dejavnosti, ki so mogoče v eno
stanovanjskih objektih.
Dopustna je širitev
že obstoječih poslovnih objektov različnih namembnosti zaradi
posodobitve in tehnološke izboljšave njihove dejavnosti v sklopu
stavbih zemljišč |
Lega objektov: |
Obstoječi prosto
stoječi stanovanjski objekti so pozidani v preteklih obdobjih v
glavnem po pogojih PUP, novi eno stanovanjski objekti kot
zapolnitve vrzeli v soseskah morajo upoštevati gradbene linije
obstoječih objektov, če te obstajajo, oziroma morajo slediti
morfološki strukturi vaškega koncepta pozidave, sicer morajo
biti umeščeni tako, da upoštevajo značilne lege v naseljih in
odmike od sosednjih zemljišč, ki morajo zagotavljati nemotene
bivalne pogoje enih in drugih (obstoječih stanovalcev in novih).
Potrebno je upoštevati osončenje, poglede, požarno varnost,
orientacijo bivalnih prostorov glede na njihovo namembnost, ki
mora zagotavljati intimnost in kvaliteto bivanja. Na strmejših
legah je obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri
s plastnicami. Prizidki k obstoječim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor glede na zgoraj navedene
pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od sosednje meje vsaj 4.00
m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi
manjši odmik Enaki pogoji pri legah objektov veljajo tudi za eno
stanovanjske objekte, ki nadomeščajo dotrajane stanovanjske
hiše. Pri legah novih objektov za potrebe širitve kmečkega
gospodarstva se upoštevajo že navedeni pogoji in obstoječa
zasnova kmetije. Pri širitvah kmetij v nove kmečke in dopolnilne
dejavnosti morajo biti ti objekti umeščeni v prostor tako, da
njihov vpliv ni moteč za okoliške prebivalce predvsem v eno
stanovanjskih objektih in da zagotavlja sožitje obojih.
Gnojišča, gnojne jame, silose, je potrebno v primeru bližnjih
stanovanjskih objektov locirati tako, da njihova namembnost nima
negativnih vplivov na bivalne pogoje sosedov.
Širitev že
obstoječih poslovnih objektov različnih namembnosti zaradi
posodobitve in tehnološke izboljšave njihove dejavnosti je v
sklopu stavbih zemljišč dopustno ob upoštevanju, da je odmik od
sosednje meje vsaj 4.00 m, v kolikor dopušča lastnik sosednjega
zemljišča manjši odmik, je to mogoče ob pogoju, da so
zagotovljene intervencijske poti, požarna varnost med objekti in
nemoteni bivalni pogoji. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v
soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte,
prilagoditi obstoječim objektom, ki je okvirno 1:1,2 do 1:2 in
višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max višine
kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine
kolenčnega zidu 1.80 m). Velikost objektov je lahko dopustno
tudi večja, ne sme pa presegati tlorisnih gabaritov (bruto
zazidane površine s poudarjeno daljšo stranico) 150 m2
in ob pogoju, da je v primeru večjega gabarita zasnova objekta
členjena, oziroma upošteva stavbno tipologijo soseske in pogoj,
da je parcela večja od 500 m2. Prizidki k obstoječim
objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z osnovnim
objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Nadzidave pa ne smejo presegati višin
obstoječih objektov; v primeru, da je osnovni objekt nižji od
pretežne višine v soseski, je dovoljeno upoštevati navedene
pogoje višin objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti
se morajo prilagoditi namembnosti kmečkega gospodarstva, oziroma
želeni dejavnosti in usmerjevalnemu programu strokovne službe v
primeru novih dejavnosti pod točko 3. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri novogradnjah
stanovanjskih se mora se mora velikost gradbenih parcel
prilagoditi velikosti parcel značilnih za sosesko, ne smejo pa
biti manjše od 400 m2. Glede na predpisane gabarite
objektov mora predstavljati preostali del parcele, ki ne
predstavlja dostopov, dovozov, parkirišča in prostora za
ekološke otoke, zelene površine. Velikost stavbnih zemljišč
kmečkih gospodarstev se prilagodi dejavnosti kmetije. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na stanovanjske soseske, ki so se urejale pretežno po
pogojih PUP, s pretežno klasično gradnjo in klasičnim
oblikovanjem objektov (lahko tudi montažno gradnjo) s
simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 350 –
450, lahko s čopi in frčadami, krite z opečno ali
drugo kritino rdeče, rjave barve, oziroma temne barve in z
enotno smerjo slemen. Novogradnje se morajo v masah in gabaritih
prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo tudi
sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se mora
prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječe
krajine, kar velja tudi za prizidave in nadzidave. Strehe so
lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v minimalnem
naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri gabaritih večjih
objektov mora koncept objekta podolgovat z izraženo daljšo
stranico in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so stolpiči,
kupole, arkade, oziroma elementi, ki niso avtohtoni v tem delu
slovenske pokrajine. Barve objektov morajo biti v svetlejših
odtenkih pastelnih barv ali bele.
Objekti za potrebe
kmečkih dejavnosti se morajo podrediti navedenim pogojem
oblikovanja (stanovanjske hiše in drugi kmečki objekti - hlevi,
garaže za kmetijske stroje, kašče, ute, lope itd.).
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve prikažejo v
projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev škarp z
zelenjem, namesto višinskih razlikah se priporoča stopničasta
ureditev brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
večji del obstoječa, v primeru novogradenj se podreja tipologiji
pozidave, možnostim priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo, dostopom, ne more pa biti manjša od 400 m2.
Za kmetije se parcelacija podredi velikosti in namembnosti
kmečkega gospodarstva. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe kot so sončni in
fotovoltaični kolektorji na streha ali pripadajočemu zemljišču.
Za potrebe novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več eno stanovanjskih objektov je potrebno priključevanje na
gospodarsko javno infrastrukturo in dovozne priključke rešiti
kompleksno za vse objekte s pogojem predhodne izdelave
strokovnih podlag, ki jih potrdi občina in so sestavni del
projekta, sicer pa lahko na zahtevnost gradnje in priključevanja
na gospodarsko javno infrastrukturo občina predpiše pod enakimi
pogoji tudi izdelavo OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO v skladu z 21. členom. |
|
43. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi A) |
Podrobnejša
namenska raba |
Območje
razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec poselitve v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in
razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij
(A) |
Tip gradnje: |
Območje EUP
predstavlja razpršeno poselitev nizke gostote kot avtohtonega
vzorca poselitve v krajini kot so samotne kmetije, zaselki,
razdrobljena in raztresena manjša naselja ter druge oblike
strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo tudi objekti
zgrajeni pred letom 1967 na območju celotne občine. Te oblike
zaselkov so se v preteklosti urejala s pogoji PUP in so se v
razvila predvsem iz zaselkov s pretežno kmečko pozidavo okoli
katere se je postopoma razvijala tudi eno stanovanjska pozidava,
ponekod s spremljajočimi dejavnostmi, ki so redkeje tudi
samostojni objekti različnih namembnosti. V navedeni EUP se
enakovredno prepletajo eno stanovanjski objekti in kmečka
gospodarstva z različnimi spremljajočimi dejavnostmi ter
enostavnimi objekti. Zaselki so večji del komunalno opremljene,
znotraj zaselkov so še manjše površine, ki jih je mogoče
pozidati kot zapolnitve vrzeli, v primeru večjih pozidanih
površin, oziroma interesa po kompleksni gradnji, je smiselna
predvsem zaradi koncepta ureditve komunalne infrastrukture
izdelava OPPN. Tip gradnje so torej eno stanovanjski objekti
ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v sklopu objekta ali
obstoječi samostojni poslovni objekti različnih dejavnosti in
kmečka gospodarstva (predvsem nemoteče dopolnilne dejavnosti
kmečka gospodarstva z objekti vezanimi na kmetijske in
dopolnilne kmetijske dejavnosti). |
Obstoječa
namembnost: |
Pretežno eno
stanovanjski objekti, prosto stoječi, ponekod s spremljajočimi
dejavnostmi v objektu ali prostostoječi poslovni objekti
različnih namembnosti, kmečka gospodarstva (vključno s
stanovanjskimi hišami) in objekti vezani na kmetijske in
dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu ter pomožni in enostavni
objekti. |
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna
stanovanjska gradnja (dopustni sta tudi dve bivalni enoti v enem
objektu) na eventualno še prostih parcelah kot dopolnitev vrzeli
med obstoječimi objekti, rekonstrukcija, prenova ali sanacija
obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane stanovanjske
objekte, ki se rušijo, sprememba namembnosti dela hiše v
spremljajočo dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne
dejavnosti; nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih
gabaritov; gradnja prizidkov .Mogoča je tudi sprememba eno
stanovanjskega objekta v dvo stanovanjski objekt (eno in dvo
stanovanjske stavbe, druge storitvene dejavnosti, pisarniške
dejavnosti namenjene lastnemu poslovanju, nestanovanjske
kmetijske stavbe, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo
pridelkov, stavbe za verske obrede, kulturni spomeniki, kmečki
turizem in druge dejavnosti vezane na osnovno kmetijsko
dejavnost domačije). V novih stanovanjskih objektih so kot
spremljajoče dejavnosti mogoče strokovne, znanstvene zdravstvene
in tehnične dejavnosti (šifra M), pisarniške dejavnosti (šifra
N) in druge dejavnosti (šifra S) le v sklopu objekta,
posodobitve in tehnološke izboljšave že obstoječih legalnih
poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem smislu, vendar ne kot
povečanje kapacitete dejavnosti, ter širitve in posodobitve
obstoječih kmetij in objektov potrebnih za kmetijsko dejavnost
(v sklop kmetije se šteje tudi stanovanjska hiša) v okviru
obstoječe kmetije; dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki so
vezane na osnovno kmetijsko dejavnost pod šifro A ter
predelovalne dejavnosti od 166 C 183 C (n. pr. predelava mleka,
sirarstvo,mlinarstvo ….), turistične kmetije s sobami in brez
sob in dejavnosti, ki so mogoče v eno stanovanjskih objektih.
Dopustna je širitev
že obstoječih poslovnih objektov različnih namembnosti zaradi
posodobitve in tehnološke izboljšave njihove dejavnosti v sklopu
stavbih zemljišč |
Lega objektov: |
Obstoječi prosto
stoječi stanovanjski objekti so pozidani v preteklih obdobjih v
glavnem po pogojih PUP, novi eno stanovanjski objekti kot
zapolnitve vrzeli v soseskah morajo upoštevati gradbene linije
obstoječih objektov, če te obstajajo, oziroma morajo slediti
morfološki strukturi pozidave posameznega zaselka, sicer morajo
biti umeščeni tako, da upoštevajo značilne lege v zaselkih in
odmike od sosednjih zemljišč, ki morajo zagotavljati nemotene
bivalne pogoje enih in drugih (obstoječih stanovalcev in novih).
Potrebno je upoštevati osončenje, poglede, požarno varnost,
orientacijo bivalnih prostorov glede na njihovo namembnost, ki
mora zagotavljati intimnost in kvaliteto bivanja. Na strmejših
legah je obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri
s plastnicami. Prizidki k obstoječim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor glede na zgoraj navedene
pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od sosednje meje vsaj 4.00
m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi
manjši odmik. Enaki pogoji pri legah objektov veljajo tudi za
eno stanovanjske objekte, ki nadomeščajo dotrajane stanovanjske
hiše. Pri legah novih objektov za potrebe širitve kmečkega
gospodarstva se upoštevajo že navedeni pogoji in obstoječa
zasnova kmetije. Pri širitvah kmetij v nove kmečke in dopolnilne
dejavnosti morajo biti ti objekti umeščeni v prostor tako, da
njihov vpliv ni moteč za okoliške prebivalce predvsem v eno
stanovanjskih objektih in da zagotavlja sožitje obojih.
Gnojišča, gnojne jame, silose, je potrebno v primeru bližnjih
stanovanjskih objektov locirati tako, da njihova namembnost nima
negativnih vplivov na bivalne pogoje sosedov.
Širitev že
obstoječih poslovnih objektov različnih namembnosti zaradi
posodobitve in tehnološke izboljšave njihove dejavnosti je v
sklopu stavbnih zemljišč dopustno ob upoštevanju, da je odmik od
sosednje meje vsaj 4.00 m. Ob soglasju lastnika sosednjega
zemljišča je možen tudi manjši odmik. |
Velikost
objektov: |
Načeloma se mora
velikost eventualnih novih objektov kot zapolnitev vrzeli v
soseskah ali objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte,
prilagoditi obstoječim objektom, ki je okvirno od 1:1,2 do 1:2
in višine K+P+M ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max
višine kolenčnega zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine
kolenčnega zidu 1.80 m). Velikost objektov je lahko načeloma
tudi večja, ne sme pa presegati tlorisnih gabaritov (bruto
zazidane površine s poudarjeno daljšo stranico) 150 m2
in ob pogoju, da je v primeru večjega gabarita zasnova objekta
členjena, oziroma upošteva stavbno tipologijo soseske in pogoj,
da je parcela večja od 400 m2. Prizidki k obstoječim
objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z osnovnim
objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Nadzidave pa ne smejo presegati višin
obstoječih objektov; v primeru, da je osnovni objekt nižji od
pretežne višine v soseski je dovoljeno upoštevati navedene
pogoje višin objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti
se morajo prilagoditi namembnosti kmečkega gospodarstva, oziroma
želeni dejavnosti. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri novogradnjah se
mora se mora velikost gradbenih parcel prilagoditi velikosti
parcel značilnih za sosesko, ne smejo pa biti manjše od 400 m2.
Glede na predpisane gabarite objektov mora predstavljati
preostali del parcele, ki ne predstavlja dostopov, dovozov,
parkirišča in prostora za ekološke otoke, zelene površine.
Velikost stavbnih zemljišč kmečkih gospodarstev se prilagodi
dejavnosti kmetije. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP
nanašajo na zaselke, ki so se urejali pretežno po pogojih PUP in
so pozidani pretežno s klasično gradnjo in klasičnim
oblikovanjem objektov (lahko tudi montažno gradnjo) s
simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 350 –
450, lahko s čopi in frčadami, krite z opečno ali
drugo kritino rdeče, rjave barve, oziroma temne barve in z
enotno smerjo slemen. Novogradnje se morajo v masah in gabaritih
prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo tudi
sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se mora
prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječih
stanovanjskih sosesk, kar velja tudi za prizidave in nadzidave.
Strehe so lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v
minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri gabaritih
večjih objektov mora koncept objekta podolgovat z izraženo
daljšo stranico in členitvijo fasade. Nesprejemljivi so
stolpiči, kupole, arkade, oziroma elementi, ki niso avtohtoni v
tem delu slovenske pokrajine. Barve objektov morajo biti v
svetlejših odtenkih pastelnih barv ali bele.
Objekti za potrebe
kmečkih dejavnosti se morajo podrediti navedenim pogojem.
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve prikažejo v
projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev škarp z
zelenjem, namesto višinskih razlikah se priporoča stopničasta
ureditev brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
večji del obstoječa, v primeru novogradenj se podreja tipologiji
pozidave, možnostim priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo, dostopom, ne more pa biti manjša od 400 m2
. Za kmetije se parcelacija podredi velikosti in namembnosti
kmečkega gospodarstva. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe kot so sončni ali
fotovoltaični kolektorji na strehah ali na fasadi objekta. Za
potrebe novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več eno stanovanjskih objektov je potrebno priključevanje na
gospodarsko javno infrastrukturo in dovozne priključke rešiti
kompleksno za vse objekte s pogojem predhodne izdelave
strokovnih podlag, ki jih potrdi občina in so sestavni del
projekta, sicer pa lahko na zahtevnost gradnje in priključevanja
na gospodarsko javno infrastrukturo občina predpiše pod enakimi
pogoji tudi izdelavo OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
in EO v skladu z 21. členom. |
|
44. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SP) |
Podrobnejša
namenska raba |
Površine
počitniških hiš, ki so namenjene za počitek (SP) |
Tip gradnje: |
Območje EUP
predstavlja avtohtoni vzorec poselitve vinogradniških območij v
krajini na gričevnatih območjih (Črešnjice, Straža pri Dolu,
Rakova steza, Male Dole, Lemberg, Kladnart, Tomaž pri Vojniku,
Gradišče, Bovše), ki so vezana na kmetijsko obdelavo tal
predvsem vinogradov ali sadjarskih območij in pozidana za
potrebe le teh s kmetijskimi stavbami – kletmi, hrami, vinotoči
– izključno vezanih na kmetijsko rabo ter tudi s samotnimi
kmetijami in stanovanjskimi stavbami v teh območjih iz preteklih
obdobij PUP, oziroma še starejših prostorskih aktov in tudi
objekti zgrajeni pred letom 1967. Za ta območja je značilna
sorazmerno strma lega zemljišč, ki so intenzivno kmetijsko
obdelana v nasadi vinogradov, sadovnjakov, jagodičevja po južnih
pobočjih bregov in predstavljajo avtohtoni vzorec v krajini
značilen za hribovita južna pobočja občine. V navedeni EUP se na
območjih stavbnih zemljišč prepletajo kmetijske stavbe z
obstoječimi eno stanovanjski objekti in kmečka gospodarstva z
različnimi spremljajočimi dejavnostmi ter enostavnimi objekti.
Vinogradniška območja so sestavljena iz območij stavbnih
zemljišč razpršene poselitve pozidane s kmetijskimi stavbami
tudi stanovanjskimi stavbami in kmečkimi gospodarstvi in s
pripadajočo površino kmetijskega zemljišča v površini vsaj 1500
m2 za zasaditev vinograda, sadovnjaka ali nasada
jagodičevja. Kmetijske stavbe so namenjene izključno za potrebe
vinogradništva ali sadjarstva, obstoječi eno stanovanjski
objekti ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v sklopu objekta in
obstoječa kmečka gospodarstva (tudi z nemotečimi dopolnilnimi
dejavnostmi vezanimi na kmetijske in dopolnilne kmetijske
dejavnosti, tudi vinotoči) pa so opredeljeni kot obstoječi
objekti znotraj vinogradniških območij. |
Obstoječa
namembnost: |
Pretežno kmetijske
stavbe vezane na kmetijsko obdelavo tal – vsaj 1500 m2
nasada, obstoječi eno stanovanjski objekti, prosto stoječi,
ponekod s spremljajočimi dejavnostmi v objektu ali prostostoječi
poslovni objekti različnih namembnosti, obstoječa kmečka
gospodarstva (vključno s stanovanjskimi hišami) in objekti
vezani na kmetijske in dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. |
Dopustne vrste
posegov so:
|
Dopolnilna gradnja
kmetijskih stavb izključno vezana na kmetijsko obdelavo tal v
površini vsaj 1500 m2; rekonstrukcija, prenova ali
sanacija obstoječih in gradnja , ki nadomešča dotrajane legalno
zgrajene stanovanjske objekte v okviru stavbnega zemljišča
opredeljenega na podlagi GD ali uporabnega dovoljenja (objekt
zgrajen pred letom 1967), ki se po izgradnji novega objekta
rušijo; sprememba namembnosti dela hiše v spremljajočo
dejavnost, posodobitev obstoječe legalne dopolnilne dejavnosti;
nadzidave, ki ne presegajo v točki 4 dopustnih gabaritov; mogoče
so gradnje prizidkov k stanovanjskim objektom za potrebe
povečanja bivalnih površin in ne smejo presegati višine
obstoječega objekta, če to dopušča velikost stavbnega zemljišča.
Mogoča je tudi sprememba eno stanovanjskega objekta v dvo
stanovanjski objekt (eno in dvo stanovanjske stavbe, druge
storitvene dejavnosti, pisarniške dejavnosti namenjene lastnemu
poslovanju, nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za rejo
živali, stavbe za spravilo pridelkov, kmečki turizem,vinotoči in
druge dejavnosti vezane na osnovno kmetijsko dejavnost
domačije). V novih stanovanjskih objektih, ki nadomeščajo
dotrajane legalno zgrajene stanovanjske stavbe, so kot
spremljajoče dejavnosti mogoče strokovne, znanstvene zdravstvene
in tehnične dejavnosti (šifra M), pisarniške dejavnosti (šifra
N) in druge dejavnosti (šifra S) le v sklopu objekta,
posodobitve in tehnološke izboljšave že obstoječih legalnih
poslovnih dejavnosti tudi v gradbenem smislu; širitve in
posodobitve obstoječih kmetij in objektov potrebnih za kmetijsko
dejavnost (v sklop kmetije se šteje tudi stanovanjska hiša) v
okviru obstoječe kmetije; dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki
so vezane na osnovno kmetijsko dejavnost pod šifro A ter
predelovalne dejavnosti od 166 C do 183 C (n. pr. predelava
mleka, sirarstvo,mlinarstvo ….), turistične kmetije s sobami in
brez sob in dejavnosti, ki so mogoče v eno stanovanjskih
objektih. |
Lega objektov: |
Kmetijske stavbe so
locirane predvsem na strmejših pobočjih ob vinogradih ali
sadovnjakih v zgornji legi na pobočju, izjemoma ob vznožju
zaradi dostopov; obstoječi prosto stoječi stanovanjski objekti
oziroma novi, ki nadomeščajo stare na manj strmih zemljiščih ob
pogoju upoštevanja obstoječega stavbnega zemljišča. Kmetije se
širijo v okviru obstoječih stavbnih zemljišč, ki se lahko
povečajo glede na dejavnost in perspektivni razvoj kmetije. Vsi
novi objekti morajo biti umeščeni tako, da upoštevajo značilne
lege in odmike od sosednjih zemljišč, ki morajo zagotavljati
nemotene bivalne pogoje enih in drugih (obstoječih stanovalcev,
kmečkih gospodarstev in zidanic oziroma počitniških objektov).
Potrebno je upoštevati osončenje, poglede, požarno varnost,
orientacijo bivalnih prostorov glede na njihovo namembnost, ki
mora zagotavljati intimnost in kvaliteto bivanja. Na strmejših
legah je obvezna smer daljše stranice objekta in slemena v smeri
s plastnicami, kmetijskih stavbah je mogoča tudi vzdolžna lega
na plastnice vendar ob pogoju predpisanih višinskih gabaritov.
Prizidki k obstoječim stanovanjskim objektom so mogoči le tam,
kjer to dopušča razpoložljivi prostor glede na zgoraj navedene
pogoje in ob upoštevanju, da je odmik od sosednje meje vsaj 4.00
m. Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je možen tudi
manjši odmik. Enaki pogoji pri legah objektov veljajo tudi za
eno stanovanjske objekte, ki nadomeščajo dotrajane stanovanjske
hiše, le da morajo biti te locirane v neposredni bližini stare
hiše, ki se ruši ali na mestu le te. Pri legah novih objektov za
potrebe širitve kmečkega gospodarstva se upoštevajo že navedeni
pogoji in obstoječa zasnova kmetije. Pri širitvah kmetij v nove
kmečke in dopolnilne dejavnosti (n. pr. farmska reja perutnine,
drobnice, svinjereja, govedoreja ….) morajo biti ti objekti
umeščeni v prostor tako, da njihov vpliv ni moteč za okoliške
prebivalce predvsem v eno stanovanjskih objektih in da
zagotavlja sožitje obojih. Gnojišča, gnojne jame, silose, je
potrebno v primeru bližnjih stanovanjskih objektov locirati
tako, da njihova namembnost nima negativnih vplivov na bivalne
pogoje sosedov. |
Velikost
objektov: |
Tlorisni gabarit
kmetijske stavbe vezane izključno na kmetijsko rabo tal je 50,00
m2 in višinski gabarit K+P, če je streha objekta
pravokotna na plastnice in K+P+IP (kolenčni zid 1.20 m), če je
streha kmetijske stavbe vzporedna s plastnicami, naklon strehe
od 350-450, kritina rdeča ali rjava opeka
ali drugačna temnejše barve. Velikost kmetijske stavbe vezane na
vinogradniško ali sadjarsko rabo tal je lahko tudi tlorisne
velikosti do 80m2, etažnosti K+P ali K+M (kolenčni
zid 1,50m) ob pogoju nasada vinograda ali drugega nasada
(sadovnjaka ali robidovja) v površini 2ha v polni rodnosti..
Načeloma se mora velikost eventualnih novih stanovanjskih
objektov, ki nadomeščajo dotrajane objekte, prilagoditi
obstoječim objektom, ki je okvirno 1:1,2 do 1:2 in višine K+P+M
ali P+1+M (mansarda v obeh primerih do max višine kolenčnega
zidu 1.50 m), oziroma P+M (mansarda do višine kolenčnega zidu
1.80 m). Velikost stanovanjskih objektov je lahko načeloma tudi
večja, ne sme pa presegati tlorisnih gabaritov (bruto zazidane
površine s poudarjeno daljšo stranico) 150 m2 in ob
pogoju, da je v primeru večjega gabarita zasnova objekta
členjena, oziroma upošteva stavbno tipologijo soseske. Prizidki
k obstoječim objektom prav tako ne smejo presegati skupaj z
osnovnim objektom tlorisne površine 150 m2 ter višin
obstoječih objektov. Nadzidave pa ne smejo presegati višin
obstoječih objektov; v primeru, da je osnovni objekt nižji od
pretežne višine v soseski je dovoljeno upoštevati navedene
pogoje višin objektov. Objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti
se morajo prilagoditi namembnosti kmečkega gospodarstva, oziroma
želeni dejavnosti. |
Izkoriščenost
zemljišč: |
Pri gradnji
stanovanjskih objektov, ki nadomeščajo dotrajane starejše
objekte, se upošteva stavbno zemljišče določeno v GD za osnovni
objekt ob pogoju, da se nepozidane površine, ki niso namenjene
parkiranju in dostopom, ozelenijo, pri kmetijah je gospodarsko
dvorišče pogojeno s kmetijsko dejavnostjo in se lahko tudi
poveča. Za nove kmetijske stavbe – kleti, vinski hrami, ki so
vezane izključno na kmetijsko rabo tal v površini vsaj 1500 m2
nasada in predstavljajo dopolnilno gradnjo, je minimalna
velikost stavbnega zemljišča 200 m2. |
Oblikovanje
objektov: |
Navedene EUP se v
glavnem nanašajo na kulturno krajino pretežno strmejših leg, ki
so se urejali po pogojih PUP in so pozidani pretežno s klasično
gradnjo in klasičnim oblikovanjem objektov (lahko tudi montažno
gradnjo) s simetričnimi dvokapnimi strehami v naklonih od 350
– 450, lahko s čopi in frčadami, krite z opečno ali
drugo kritino rdeče, rjave barve, oziroma temne barve in z
enotno smerjo slemen. Lega kmetijskih stavb na strmejših
pobočjih mora biti s streho vzporedno s plastnicami – v tem
primeru je lahko višina objekta K+P+IP (kolenčni zid višine 1.20
m) , v primeru, da je streha objekta pravokotna na plastnice pa
K+P. Dopolnilne novogradnje kmetijskih stavb kot zapolnitve
vrzeli obstoječe razpršene poselitve se morajo v masah in
gabaritih prilagoditi oblikovanju osnovnih objektov, lahko imajo
tudi sodobnejši koncept zasnove in oblikovanja, ki pa se mora
prilagoditi osnovnim karakteristikam in tipologiji obstoječih
značilnosti pozidave, kar velja tudi za prizidave in nadzidave
obstoječih stanovanjskih stavb in obstoječih kmečkih
gospodarstev znotraj vinogradniških območij. Pri gabaritih
večjih stanovanjski objektov in kmečkih stavb, ki nadomeščajo
dotrajane legalno zgrajene stavbe, mora biti koncept objekta
podolgovat z izraženo daljšo stranico in členitvijo fasade.
Strehe stanovanjskih objektov in kmečkih stavb so lahko,
dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v minimalnem naklonu
ali v kombinaciji z dvokapnico. Pri gabaritih večjih objektov
mora koncept objekta podolgovat z izraženo daljšo stranico in
členitvijo fasade. Nesprejemljivi so stolpiči, kupole, arkade,
oziroma elementi, ki niso avtohtoni v tem delu slovenske
pokrajine. Barve objektov morajo biti v svetlejših odtenkih
pastelnih barv ali bele in morajo biti sestavni del PGD.
Objekti za potrebe
kmečkih dejavnosti se morajo podrediti navedenim pogojem
oblikovanja.
V primeru ko gre za
gradnjo na strmejših zemljiščih in je za izravnavo zemljišč
potrebno zgraditi oporne zidove ali škarpe, so lahko ti visoki
1.60 m, pri večjih višinskih razlikah pa morajo biti le te
rešene stopničasto in ob pogoju, da se rešitve prikažejo v
projektu zunanje ureditve. Obvezna je zasaditev škarp z
zelenjem, namesto višinskih razlikah se priporoča stopničasta
ureditev brežin, če to dopuščajo zemljine in geološki pogoji. |
Parcelacija: |
Parcelacija je
večji del obstoječa, v primeru novogradenj stanovanjskih
objektov, ki nadomeščajo dotrajane legalno zgrajene stavbe, se
podreja obstoječemu stavbnemu zemljišču, za kmetije se
parcelacija podredi velikosti in namembnosti kmečkega
gospodarstva, v primeru novih kmetijskih stavb vezanih na
kmetijsko rabo tal, stavbno zemljišče ne more biti manjše od 200
m2, pripadajoče kmetijsko zemljišče za nasad
vinograda, sadovnjaka ali jagodičevja pa ne manjši kot 1500 m2. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno malo ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v
skladu z občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi
uporabe alternativnih virov energije za lastne potrebe kot so
sončni ali fotovoltaični kolektorji na strehah ali na fasadi
objekta. Za potrebe novogradenj je potrebna izgradnja
gospodarske javne infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati
na obstoječo infrastrukturo in druge ureditve. V primeru
kompleksne gradnje več zidanic oziroma počitniških objektov je
potrebno priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in
dovozne priključke rešiti kompleksno za vse objekte s pogojem
predhodne izdelave strokovnih podlag, ki jih potrdi občina in so
sestavni del projekta, sicer pa lahko na zahtevnost gradnje in
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo občina
predpiše pod enakimi pogoji tudi izdelavo OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje NO
in EO v skladu z 21. členom le za potrebe obstoječih
stanovanjskih stavb in obstoječih kmečkih gospodarstev. |
|
45. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi SSn in začasni pogoji možnih posegov do
izdelave OPPN) |
Določitev pogojev za
izdelavo OPPN – enega ali več OPPN glede na prostorske potrebe in pogoje
občine |
Podrobnejša
namenska raba |
Stanovanjske
površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi |
Tip gradnje: |
eno stanovanjska
gradnja (lahko tudi z dvema stanovanjskima enotama) |
Dopustne vrste
posegov: |
eno stanovanjska
gradnja z možnostjo dveh bivalnih enot (eno in dvo stanovanjske
stavbe, objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter mirne
storitvene dejavnosti). |
Lega objektov: |
upoštevati značilne
lege glede in tipologijo obstoječe gradnje, na strmejših legah
je obvezna smer slemena vzporedno s plastnicami, odmiki med
načrtovanimi objekti morajo zagotavljati kvaliteto bivanja,
osončenje, požarne in interventne poti ter zagotavljati odmike
od eventualnih gospodarskih con glede emisij: hrup, prah, smrad,
svetlobno onesnaženje. |
Velikost
objektov: |
FZ (faktor
zazidanosti) je 0,4, pri tem pomeni zazidana površina
zazidano površino namenjeno gradnji (stanovanjskemu objektu in
enostavnim objektom), odprte bivalne površine pomenijo zelene in
tlakovane površine namenjene zunanjemu bivanju in ne sodijo v
FZ, kakor tudi ne prometne in komunalne površine (dostopi,
dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). |
Velikost
objektov: |
velikost objektov
glede na FZ, višinski gabarit K+P+M ali P+I+M, višina kolenčnega
zidu v obeh primerih maksimalno 1,50 m. |
Izkoriščenost
zemljišča: |
velikost parcele
namenjene gradnji je 450 do 700 m2 na ravnih in
položnih zemljiščih in 700 do 900 m2 na strmih
zemljiščih. |
Oblikovanje
objektov: |
klasična ali
montažna gradnja, priporoča se ekološko varčna in pasivna
gradnja, simetrične dvokapne strehe 350 do 450.
Strehe so lahko, dvokapnice, večkapnice , enokapnice, ravne v
minimalnem naklonu ali v kombinaciji z dvokapnico. Oblikovanje
je lahko tudi sodobnejše, pri večjih gabaritih z izraženo daljšo
stranici in členitvijo fasade. Nesprejemljive so več kotni
izzidki (več kot štiri), stolpiči, kupole, arkade. |
Parcelacija: |
se prilagodi
tipologiji zazidave, krajevno značilnim oblikam parcel, namenu,
velikosti objektov, priključevanju na GJI, dostopom, dovozom. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe. Za potrebe
novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več eno stanovanjskih objektov, za katere se izdela več ločenih
OPPN, je potrebno priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo in dovozne priključke rešiti kompleksno za
celoten kompleks OPPN kot strokovne podlage, ki jih potrdi
občina in so osnova za OPPN ali parcialne OPPN ter sestavni del
vsakega OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO po pogojih OPPN. |
Določitev
začasnih pogojev do izdelave OPPN:
|
V območjih, kjer je
predvidena izdelava OPPN, so ponekod že obstoječi legalno
zgrajeni objekti – predvsem eno stanovanjski, tudi manjše
kmetije; zanje veljajo do izdelave OPPN začasni pogoji po
usmeritvah PIP iz 38. člena na obstoječih stavbnih zemljiščih
določenih v postopkih GD in za objekte zgrajene pred letom 1967
in se jim mora v postopkih izdelave OPPN zagotoviti ustrezne
odmike, ki jim bodo omogočali kvalitetne bivalne pogoje. Gradnje
NO in EO so mogoče v skladu z 21. členom. |
|
46. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi IG) |
Podrobnejša
namenska raba |
Gospodarske
cone, ki so namenjene obrtnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim (IG) |
Tip gradnje: |
območje proizvodnih
dejavnosti (površine za industrijske dejavnosti, gospodarske
cone za obrtne, skladiščne, prometne , trgovske, poslovne in
proizvodne dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, objekti
gospodarske javne infrastrukture, drugi kompleksni industrijski
objekti, drugi inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje). |
Lega objektov: |
pri načrtovanju za
proizvodne dejavnosti je smiselno načrtovati parcelo namenjeno
gradnji in gabaritom objektov z določitvijo GM (gradbene meje –
črte, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost) in
določitvijo GL (gradbene linije, na katero morajo biti objekti
postavljeni. V teh primerih je potrebno z GM in GL zagotoviti
ustrezne odmike od obstoječe in načrtovane GJI, od obstoječih
in načrtovanih stanovanjskih sosesk, določiti zelene pasove, ki
zagotavljajo omilitev emisij – hrup, smrad, svetlobno
onesnaženje in omogočiti stanovanjskim soseskam zdrave bivalne
pogoje |
Velikost
objektov in izkoriščenost zemljišč: |
pri velikosti
objektov in posledično izkoriščenosti zemljišč je potrebno
upoštevati zgoraj navedene pogoje, upoštevati varne interventne,
požarne in druge poti med objekti, število potrebnih parkirnih
mest in manipulacijskih površin kar pogojuje velikost in višino
objektov, ki naj ne prekoračuje 15,00 m, ostale površine morajo
predstavljati zelene površine. |
Oblikovanje
objektov: |
uporaba sodobnih
gradbenih materialov, ki zagotavljajo predpisane toplotne in
druge koeficiente, členitev predvsem večjih fasad, načelno ravne
strehe. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe. Za potrebe
novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več stanovanjskih objektov, za katere se izdela več ločenih
OPPN, je potrebno priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo in dovozne priključke rešiti kompleksno za
celoten kompleks OPPN kot strokovne podlage, ki jih potrdi
občina in so osnova za OPPN ali parcialne OPPN ter sestavni del
vsakega OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO po pogojih OPPN. |
Določitev
začasnih pogojev do izdelave OPPN: |
Za obstoječe
objekte v območju načrtovanega OPPN so dopustne adaptacije,
rekonstrukcije in tekoča vzdrževalna dela le teh, v končni fazi
pa upoštevanje pogojev OPPN |
|
47. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi IGp in začasni pogoji do izdelave le teh) |
Določitev pogojev za
izdelavo OPPN – enega ali več: |
Podrobnejša
namenska raba |
Gospodarske cone,
ki so namenjene obrtnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim (IGp) |
Tip gradnje: |
območje proizvodnih
dejavnosti (površine za industrijske dejavnosti, gospodarske
cone za obrtne, skladiščne, prometne , trgovske, poslovne in
proizvodne dejavnosti, objekti gospodarske javne infrastrukture,
drugi kompleksni industrijski objekti, drugi inženirski objekti,
ki niso uvrščeni drugje). |
Lega objektov: |
pri načrtovanju
OPPN za proizvodne dejavnosti je smiselno načrtovati parcelo
namenjeno gradnji in gabaritom objektov z določitvijo GM
(gradbene meje – črte, ki je načrtovani objekti ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v
notranjost) in določitvijo GL (gradbene linije, na katero morajo
biti objekti postavljeni. V teh primerih je potrebno z GM in GL
zagotoviti ustrezne odmike od obstoječe in načrtovane GJI, od
obstoječih in načrtovanih stanovanjskih sosesk, določiti zelene
pasove, ki zagotavljajo omilitev emisij – hrup, smrad, svetlobno
onesnaženje in omogočiti stanovanjskim soseskam zdrave bivalne
pogoje |
Velikost
objektov in izkoriščenost zemljišč: |
pri velikosti
objektov in posledično izkoriščenosti zemljišč je potrebno
upoštevati zgoraj navedene pogoje, upoštevati varne interventne,
požarne in druge poti med objekti, število potrebnih parkirnih
mest in manipulacijskih površin kar pogojuje velikost in višino
objektov, ki naj ne prekoračuje 15,00 m, ostale površine morajo
predstavljati zelene površine |
Oblikovanje
objektov: |
uporaba sodobnih
gradbenih materialov, ki zagotavljajo predpisane toplotne in
druge koeficiente, členitev predvsem večjih fasad, načelno ravne
strehe |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe. Za potrebe
novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več stanovanjskih objektov, za katere se izdela več ločenih
OPPN, je potrebno priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo in dovozne priključke rešiti kompleksno za
celoten kompleks OPPN kot strokovne podlage, ki jih potrdi
občina in so osnova za OPPN ali parcialne OPPN ter sestavni del
vsakega OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO po pogojih OPPN. |
Določitev
začasnih pogojev do izdelave OPPN: |
Za obstoječe
objekte v območju načrtovanega OPPN so dopustne adaptacije,
rekonstrukcije in tekoča vzdrževalna dela le teh, v končni fazi
pa upoštevanje pogojev OPPN. |
|
48. člen |
(določitev PIP v
podrobnejši namenski rabi CDp in začasni pogoji do izdelave OPPN) |
Določitev pogojev za
izdelavo OPPN – enega ali več OPPN : |
Podrobnejša
namenska raba |
Osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih
jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanje (CUp)
Druga območja
centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen
stanovanj (CDp) |
Tip gradnje: |
območje stanovanj,
centralnih dejavnosti, turizma, zelenih površin, prometnih
površin in GJI (območje namenjeno oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim - terciarnim in kvartarnim ter bivanju
in stavbe javne uprave, gostilne, restavracije, točilnice,
stavbe bank, pošt, zavarovalnic, druge upravne in pisarniške
stavbe, hotelske in podobne stavbe za nastanitev, trgovske
stavbe, bencinski servisi, stavbe za druge storitvene
dejavnosti, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji in
knjižnice, stavbe za izobraževanje in raziskovalno delo, stavbe
za zdravstvo, športne dvorane, stavbe za opravljanje verskih
obredov, kulturni spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki
niso uvrščene drugje - policisti, gasilci, postajališča,
sanitarije). |
Lega objektov: |
z upoštevanjem
odmikov od GJI, ki predstavlja v obcestni pozidavi in drugih
omejitvenih pogojih obvezno GM. |
Velikost
objektov: |
maksimalna višina
(V) P+2+M (višina kolenčnega zidu 1.50 m) ali P+3 v primeru
ravne strehe, možnost podkletitve, če to dopuščajo omejitveni
pogoji ter pogoji varovanja kulturne dediščine |
Izkoriščenost
zemljišča: |
FZ (faktor
zazidanosti parcele namenjene gradnji) je pogojen z namembnostmi
objektov ter tipologijo naselja, ki se mora prilagajati
obstoječim značilnostim naselja in pogojem varovalnih režimov
kulturne dediščine; zagotavljati se mora zadostno število
parkirnih mest (lahko tudi garažna mesta v kleteh); ostale
površine morajo predstavljati odprte bivalne površine –
tlakovane in zelene površine namenjene zunanjemu bivanju in
površinam za pešce. |
Oblikovanje
objektov: |
orientacija
bivalnih prostorov mora zagotavljati kvaliteto bivanja (hrup,
osončenje in drugi pogoji), členitev fasad, uporaba sodobnih
kvalitetnih materialov, ki zagotavljajo tudi toplotne
koeficiente, upoštevanje arhitekturnih značilnosti naselja,
tipologijo naselja in pogoje varovalnih režimov kulturne
dediščine. |
Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro: |
Vsi objekti razen
tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno
gospodarsko infrastrukturo (minimalno: dovoz, vodovod,
elektriko, odvoz odpadkov, priključitev na kanalizacijo ali
lastno ČN), ogrevanje na ekološko sprejemljiv način v skladu z
občinskim energetskimi usmeritvami in z možnostmi uporabe
alternativnih virov energije za lastne potrebe. Za potrebe
novogradenj je potrebna izgradnja gospodarske javne
infrastrukture, ki se mora smiselno navezovati na obstoječo
infrastrukturo in druge ureditve. V primeru kompleksne gradnje
več stanovanjskih objektov, za katere se izdela več ločenih
OPPN, je potrebno priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo in dovozne priključke rešiti kompleksno za
celoten kompleks OPPN kot strokovne podlage, ki jih potrdi
občina in so osnova za OPPN ali parcialne OPPN ter sestavni del
vsakega OPPN. |
Ohranjanje
kulturne dediščine, varstva narave, naravnih dobrin in varstva
pred naravnimi nesrečami: |
Dopustna gradnja ne
sme ogrožati varovane objekte in območja kulturne dediščine z
njihovimi varstvenimi režimi (za vse posege vanje je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje), varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljati varnost pred
poplavami in erozijo, plazovi ter zagotavljati potresno varnost. |
Varovanje
zdravja ljudi: |
Na območjih
ogroženih s poplavami in plazovi gradnja ni mogoča. Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno težiti k pravilnemu
osončenju, varstvu pred hrupom in svetlobnim onesnaženjem ter
zagotavljati možnosti dostopov funkcionalno oviranim osebam.
Varstvo pred požarom se zagotavlja z ustreznimi odmikim od meje
parcel in med objekti pziroma načrtovanimi ustreznimi
protipožarnimi ločitvami, z neoviranimi in varnimi dovozi,
dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila ter
ustreznimi viri vode za gašenje. Na vseh območjih potencialnih
nevarnosti plazov, erozije (glej Geološki zavod RS – zemljevid
verjetnosti pojavov plazov v Sloveniji) mora biti izdelana
geološka študija za načrtovano gradnjo (tudi za dovozne
priključke, zahtevnejšo infrastrukturo, oporne zidove, brežine)
in na strmejših območjih presojo širšega zaledja, če obstoja
nevarnost plazenja in erozije le tega in bila lahko ogrožena
gradnja nižje ležečih objektov ali obstoječih objektov. |
Dodatni pogoji: |
Možnost gradnje EO
in NO po pogojih OPPN. |
Določitev
začasnih pogojev do izdelave OPPN: |
Za obstoječe
objekte v območju načrtovanega OPPN so dopustne adaptacije,
rekonstrukcije in tekoča vzdrževalna dela le teh, v končni fazi
pa upoštevanje pogojev OPPN. |
|
49. člen |
(PIP v podrobnejši namenski
rabi F) |
Navedena EUP predstavlja
kompleks Slovenske vojske in se zanj izdela OPPN po pogojih pristojnih
Ministrstev (CC-SI 12740). |
|
50. člen |
(veljavnost in prenehanje
veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) |
Prostorski akti, ki se z
uveljavitvijo odloka o OPN razveljavijo: |
1. Prostorski
plan Občine Vojnik (UL RS št. 79/2004). |
2. Odlok o PUP
za kmetijski prostor občine Vojnik (UL RS št. 89/2004). |
3. Odlok o ZN
stanovanjska soseska VOJNIK, kare 8 in 9 (UL SRS št. 41-818/71 in Ul
SRS št. 30/76, 14/77, 14/78, 30/79, 42/86, 25/98, 25/98, 20/99,
109/2005, 9/2007, 51/2008). |
4. Odlok o ZN
stanovanjske soseske Vojnik – cona 10a (UVC št. 14/70, 23/86).
|
5. Odlok o ZN
stanovanjske soseske Vojnik – cona 10 b (UL RS št. 41/71, 26/82, 53/95).
|
6. Odlok o PUP
za del ureditvenega območja naselja Vojnik (UL RS št. 30/90) . |
7. Odlok o ZN za
RTP Vojnik in ZN za priključne visokonapetostne vode (UL RS št. 31/91).
|
8. Odlok o PUP
za območje Konjsko (UL RS št. 10/89) |
9. Odlok o PUP
za območje bolnice Vojnik (UL RS št. 37/90, 69/2000, 105/2000).
|
10. Odlok o
Občinskem lokacijskem načrtu Vojniška Gmajna (UL RS št. 64/2008).
|
11. Odlok o ZN
Višnja vas (UL RS št. 123/2000). |
12. Odlok o OPPN
spremembe in dopolnitve LN za območje nove stanovanjske soseske cona 7a
(UL RS št. 81/2009). |
13. Odlok o OPPN
spremembe in dopolnitve ZN Vojnik cona 8 in 9 (UL RS št. 51/2008).
|
14. Odlok o ZN
Frankolovo (UL RS 33/73, 5/74, 26/82, 84/99) |
15. Odlok o ZN
Frankolovo – trgovski center in pošta (UL RS 99/01). |
16. Odlok o PUP za
območje Frankolovo (UL RS št. 40/89) |
17. Odlok o ZN
Strmec pri Vojniku (UL RS št. 15/80 ) |
18. Odlok o PUP za
območje Strmec pri Vojniku (UL RS št. 27/90) . |
19. Odlok o ZN
Vizore (UL RS 16/93). |
20. Odlok o PUP za
območje Socka (UL RS št. 10/89) |
21. Odlok o
Lokacijskem načrt Uršt II (UL RS št. 41/05). |
22. Odlok o OPPN
Nova Cerkev 4 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2012) |
23. Odlok o OPPN
Hrastnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2013) |
24. Odlok o OPPN
Vojnik cona 8 in 9 (UL RS št. 82/2010). |
Seznam prostorskih aktov,
ki ostajajo v veljavi po sprejetju odloka o OPN: |
1. Odlok o
Lokacijskem načrtu za poslovni kompleks v Vojniku - Tuš (UL RS št.
68/2005) |
2. Odlok o
občinskem podrobnem načrtu Žgajner (Uradno glasilo slovenskih občin št.
25/2012) |
3. Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Arclin »Stanovanjska soseska
Arclin« (UR RS št. 54/2010) |
4. Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o ZN stanovanjska soseska Vojnik cona 8
in 9 (UL RS 22/2000) |
5. Odlok o ZN za
območje Konjsko (UL RS št. 108/2001, 16/2008, 64/2008) |
6. Odlok o ZN za
poslovni center Arclin (BS Stepančič) (UL RS št. 42/2000, 118/2008) |
7. Odlok o
Lokacijskem načrtu za obrtno poslovno cono Arclin (UL RS št. 106/06,
9/2007, 116/2007, 5/2011) |
8. Odlok o ZN
Vojnik – cona 7 (UL RS št. 48/2003) |
9. Odlok o ZN
Vojnik – cona 7/A (UL RS št. 77/2005) |
10. Odlok o OPPN
Frankolovo – Loka (UL RS 19/10) |
11. Odlok o OPPN
Frankolovo – Verpete (UL RS št. 126/08) |
12. Odlok o
Zazidalnem načrtu Uršt I (UL RS št. 106/2003) |
13. Odlok o
Lokacijskem načrt Nova Cerkev (UL RS št. 77/05) |
14. Odlok o OPPN
Nova Cerkev 2 (UL. RS 33/10) |
15. Odlok o OPPN
Nova Cerkev 3 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/12) |
16. Odlok o OPPN
Nova Cerkev 5 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/14) |
17. Odlok o
Zazidalnem načrtu Socka (UL RS št. 60/04) |
18. Odlok o
lokacijskem načrtu Socka I. (UL RS 18/05) |
|
III.
Končne določbe |
|
51. člen |
Z dnem pričetka veljavnosti
tega odloka preneha veljati Prostorski plan občine Vojnik - kartografski
del v merilu 1 : 25000 in kartografska dokumentacija v merilu 1 : 5000,
ki je bil sprejet z odlokom objavljenim v Ur. listu 79/2004.
|
|
52. člen |
Ta odlok začne veljati
1.1.2017 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 350-005/2008
(469) |
Datum: 14.11.2016 |
|
|
Občina Vojnik |
|
Branko Petre, župan |
|
|
Priloge: |
·
Tabela 1: Območja sprememb namenske
rabe, ki posegajo v območja z naravovarstvenim statusom ali drugimi
naravovarstvenimi vsebinami |
·
Tabela 2: Varstvene usmeritve in
priporočila za ohranjanje habitatov zavarovanih vrst |
·
Priloga 1 – prikaz načina urejanja
po prostorskih enotah |
·
Priloga 2 - dopustni nezahtevni in
enostavni objekti |
|
|
|
|
Tabela 1: Območja
sprememb namenske rabe, ki posegajo v območja z naravovarstvenim
statusom ali drugimi naravovarstvenimi vsebinami |
|
Oznaka
EUP
(podrobna
namenska raba prostora) |
OBMOČJE Z
NARAVOVARSTVENIM STATUSOM ALI DRUGIMI NARAVOVARSTVENIMI
VSEBINAMI |
VARSTVENI
POGOJI, USMERITVE IN PRIPOROČILA |
BP 1
(LI41/2
SK) |
-
EPO 11500 Velenjsko –
Konjiško hribovje
|
-
Gradnja novih objektov naj
se načrtuje v odmiku od gozdnega roba vsaj za eno drevesno
višino odraslega drevesa.
-
Krčitev gozda naj se ne
izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo le podrta drevesa ali
deli dreves, ki ogrožajo varnost ljudi.
-
Gozdni rob se ustrezno
vzdržuje.
-
Objekti naj bodo locirani
čim bližje obstoječim objektom in cesti.
-
Gradnja in
ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede brez uporabe
škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih
razlik. Ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja,
prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
-
Pri ureditvi zelenih površin
ob objektu naj se zasadi avtohtono drevje in grmovnice ter
zatravi z mešanico avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst
naj se ne vnaša.
-
Obstoječe drevje na
zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko
zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa
zaščitijo pred poškodbami.
-
Gradbene odpadke in odvečni
izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču.
-
Osvetljevanje se uredi tako,
da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom ter časovno omejena.
-
Območja urejanja naj se ne
ograjuje.
-
Odpadne vode iz
novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali
v kanalizacijski sistem.
-
Priporočamo zasaditev
visokodebelnih sadnih sort ali drugih avtohtonih listnatih
drevesnih vrst ob objektu. |
PČ2
(PČ41-6
SK) |
PČ1
(BB43
(SP) |
OP 93
(OP-17
(LN - Češnjice) |
-
EPO 11500 Velenjsko –
Konjiško hribovje |
-
K sanaciji kamnoloma naj se
pristopi le v primeru, ko padanje kamenja predstavlja grožnjo za
ljudi in živali.
-
V kolikor bi se pristopilo k
sanaciji nas upoštevajo naslednje usmeritve:
-
Varovalna ograja ter
morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj se izdelajo na način,
da je živalim onemogočen prehod na območje kamnoloma in s tem
padec v globino.
-
Ograja in izdelane ovire naj
se odstranijo po končani sanaciji kamnoloma. V primeru
nadaljnjega obstoja nevarnosti padca v globino pa se delno le–te
lahko ohrani, pri čemer naj se omogoči dnevna in sezonska
migracija živali.
-
Širitev kamnoloma naj se
izvede le v obsegu kot je nujno potrebno za izvedbo sanacije ter
naj poteka postopno od zgornje na novo oblikovane etaže navzdol.
Temu ustrezno naj poteka odstranjevanje vegetacije in odrivanje
humusa.
-
Število etaž, višina in
naklon etažne brežine ter širina etažne ravnine naj bo tolikšna,
da bo končni naklon površja po zaključeni sanaciji kamnoloma
zagotavljal stabilnost brežine in vegetacijskega sloja kot
celote.
-
Površje po sanaciji
kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja ter se
prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
-
Novo oblikovani prehodi
bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehkih oblik.
-
Deponiranje humusa in
jalovine se izvaja le na območju kamnoloma v takšni oddaljenosti
od naravne vrednote, da ostajajo fizične, funkcionalne in
vizualne lastnosti naravne vrednote in njene neposredne okolice
čim manj spremenjene ter se uporabi za sprotno in končno
sanacijo kamnoloma.
-
Zasipavanje terena z
odpadnim materialom izven ožjega območja kamnoloma se ne izvaja.
-
Miniranje in ostala dela v
kamnolomu naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši
tresljaji oz. vibracije v okolici.
-
Na območju kamnoloma naj se
ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov.
-
Na območju kamnoloma naj se
ne odlaga ali skladišči tekočih in trdih odpadkov.
-
Z ustrezno urejenim
odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo pobočja.
-
Meteorne vode iz kamnoloma
naj se zbirajo v usedalniku.
-
Kamnoloma se v nočnih urah
ne osvetljuje. |
OP 104
OP-17
(LN - Lindek) |
BP2
OP-17
(LN - Beli
Potok pri Frankolovem vzhodni kamnolom) |
-
EPO 11500 Velenjsko –
Konjiško hribovje |
-
Ograje in druge fizične
ovire naj se postavlja tako, da je živalim onemogočen prehod in
s tem padec v globino.
-
Odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa naj bo postopno.
-
Z ustrezno
urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo pobočja.
-
Meteorne
vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku.
-
Odvečno zemljino, humus, naj
se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma ter
se uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma.
-
Prehodi bočnih brežin v
okoliški teren naj bodo mehki in postopni, brez novo izdelanih
ovir v prostoru.
-
Miniranje naj se izvaja na
način, da se povzročajo čim manjši tresljaji oz. vibracije v
okolici kamnoloma.
-
Kamnoloma
naj se v nočnih urah ne osvetljuje.
-
Površje po sanaciji
kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja ter se
prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
-
Na platoju kamnoloma se
ohranja nekaj kotanj stalno zalitih z vodo, ki pa naj ne imajo
funkcije usedalnika in zbiralnika meteornih voda z območja
kamnoloma. Na brežinah vodnih kotanj se dopušča oz. ohranja
obraščenost z avtohtono grmovno vegetacijo. |
|
Tabela 2: Varstvene
usmeritve in priporočila za ohranjanje habitatov zavarovanih vrst |
Naselje
|
Habitati zavarovanih vrst |
Varstvena priporočila
|
Vojnik
Češnjice
Nova Cerkev
Lemberg pri Novi Cerkvi
NC1, VO23, ČR1, VO28, VV13, LE2,
LE3 |
Več vrst netopirjev |
V cerkvi Svete Marije sedem
žalosti v Vojniku (VO23), cerkvi Naše ljube Gospe v Češnjicah
(ČR1), cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi (NC1), cerkvi sv.
Jerneja v Vojniku (VO28), cerkvi sv. Katarine v Lembergu pri
Novi Cerkvi (LE2) ter v gradu Lemberg (LE3) in gradu Tabor v
Vojniku (VV13), je habitat več zavarovanih vrst netopirjev.
Pred morebitno obnovo cerkve se
pri izvedbi upošteva pogoje za njihovo ohranitev, ki jih v
mnenju poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje. V mnenju se
opredelijo način in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na
objektu ter v neposredni okolici. |
Beli Potok pri Frankolovem
EUP OP-17
|
|
Kot priporočilo dodati v BP2 in
BP3
-
Čas izvajanja posegov se
prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da poseganje ne
sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času
razmnoževanja.
-
Ohranja naj se vodne površine
(mokrišče) vsaj v obstoječem obsegu (4000 m2);
-
Vode se ne onesnažuje in
ograjuje;
-
Obvezno se izvede izlov vseh rib
in nato preprečuje ponovno vlaganje;
-
Ohranja se pestra vrstna
strukturiranost avtohtone obvodne vegetacije.
-
Nakloni vodnih brežin naj
omogočajo prehod prostoživečih vrst, oz. naj ne predstavljajo
pasti za tam živeče vrste.
-
Z namenom predstavitve biotske
raznovrstnosti bližnjega ekološko pomembnega območja ter vodnega
habitata se z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi
varstva narave dopušča izvedba ureditev za oglede, kot učna
točka (npr: postavitev opazovališč, tabel z informacijami in
opozorili). |
Arclin
AR6 |
Gnezdo bele štorklje (Ciconia
ciconia) ob glavni cesti
Arclin - Vojnik
|
Upoštevajo naj se varstvene
usmeritve navedene za kmetijsko rabo zemljišč ter naslednja
priporočila:
-
V primeru prestavitve elektro
droga z gnezdom štorklje se le ta izvede v radiu ne več kot 10 m
stran od sedanje lokacije.
-
Prestavitev gnezda se mora
izvesti v času, ko ptice ni v gnezdu (jeseni, pozimi), da se bo
lažje privadila novi lokaciji.
-
Na drog se mora namestiti staro
gnezdo.
-
Elektro vodniki naj bodo
izolirani, zlasti v neposredni bližini gnezda, v primeru
polaganja električnih vodnikov v zemljo naj se na ustrezno
lokacijo postavi samo drog.
-
Prestavitev gnezda naj se izvede
ob prisotnosti delavca pristojne službe za varstvo narave, zato
nas obvestite o začetku del.
-
Javna razsvetljava naj se uredi
tako, da gnezdo ne bo neposredno osvetljeno.
-
Prepovedano je loviti,
preganjati in uničevati živali. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Priloga 1 – prikaz
načina urejanja po prostorskih enotah |
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
AR-1 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-2 |
OPPN |
SSv |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje Arclin »Stanovanjska soseska
Arclin (Ul. RS. št. 54/2010) |
-
poplavno območje |
AR-3 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
AR-4 |
ZN |
IG |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o zazidalnem načrtu za
poslovni center Arclin (Ul. RS. št. 42/2000 in 118/2008) |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-5 |
OPPNp |
IGp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 47. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-6 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
- Gnezdo
bele štorklje (Ciconia ciconia) ob glavni cesti Arclin – Vojnik |
|
Upoštevajo naj se varstvene usmeritve navedene za kmetijsko rabo
zemljišč ter naslednja priporočila: |
- V
primeru prestavitve elektro droga z gnezdom štorklje se le ta
izvede v radiu ne več kot 10 m stran od sedanje lokacije. |
-
Prestavitev gnezda se mora izvesti v času, ko ptice ni v gnezdu
(jeseni, pozimi), da se bo lažje privadila novi lokaciji. |
- Na
drog se mora namestiti staro gnezdo. |
-
Elektro vodniki naj bodo izolirani, zlasti v neposredni bližini
gnezda, v primeru polaganja električnih vodnikov v zemljo naj
se na ustrezno lokacijo postavi samo drog. |
-
Prestavitev gnezda naj se izvede ob prisotnosti delavca
pristojne službe za varstvo narave, zato nas obvestite o
začetku del. |
- Javna
razsvetljava naj se uredi tako, da gnezdo ne bo neposredno
osvetljeno. |
-
Prepovedano je loviti, preganjati in uničevati živali. |
AR-7 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
AR-8 |
PIP |
SSp, ZD |
-
upoštevati 39. in 32. člen |
-
poplavno območje |
AR-9 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
AR-10 |
PIP |
ZS |
- ni
posebnosti, upoštevati 34. člen |
AR-11 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-12 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
AR-13 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
AR-14 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-15 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-16 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-17 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
AR-18 |
OPPNp |
ZD |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 32. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
AR-19 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
AR-20 |
PIP |
SSp, ZD |
-
upoštevati 39. in 32. člen |
-
poplavno območje |
AR-21 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
AR-22 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-23 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-24 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
AR-25 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-26 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-27 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
AR-28 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
AR-29 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
AR-30 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
AR-31 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
AR-32 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
AR-33 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
Bezenškovo Bukovje |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
BB-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- del
območja EUP leži v vplivnem območju profana stavbne dediščine
Bezenškovo Bukovje – Hiša Bezenškovo Bukovje 6 z EŠD 15009 |
BB-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BB-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BB-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Bezenškovo
Bukovje – Domačija Bezenškovo Bukovje 11 z EŠD 9514 |
BB-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BB-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BB-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Bezovica |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
BE-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
BE-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BE-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Bovše |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
BO-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-2 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
BO-3 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-4 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-5 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-6 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-7 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-8 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-9 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BO-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BO-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BO-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BO-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Beli
Potok |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
BP-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
|
-
Varstvene usmeritve: |
-
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od gozdnega roba
vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa. |
-
Krčitev gozda naj se ne izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo
le podrta drevesa ali deli dreves, ki ogrožajo varnost ljudi. |
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. |
-
Objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom in
cesti. |
-
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Ohranja se osnovne reliefne
značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in
zatravljeni. |
- Pri
ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zatravi z mešanico avtohtonih trav.
Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
-
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščitijo pred poškodbami. |
-
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato
urejenem odlagališču. |
-
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno
omejena. |
-
Območja urejanja naj se ne ograjuje. |
-
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v
vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem. |
-
Priporočamo zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih
avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektu. |
BP-2 |
OPPNp |
IGp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 47. člen |
-
vodovarstveno območje |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
|
-
Varstvene usmeritve: |
-
Ograje in druge fizične ovire naj se postavlja tako, da je
živalim onemogočen prehod in s tem padec v globino.
|
-
Odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa naj bo postopno.
|
- Z
ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo
pobočja. |
-
Meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku. |
-
Odvečno zemljino, humus, naj se odlaga na površinah znotraj
obstoječega kamnoloma ter se uporabi za sprotno in končno
sanacijo kamnoloma. |
-
Prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in
postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru. |
-
Miniranje naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši
tresljaji oz. vibracije v okolici kamnoloma. |
-
Kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. |
-
Površje po sanaciji kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu
sosednjega pobočja ter se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih
rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
- Na
platoju kamnoloma se ohranja nekaj kotanj stalno zalitih z vodo,
ki pa naj ne imajo funkcije usedalnika in zbiralnika meteornih
voda z območja kamnoloma. Na brežinah vodnih kotanj se dopušča
oz. ohranja obraščenost z avtohtono grmovno vegetacijo. |
-
Priporočilo: |
- Čas
izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali, tako
da poseganje ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir,
zlasti v času razmnoževanja. |
-
Ohranja naj se vodne površine (mokrišče) vsaj v obstoječem
obsegu (4000 m2); |
- Vode
se ne onesnažuje in ograjuje; |
-
Obvezno se izvede izlov vseh rib in nato preprečuje ponovno
vlaganje; |
-
Ohranja se pestra vrstna strukturiranost avtohtone obvodne
vegetacije. |
-
Nakloni vodnih brežin naj omogočajo prehod prostoživečih vrst,
oz. naj ne predstavljajo pasti za tam živeče vrste.
|
- Z
namenom predstavitve biotske raznovrstnosti bližnjega ekološko
pomembnega območja ter vodnega habitata se z upoštevanjem
omejitev ter skladno s predpisi varstva narave dopušča izvedba
ureditev za oglede, kot učna točka (npr: postavitev opazovališč,
tabel z informacijami in opozorili). |
BP-3 |
OPPNp |
IGp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 47. člen |
-
vodovarstveno območje |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
|
-
Priporočilo: |
- Čas
izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali, tako
da poseganje ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir,
zlasti v času razmnoževanja. |
-
Ohranja naj se vodne površine (mokrišče) vsaj v obstoječem
obsegu (4000 m2); |
- Vode
se ne onesnažuje in ograjuje; |
-
Obvezno se izvede izlov vseh rib in nato preprečuje ponovno
vlaganje; |
-
Ohranja se pestra vrstna strukturiranost avtohtone obvodne
vegetacije. |
-
Nakloni vodnih brežin naj omogočajo prehod prostoživečih vrst,
oz. naj ne predstavljajo pasti za tam živeče vrste.
|
- Z
namenom predstavitve biotske raznovrstnosti bližnjega ekološko
pomembnega območja ter vodnega habitata se z upoštevanjem
omejitev ter skladno s predpisi varstva narave dopušča izvedba
ureditev za oglede, kot učna točka (npr: postavitev opazovališč,
tabel z informacijami in opozorili). |
Brdce |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
BR-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
BR-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BR-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
BR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Cestne površine |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
CP-1 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
- EPO
18900 Dobje |
- Natura
2000 Cerovec (POO, pPOO), Uredba o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12 in 33/13) |
CP-2 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
CP-3 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-4 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
CP-5 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-6 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
CP-7 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-8 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-9 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-10 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-11 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-12 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-13 |
PIP |
PC |
- ni
posebnosti, upoštevati 38. člen |
CP-14 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-15 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-16 |
PIP |
PC |
- ni
posebnosti, upoštevati 38. člen |
CP-17 |
PIP |
PC |
- ni
posebnosti, upoštevati 38. člen |
CP-18 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
- EPO
18900 Dobje |
CP-19 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-20 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-21 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
CP-22 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
vodovarstveno območje |
-
poplavno območje |
- EPO
18900 Dobje |
CP-23 |
PIP |
PC |
-
upoštevati 38. člen |
-
poplavno območje |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
Črešnjevec |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ČC-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČC-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČC-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČC-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Črešnjice |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ČR-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice –
Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
- V
cerkvi Naše ljube Gospe v Češnjicah je habitat več zavarovanih
vrst netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
ČR-2 |
PIP |
ZK |
-
upoštevati 31. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice –
Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
ČR-3 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice –
Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
ČR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČR-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČR-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Čreškova |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ČŠ-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
ČŠ-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-13 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
ČŠ-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-16 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ČŠ-17 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Dol
pod Gojko |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
DG-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
DG-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
DG-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-8 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod
Gojko – Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-9 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-10 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-11 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-12 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod
Gojko – Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-13 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
DG-14 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
DG-15 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-16 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod
Gojko – Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
DG-17 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-18 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-19 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DG-20 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
Dedni
Vrh |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
DV-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DV-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DV-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
DV-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Frankolovo |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
FR-1 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
FR-2 |
PIP |
ZK |
-
upoštevati 31. člen |
-
poplavno območje |
FR-3 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod
Gojko – Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
- del
EUP leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Frankolovo
– Dvorec z EŠD 4444 |
FR-4 |
PIP |
ZP |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Frankolovo –
Dvorec z EŠD 4444 |
FR-5 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
- EUP
leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Frankolovo –
Dvorec z EŠD 4444 |
FR-6 |
PIP |
ZS |
-
upoštevati 34. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Frankolovo –
Dvorec z EŠD 4444 |
FR-7 |
PIP |
SSv |
-
upoštevati 29. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Frankolovo – Dvorec z
EŠD 4444 |
- del
EUP leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Frankolovo
– Dvorec z EŠD 4444 |
FR-8 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
FR-9 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
FR-10 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
FR-11 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
FR-12 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
FR-13 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
FR-14 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Dol pod Gojko
– Cerkev sv. Trojice z EŠD 2977 |
FR-15 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
FR-16 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
FR-17 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
FR-18 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
FR-19 |
OPPN |
SSe, ZD |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Frankolovo – Loka (Ul. RS. št. 19/2010) |
-
poplavno območje |
FR-20 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-21 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
FR-22 |
PIP |
CD |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
FR-23 |
OPPNp |
CDp, ZD |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 32. in 48. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
FR-24 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
FR-25 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
FR-26 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 32. in 40. člen |
FR-27 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
FR-28 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje |
FR-29 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
FR-30 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
FR-31 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
FR-32 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-33 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-34 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-35 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-36 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
FR-37 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-38 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
FR-39 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
FR-40 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
Gabrovec |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
GA-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GA-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GA-3 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Gabrovec pri Dramljah
- Domačija Gabrovec 8 z EŠD 29951 |
GA-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GA-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Globoče |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
GL-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GL-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GL-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GL-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Globoče – Domačija
Globoče 6 z EŠD 25093 |
GL-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GL-6 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
GL-7 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
Gradišče |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
GR-1 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
GR-2 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
GR-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GR-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
GR-7 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
GR-8 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
GR-9 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
Homec |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
HO-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
HO-2 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
HO-3 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
HO-4 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
HO-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-7 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
HO-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HO-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Hrenova |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
HR-1 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
HR-2 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
HR-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-10 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
HR-11 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
HR-12 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
HR-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
HR-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-16 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-17 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-18 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju arheološke dediščine Hrenova -
Arheološko najdišče Velki vrh z EŠD 4261 |
HR-19 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-20 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-21 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-22 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-23 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HR-24 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Hrastnik |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
HS-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
HS-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Ilovca |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
IL-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
IL-2 |
PIP |
A |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
IL-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IL-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IL-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IL-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IL-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Ivenca |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
IV-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
IV-2 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
IV-3 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
IV-4 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
IV-5 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
IV-6 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
IV-7 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
IV-8 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
IV-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IV-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IV-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
IV-12 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
Jankova |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
JA-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-2 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
JA-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-6 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
JA-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-8 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
JA-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-10 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
JA-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
JA-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Koblek |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
KB-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KB-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KB-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KB-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KB-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Kladnart |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
KL-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Konjsko |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
KO-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
KO-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-3 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
KO-4 |
ZN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o zazidalnem načrtu
Konjsko (Ul. RS. št. 108/2001, 16/2004, 64/2008) |
KO-5 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
KO-6 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
KO-7 |
ZN |
SSe, CU |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o zazidalnem načrtu
Konjsko (Ul. RS. št. 108/2001, 16/2004, 64/2008) |
KO-8 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
KO-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-10 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
KO-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
KO-16 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
Landek |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
LA-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
LA-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Vine pri Novi
Cerkvi – Dvorec z EŠD 4443 |
LA-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LA-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Lemberg |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
LE-1 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju naselbinska dediščina Lemberg pri Novi Cerkvi -
Trško naselje z EŠD 12180 in na območju profane stavbne
dediščine Lemberg pri Novi Cerkvi – Mlin Lemberg 12 z EŠD 15018 |
LE-2 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju naselbinska dediščina Lemberg pri Novi Cerkvi -
Trško naselje z EŠD 12180 in na območju profane stavbne
dediščine Lemberg pri Novi Cerkvi – Grad Lemberg z EŠD 4369 |
- V
cerkvi sv. Katarine v Lembergu pri Novi Cerkvi je habitat več
zavarovanih vrst netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
LE-3 |
PIP |
B |
-
upoštevati 33. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Lemberg pri Novi
Cerkvi - Grad Lemberg z EŠD 4369 |
- V
gradu Lemberg je habitat več zavarovanih vrst netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
LE-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Lemberg pri Novi
Cerkvi – Grad Lemberg z EŠD 4369 |
LE-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LE-6 |
PIP |
BT |
- ni
posebnosti, upoštevati 33. člen |
LE-7 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
LE-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LE-9 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
LE-10 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
LE-11 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
LE-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LE-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Lemberg pri Novi
Cerkvi – Grad Lemberg z EŠD 4369 |
LE-14 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
LE-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LE-16 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Lindek |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
LI-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
vodovarstveno območje |
LI-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LI-3 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
LI-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
vodovarstveno območje |
LI-5 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
LI-6 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
LI-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LI-8 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-9 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje" |
- EUP
leži v območju profane stavbne dediščine Lindek – Grad z EŠD
4368 |
LI-10 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-11 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-12 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
-
naravna vrednota Beli potok, Beli potok, desni pritok Tesnice s
sotesko, pri Lindeku (EVID. ST. 5575) |
LI-14 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-15 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-16 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
-
naravna vrednota Beli potok, Beli potok, desni pritok Tesnice s
sotesko, pri Lindeku (EVID. ST. 5575) |
LI-17 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-18 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-19 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LI-20 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
Lipa |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
LP-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-16 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-17 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-18 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-19 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-20 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-21 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-22 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LP-23 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
LP-24 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
Lešje |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
LŠ-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
LŠ-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LŠ-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LŠ-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LŠ-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
LŠ-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Male
Dole |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
MD-1 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
MD-2 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
MD-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-6 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
MD-7 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
MD-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-16 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-17 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-18 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-19 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
MD-20 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-21 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-22 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
MD-23 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-24 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-25 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
MD-26 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Nova
Cerkev |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
NC-1 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev -
Trško naselje z EŠD 12183 in na območju sakralno profane stavbne
dediščine Nova Cerkev - Ambient cerkve, kapele in župnišča z EŠD
10047 |
- V
cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi je habitat več zavarovanih vrst
netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
NC-2 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev -
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-3 |
PIP |
CU, ZD |
-
upoštevati 30. in 32. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev -
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-4 |
ZN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlokom o zazidalnem načrtu
Uršt I. (Ul. RS. št. 106/2003) |
-
poplavno območje |
NC-5 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-6 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
NC-7 |
PIP |
SSp, ZD |
-
upoštevati 32. in 39. člen |
-
poplavno območje |
NC-8 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
NC-9 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
NC-10 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
NC-11 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
NC-12 |
OPPN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 5 (UG. SO. št. 21/2014) |
NC-13 |
PIP |
SSk |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 5 (UG. SO. št. 21/2014) |
-
poplavno območje |
NC-14 |
PIP |
ZK |
-
upoštevati 31. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju naselbinske dediščine Nova Cerkev – Trško
naselje z EŠD 12183 in |
v
vplivnem območju naselbinske dediščine Nova Cerkev – Trško
naselje z EŠD 12183 |
NC-15 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-16 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- EUP
leži na območju naselbinske dediščine Nova Cerkev – Trško
naselje z EŠD 12183 |
NC-17 |
LN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o lokacijskem načrtu
Nova Cerkev (Ul. RS. št. 77/2005) |
NC-18 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-19 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-20 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
NC-21 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
NC-22 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
NC-23 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
NC-24 |
OPPN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 2 Ul. (RS. Št. 33/2010) |
NC-25 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-26 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
- EUP
leži v vplivnem območju naselbinska dediščina Nova Cerkev –
Trško naselje z EŠD 12183 |
NC-27 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NC-28 |
OPPN |
SSe, ZD |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 5 (UG. SO. št. 21/2014) |
-
poplavno območje |
NC-29 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
NC-30 |
PIP |
SSe, ZD |
-
upoštevati 28. in 32. člen |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži na območju naselbinske dediščine Nova Cerkev – Trško
naselje z EŠD 12183 in |
v
vplivnem območju naselbinske dediščine Nova Cerkev – Trško
naselje z EŠD 12183 |
NC-31 |
OPPN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 3 (UG. SO. št. 18/2012) |
NC-32 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
NC-33 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
NC-34 |
OPPN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Občinski podrobni prostorski
načrt Nova Cerkev 3 (UG. SO. št. 18/2012) |
NC-35 |
PIP |
A |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
Novake |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
NO-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
NO-2 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-3 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-5 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-6 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-7 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-8 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-9 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-10 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-11 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-12 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
NO-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
Odprti prostor |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
OP-1 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
- EPO
18900 Dobje |
- Natura
2000 Cerovec (POO, pPOO), Uredba o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12 in 33/13) |
OP-2 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-3 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-4 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-5 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-6 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-7 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-8 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-9 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-11 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-12 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
- EPO
18900 Dobje |
- Natura
2000 Cerovec (POO, pPOO), Uredba o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12 in 33/13) |
OP-13 |
PIP |
K1, K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-14 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-15 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-16 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-17 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-18 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-19 |
PIP |
K2, K1,
G |
-
upoštevati 41. člen |
OP-20 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-21 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-22 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-23 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-24 |
PIP |
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-25 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-26 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-27 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-28 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-29 |
PIP |
K2, G |
-
upoštevati 41. člen |
OP-30 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-31 |
PIP |
K1, K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-32 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-33 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-34 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-36 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-37 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-38 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-39 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-40 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-41 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-42 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-43 |
PIP |
K1, K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-44 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-45 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-46 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-47 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-48 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-49 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-50 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-51 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-52 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-53 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-54 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-55 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-56 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-57 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-58 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-59 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-60 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-61 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-62 |
PIP |
f, K2,
K1, OO, G, Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
vodovarstveno območje |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Tomaž nad
Vojnikom – Cerkev sv. Tomaža z EŠD 3501 |
-
naravna vrednota Tomaž nad Vojnikom – lipa, lipa pri cerkvi sv.
Tomaža vzhodno od Vojnika (EVID. ST. 6045), |
-
naravna vrednota Tomaž nad Vojnikom – črni gaber, črni gaber pri
cerkvi sv. Tomaža vzhodno od Vojnika (EVID. ST. 6027),
|
-
naravna vrednota Huda luknja pri Sv. Tomažu, jama pod cerkvijo
sv. Tomaža v Tomažu nad Vojnikom (EVID. ST. 5553) |
OP-63 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-64 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-65 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-66 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-67 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-68 |
PIP |
K2, K1,
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
OP-69 |
PIP |
K2, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-70 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-71 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-72 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
OP-73 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-74 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-75 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-76 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-77 |
PIP |
K2, K1,
G |
-
upoštevati 41. člen |
poplavno
območje |
OP-78 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-79 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-80 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-81 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-82 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-83 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
OP-84 |
PIP |
K2, K1,
G, Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-85 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-86 |
PIP |
K1, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-87 |
PIP |
K1 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-88 |
PIP |
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
OP-89 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-90 |
PIP |
K2, G,
Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
OP-91 |
PIP |
K2, G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-92 |
PIP |
K2, G,
Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
OP-93 |
PIP |
K2, K1,
G, Gv, LN |
-
upoštevati 41. člen, vodovarstveno območje, poplavno območje |
-
naravna vrednota Tesnica – slap, slap v soteski Tesnica južno od
Belega potoka pri Frankolovem (EVID. ST. 5562) |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
- K
sanaciji kamnoloma naj se pristopi le v primeru, ko padanje
kamenja predstavlja grožnjo za ljudi in živali |
V
kolikor bi se pristopilo k sanaciji naj se upoštevajo naslednje
usmeritve: |
-
Varovalna ograja ter morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj
se izdelajo na način, da je živalim onemogočen prehod na območje
kamnoloma in s tem padec v globino. |
-
Ograja in izdelane ovire naj se odstranijo po končani sanaciji
kamnoloma. V primeru nadaljnjega obstoja nevarnosti padca v
globino pa se delno le–te lahko ohrani, pri čemer naj se omogoči
dnevna in sezonska migracija živali. |
-
Širitev kamnoloma naj se izvede le v obsegu kot je nujno
potrebno za izvedbo sanacije ter naj poteka postopno od zgornje
na novo oblikovane etaže navzdol. Temu ustrezno naj poteka
odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa. |
-
Število etaž, višina in naklon etažne brežine ter širina etažne
ravnine naj bo tolikšna, da bo končni naklon površja po
zaključeni sanaciji kamnoloma zagotavljal stabilnost brežine in
vegetacijskega sloja kot celote. |
-
Površje po sanaciji kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu
sosednjega pobočja ter se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih
rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
- Novo
oblikovani prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo
mehkih oblik. |
-
Deponiranje humusa in jalovine se izvaja le na območju kamnoloma
v takšni oddaljenosti od naravne vrednote, da ostajajo fizične,
funkcionalne in vizualne lastnosti naravne vrednote in njene
neposredne okolice čim manj spremenjene ter se uporabi za
sprotno in končno sanacijo kamnoloma. |
-
Zasipavanje terena z odpadnim materialom izven ožjega območja
kamnoloma se ne izvaja. |
-
Miniranje in ostala dela v kamnolomu naj se izvaja na način, da
se povzročajo čim manjši tresljaji oz. vibracije v okolici.
|
- Na
območju kamnoloma naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih
objektov. |
- Na
območju kamnoloma naj se ne odlaga ali skladišči tekočih in
trdih odpadkov. |
- Z
ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo
pobočja. |
-
Meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku. |
-
Kamnoloma se v nočnih urah ne osvetljuje. |
OP-94 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
OP-95 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-96 |
PIP |
K1, K2,
G |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-97 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
OP-98 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
OP-99 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
OP-100 |
PIP |
K2, G,
Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
OP-101 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
OP-102 |
PIP |
K2 |
-
upoštevati 41. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
OP-103 |
PIP |
K2, K1,
G, Gv |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244), |
-
naravna vrednota Hudinjski slap, Slap na Hudinji, desnem pritoku
Voglajne, južno od naselja Fužine (EVID. ST. 5608), |
- na
zemljiščih s parcelno številko 738/11, 738/14, 738/16, 739/17,
738/15 in 738/13 vsa k. o. Čreškova je možna umestitev naprave
za čiščenje pitne vode, ki je del gospodarske javne
infrastrukture |
OP-104 |
PIP |
K1, K2,
G, Gv, LN |
-
upoštevati 41. člen, vodovar. o., poplav. o., n. v. Beli potok,
desni pritok Tesnice s sotesko, pri Lindeku (EVID. ST. 5575),
n. v. prebojna soteska Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri
Vitanju, soteške plasti (EVID. ST. 1244), n. v. slap v soteski
Belega potoka, desnega pritoka Tesnice (EVID. ST. 5542), n.v.
Lipa pri grajski hiši v Lindeku (EVID. ST. 5546), EPO 11500
Velenjsko – Konjiško hribovje |
|
-
Varstvene usmeritve: |
-
Ograje in druge fizične ovire naj se postavlja tako, da je
živalim onemogočen prehod in s tem padec v globino.
|
-
Odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa naj bo postopno.
|
- Z
ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo
pobočja. |
-
Meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku. |
-
Odvečno zemljino, humus, naj se odlaga na površinah znotraj
obstoječega kamnoloma ter se uporabi za sprotno in končno
sanacijo kamnoloma. |
-
Prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo mehki in
postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru. |
-
Miniranje naj se izvaja na način, da se povzročajo čim manjši
tresljaji oz. vibracije v okolici kamnoloma. |
-
Kamnoloma naj se v nočnih urah ne osvetljuje. |
-
Površje po sanaciji kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu
sosednjega pobočja ter se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih
rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
- Na
platoju kamnoloma se ohranja nekaj kotanj stalno zalitih z vodo,
ki pa naj ne imajo funkcije usedalnika in zbiralnika meteornih
voda z območja kamnoloma. Na brežinah vodnih kotanj se dopušča
oz. ohranja obraščenost z avtohtono grmovno vegetacijo. |
- K
sanaciji kamnoloma naj se pristopi le v primeru, ko padanje
kamenja predstavlja grožnjo za ljudi in živali.
|
- V
kolikor bi se pristopilo k sanaciji nas upoštevajo naslednje
usmeritve: |
-
Varovalna ograja ter morebitne druge ovire okoli kamnoloma naj
se izdelajo na način, da je živalim onemogočen prehod na območje
kamnoloma in s tem padec v globino. |
-
Ograja in izdelane ovire naj se odstranijo po končani sanaciji
kamnoloma. V primeru nadaljnjega obstoja nevarnosti padca v
globino pa se delno le–te lahko ohrani, pri čemer naj se omogoči
dnevna in sezonska migracija živali. |
-
Širitev kamnoloma naj se izvede le v obsegu kot je nujno
potrebno za izvedbo sanacije ter naj poteka postopno od zgornje
na novo oblikovane etaže navzdol. Temu ustrezno naj poteka
odstranjevanje vegetacije in odrivanje humusa. |
-
Število etaž, višina in naklon etažne brežine ter širina etažne
ravnine naj bo tolikšna, da bo končni naklon površja po
zaključeni sanaciji kamnoloma zagotavljal stabilnost brežine in
vegetacijskega sloja kot celote. |
-
Površje po sanaciji kamnoloma se čimbolj prilagodi reliefu
sosednjega pobočja ter se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Tujerodnih
rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
- Novo
oblikovani prehodi bočnih brežin v okoliški teren naj bodo
mehkih oblik. |
-
Deponiranje humusa in jalovine se izvaja le na območju kamnoloma
v takšni oddaljenosti od naravne vrednote, da ostajajo fizične,
funkcionalne in vizualne lastnosti naravne vrednote in njene
neposredne okolice čim manj spremenjene ter se uporabi za
sprotno in končno sanacijo kamnoloma. |
-
Zasipavanje terena z odpadnim materialom izven ožjega območja
kamnoloma se ne izvaja. |
-
Miniranje in ostala dela v kamnolomu naj se izvaja na način, da
se povzročajo čim manjši tresljaji oz. vibracije v okolici.
|
- Na
območju kamnoloma naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih
objektov. |
- Na
območju kamnoloma naj se ne odlaga ali skladišči tekočih in
trdih odpadkov. |
- Z
ustrezno urejenim odvodnjavanjem naj se prepreči erozijo
pobočja. |
-
Meteorne vode iz kamnoloma naj se zbirajo v usedalniku. |
-
Kamnoloma se v nočnih urah ne osvetljuje. |
Podgorje pod Čerinom |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
PČ-1 |
PIP |
SP |
-
upoštevati 44. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
|
-
Varstvene usmeritve: |
-
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od gozdnega roba
vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa. |
-
Krčitev gozda naj se ne izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo
le podrta drevesa ali deli dreves, ki ogrožajo varnost ljudi. |
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. |
-
Objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom in
cesti. |
-
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Ohranja se osnovne reliefne
značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in
zatravljeni. |
- Pri
ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zatravi z mešanico avtohtonih trav.
Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
-
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščitijo pred poškodbami. |
-
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato
urejenem odlagališču. |
-
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno
omejena. |
-
Območja urejanja naj se ne ograjuje. |
-
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v
vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem. |
-
Priporočamo zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih
avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektu. |
PČ-2 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
|
-
Varstvene usmeritve: |
-
Gradnja novih objektov naj se načrtuje v odmiku od gozdnega
roba vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa. |
-
Krčitev gozda naj se ne izvaja. Iz sestoja se lahko odstranijo
le podrta drevesa ali deli dreves, ki ogrožajo varnost ljudi. |
-
Gozdni rob se ustrezno vzdržuje. |
-
Objekti naj bodo locirani čim bližje obstoječim objektom in
cesti. |
-
Gradnja in ureditev okolice načrtovanih objektov naj se izvede
brez uporabe škarp, teras, ograj in drugih objektov za
premoščanje višinskih razlik. Ohranja se osnovne reliefne
značilnosti površja, prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in
zatravljeni. |
- Pri
ureditvi zelenih površin ob objektu naj se zasadi avtohtono
drevje in grmovnice ter zatravi z mešanico avtohtonih trav.
Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. |
-
Obstoječe drevje na zemljišču naj se v čim večji meri ohrani in
vključi v krajinsko zasnovo objekta. Pri izvedbi del naj se
posamezna drevesa zaščitijo pred poškodbami. |
-
Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato
urejenem odlagališču. |
-
Osvetljevanje se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi
rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno
omejena. |
-
Območja urejanja naj se ne ograjuje. |
-
Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v
vodotesne greznice ali v kanalizacijski sistem. |
-
Priporočamo zasaditev visokodebelnih sadnih sort ali drugih
avtohtonih listnatih drevesnih vrst ob objektu. |
PČ-3 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice
– Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
PČ-4 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice
– Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
PČ-5 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
PČ-6 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Črešnjice
– Cerkev Naše ljube Gospe z EŠD 2932 |
PČ-7 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
PČ-8 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
PČ-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PČ-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PČ-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PČ-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PČ-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PČ-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Polže |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
PO-1 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
-
naravna vrednota Polže - robinija, robinija pri Sorževem mlinu v
Polžah (EVID. ST. 6069) |
- del
EUP leži na območju profane stavbne dediščine Polže – Domačija
Polže 4 z EŠD 7755 in Polže – Domačija Polže 5 z EŠD 558 |
PO-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PO-10 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
PO-11 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
- del
EUP leži na območju profane stavbne dediščine Polže – Domačija
Polže 1, 2 z EŠD 557 |
Pristava |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
PR-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
PR-2 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
PR-3 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
PR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-6 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
PR-7 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
PR-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-10 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
PR-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
PR-14 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
PR-15 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
Razdelj |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
RA-1 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
RA-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RA-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RA-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Razgorce |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
RG-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RG-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RG-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
|
|
|
|
|
|
Rove |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
RO-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RO-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RO-10 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
Rakova Steza |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
RS-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RS-2 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
RS-3 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
RS-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RS-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RS-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RS-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Razgor |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
RZ-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
naravna vrednota Slemenškova lipa, lipa na domačiji Slemenšek v
Razgorju (EVID. ST. 5906) |
RZ-2 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RZ-3 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RZ-4 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RZ-5 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RZ-6 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
RZ-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
RZ-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Straža pri Dolu |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
SD-1 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
SD-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Selce |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
SE-1 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
SE-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SE-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
Straža pri Novi Cerkvi |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
SN-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SN-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Socka |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
SO-1 |
ZN |
SSe, ZD |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Zazidalni načrt Socka (Ul. RS.
št. 60/2004) |
-
poplavno območje |
SO-2 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
SO-3 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-4 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
SO-5 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
SO-6 |
PIP |
ZS |
- ni
posebnosti, upoštevati 34. člen |
SO-7 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
SO-8 |
PIP |
ZS |
- ni
posebnosti, upoštevati 34. člen |
SO-9 |
PIP |
CU |
- ni
posebnosti, upoštevati 30. člen |
SO-10 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
SO-11 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
SO-12 |
PIP |
B |
-
upoštevati 33. člen |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 in |
v
vplivnem območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 |
SO-13 |
PIP |
ZP |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 |
SO-14 |
PIP |
ZS |
-
upoštevati 34. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 |
SO-15 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
- EUP
leži na območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 in |
v
vplivnem območju profane stavbne dediščine Socka – Graščina s
parkom z EŠD 4445 |
SO-16 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
SO-17 |
PIP |
SSp, ZD |
-
upoštevati 32. in 39. člen |
-
poplavno območje |
SO-18 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-20 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
SO-21 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
SO-22 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
SO-23 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-24 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-25 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-26 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
SO-27 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
SO-28 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-29 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-30 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-31 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
-
naravna vrednota Socka - soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
SO-32 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
SO-33 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-34 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-35 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
SO-36 |
PIP |
A, ZD |
-
upoštevati 32. in 43. člen |
-
poplavno območje |
SO-37 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
SO-38 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-39 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
SO-40 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
SO-41 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
naravna
vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska Hudinje,
desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti (EVID.
ST. 1244) |
SO-42 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
SO-43 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
SO-44 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
Stražica |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ST-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ST-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ST-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ST-4 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
ST-5 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
ST-6 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
ST-7 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
ST-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ST-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ST-10 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
Tomaž |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
TO-1 |
PIP |
SP |
-
upoštevati 44. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju profane stavbne dediščine Tomaž nad
Vojnikom – Ofentavškova klet z EŠD 28040 |
TO-2 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
TO-3 |
PIP |
SP |
- ni
posebnosti, upoštevati 44. člen |
TO-4 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
TO-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TO-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Trnovlje |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
TR-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
TR-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-13 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-14 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
TR-15 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
|
|
|
|
|
|
Vode |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VC-1 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
-
vodovarstveno območje |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244), |
-
naravna vrednota Verpete – termalni izvir, termalni izvir pri
Verpetah (EVID. ST. 5540), |
-
naravna vrednota Tesnica – slap, slap v soteski Tesnica južno od
Belega potoka pri Frankolovem (EVID. ST. 5562) |
C-2 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
VC-3 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
VC-4 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
VC-5 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
VC-6 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
-
poplavno območje |
VC-7 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
-
vodovarstveno območje |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
VC-8 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
VC-9 |
PIP |
VC |
-
upoštevati 41. člen |
Verpete |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VE-1 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-2 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
VE-3 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-4 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-5 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-6 |
PIP |
SSk, ZD |
-
upoštevati 32. in 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-7 |
PIP |
ZS |
-
upoštevati 34. člen |
-
poplavno območje |
VE-8 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VE-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-12 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-13 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-14 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-15 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-16 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VE-17 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VE-18 |
PIP |
SK, ZD |
-
upoštevati 32. in 42. člen |
-
poplavno območje |
-
vodovarstveno območje |
-
naravna vrednota Verpete – termalni izvir, termalni izvir pri
Verpetah (EVID. ST. 5540) |
VE-19 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
-
vodovarstveno območje |
-
naravna vrednota Verpete – termalni izvir, termalni izvir pri
Verpetah (EVID. ST. 5540), |
- EPO
11500 Velenjsko – Konjiško hribovje |
VE-20 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-21 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-22 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-23 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VE-24 |
OPPN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Frankolovo – Verpete (Ul. RS. št. 126/2008) |
-
poplavno območje |
Vine |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VN-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VN-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VN-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VN-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VN-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VN-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Vojnik |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VO-1 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje |
-
naravna vrednota Vojnik – medvedja leska, medvedja leska v
Vojniku, najdebelejša v Sloveniji (EVID. ST. 1843) |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Vojnik – Staro
trško jedro z EŠD 4251 in |
del na
območju memorialne dediščine Vojnik – Grobišče žrtev NOB z EŠD
4273 |
VO-2 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- del
EUP leži na območju arheološke dediščine Vojnik – Arheološko
najdišče z EŠD 4254 |
VO-3 |
PIP |
SSv |
- ni
posebnosti, upoštevati 29. člen |
VO-4 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-5 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-6 |
PIP |
SSv |
- ni
posebnosti, upoštevati 29. člen |
VO-7 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Vojnik – Staro
trško jedro z EŠD 4251 |
-
poplavno območje |
VO-8 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-9 |
PIP |
PO |
- ni
posebnosti, upoštevati 38. člen |
VO-10 |
PIP |
ZK |
-
upoštevati 31. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
- del
EUP leži na območju memorialne dediščine Vojnik – Pokopališče z
EŠD 29958 |
VO-11 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Vojnik – Staro
trško jedro z EŠD 4251 in |
del na
območju memorialne dediščine Vojnik – Pokopališče najdišče z EŠD
29958 |
VO-12 |
PIP |
SSe |
-
upoštevati 28. člen |
- del
EUP leži na območju arheološke dediščine Vojnik – Arheološko
najdišče z EŠD 4254 |
VO-13 |
PIP |
SB |
-
upoštevati 35. člen |
- del
EUP leži na območju arheološke dediščine Vojnik – Arheološko
najdišče z EŠD 4254 |
VO-14 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
VO-15 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-16 |
OPPNp |
SSn,
SSe, ZD, ZS |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 28. in 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Žgajner (UG. SO. št. 25/2012) |
VO-17 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-18 |
PIP |
ZD |
- ni
posebnosti, upoštevati 32. člen |
VO-19 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-20 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
VO-21 |
PIP |
SSe |
-
upoštevati 28. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Vojnik –
Cerkev Marije sedem žalosti z EŠD 3500 |
VO-22 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Vojnik – Staro
trško jedro z EŠD 4251 |
VO-23 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- del
EUP leži na vplivnem območju sakralne stavbne dediščine Vojnik –
Cerkev Marije sedem žalosti z EŠD 3500 |
- V
cerkvi Svete Marije sedem žalosti v Vojniku je habitat več
zavarovanih vrst netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
VO-24 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-25 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
- del
EUP leži v vplivnem območju naselbinske dediščine Vojnik – Staro
trško jedro z EŠD 4251 |
VO-26 |
PIP |
ZP |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
VO-27 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
VO-28 |
PIP |
CU |
-
upoštevati 30. člen |
- EUP
leži na območju sakralno profane stavbne dediščine Vojnik –
Ambient cerkve sv. Jerneja z EŠD 12187 |
- V
cerkvi sv. Jerneja v Vojniku je habitat več zavarovanih vrst
netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
VO-29 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
- EUP
leži na območju sakralno profane stavbne dediščine Vojnik –
Ambient cerkve sv. Jerneja z EŠD 12187 |
VO-30 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-31 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-32 |
PIP |
ZP |
-
upoštevati 32. člen |
- del
EUP leži na območju profane stavbne dediščine Vojnik –
Psihiatrična bolnišnica s parkom z EŠD 12221 |
VO-33 |
PIP |
SB |
- ni
posebnosti, upoštevati 35. člen |
VO-34 |
PIP |
ZD |
- ni
posebnosti, upoštevati 32. člen |
VO-35 |
LN |
SSe |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o lokacijskem načrtu za
obrtno poslovno cono Arclin (Ul. RS. št. 106/2006, 9/2007,
116/2007 in 5/2011) |
VO-36 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-37 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-38 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-39 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-40 |
PIP |
BT |
- ni
posebnosti, upoštevati 33. člen |
VO-41 |
LN |
IG |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o lokacijskem načrtu za
obrtno poslovno cono Arclin (Ul. RS. št. 106/2006, 9/2007,
116/2007 in 5/2011) |
- del
EUP leži na območju profane stavbne dediščine Vojnik –
Psihiatrična bolnišnica s parkom z EŠD 12221 |
VO-42 |
OPPNp |
CUp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 48. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
VO-43 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VO-44 |
OPPNp |
IGp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 47. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
VO-45 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-46 |
OPPNp |
IGp |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 47. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
VO-47 |
PIP |
SSe |
-
upoštevati 28. člen |
-
poplavno območje |
VO-48 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
VO-49 |
PIP |
E, ZD |
-
upoštevati 32. in 37. člen |
-
poplavno območje |
VO-50 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
VO-51 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
VO-52 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-53 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-54 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-55 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje (Poseganje ni možno do izvedbe z elaboratom
predvidenih ukrepov) |
VO-56 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-57 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-58 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-59 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-60 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-61 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-63 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VO-64 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VO-65 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
VO-66 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-67 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-68 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VO-69 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VO-70 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-71 |
PIP |
SSp |
- ni
posebnosti, upoštevati 39. člen |
VO-72 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VO-73 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VO-74 |
OPPNp |
CU, ZD |
-
upoštevati 30. in 32. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
VO-75 |
OPPN |
SSe, ZD |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o lokacijskem načrtu za
območje nove stanovanjske soseske v Vojniku |
- Cona
7A (Ul. RS. št. 77/2005) |
VO-76 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VO-78 |
LN |
CU |
-
urejanje skladno z veljavnim IPA, Odlok o lokacijskem načrtu za
poslovno stanovanjski kompleks v Vojniku (Ul. RS. št. 77/2005) |
-
poplavno območje |
Velika Raven |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VR-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VR-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VR-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VR-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VR-5 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
naravna vrednota Socka – soteska Hudinje, prebojna soteska
Hudinje, desnega pritoka Voglajne, pri Vitanju, soteške plasti
(EVID. ST. 1244) |
Višnja vas |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VV-1 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
VV-2 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
VV-3 |
PIP |
SSk |
- ni
posebnosti, upoštevati 40. člen |
VV-4 |
OPPNp |
SSn |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 45. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
VV-5 |
OPPNp |
IGp, ZD |
-
potrebno izdelati OPPN |
-
upoštevati 32. in 47. člen |
- do
izdelave OPPN na območju niso dovoljeni posegi v prostor |
-
poplavno območje |
VV-6 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VV-8 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VV-9 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
VV-10 |
PIP |
IG |
-
upoštevati 46. člen |
-
poplavno območje |
VV-11 |
PIP |
IG |
-
upoštevati 46. člen |
-
poplavno območje |
VV-12 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VV-13 |
PIP |
BT |
-
upoštevati 33. člen |
-
poplavno območje |
- V
gradu Tabor v Vojniku je habitat več zavarovanih vrst
netopirjev. |
|
-
Varstvene usmeritve: |
- Pred
morebitno obnovo cerkve se pri izvedbi upošteva pogoje za
njihovo ohranitev, ki jih v mnenju poda Zavod RS za varstvo
narave, OE Celje. V mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na objektu ter v neposredni okolici. |
VV-14 |
PIP |
ZP |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
VV-15 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VV-16 |
PIP |
ZD |
-
upoštevati 32. člen |
-
poplavno območje |
VV-17 |
PIP |
IG |
-
upoštevati 46. člen |
-
poplavno območje |
VV-18 |
PIP |
IG |
-
upoštevati 46. člen |
-
poplavno območje |
VV-19 |
PIP |
SSk |
-
upoštevati 40. člen |
-
poplavno območje |
VV-20 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VV-21 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VV-22 |
PIP |
SSe |
- ni
posebnosti, upoštevati 28. člen |
VV-23 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VV-24 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VV-25 |
PIP |
O |
-
upoštevati 36. člen |
-
poplavno območje |
VV-26 |
PIP |
SK |
-
upoštevati 42. člen |
-
poplavno območje |
VV-27 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
Vizore |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
VZ-1 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VZ-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-8 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VZ-9 |
PIP |
SK |
- ni
posebnosti, upoštevati 42. člen |
VZ-10 |
PIP |
ZS |
- ni
posebnosti, upoštevati 34. člen |
VZ-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
VZ-12 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
Zabukovje |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ZA-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZA-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZA-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zlateče |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ZL-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-3 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
ZL-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-9 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-10 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-11 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ZL-12 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
ZL-13 |
PIP |
A |
-
upoštevati 43. člen |
-
poplavno območje |
ZL-14 |
PIP |
SSp |
-
upoštevati 39. člen |
-
poplavno območje |
Želče |
|
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Namenska raba prostora |
Podrobnejši PIP, Obstoječi PIA, predvideni OPPN-ji, varovanja in
omejitve |
ŽE-1 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-2 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-3 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-4 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-5 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-6 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-7 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
ŽE-8 |
PIP |
A |
- ni
posebnosti, upoštevati 43. člen |
|
Priloga 2 : dopustni
nezahtevni in enostavni objekti |
|
VRSTA OBJEKTA/NRP |
SSe |
SSk |
SSn |
SSp |
SSv |
SB |
SK |
SP |
A |
CU |
CD |
CDp |
IG |
IGp |
B |
BT |
ZS |
ZP |
ZD |
ZK |
PC |
PO |
E |
O |
K1 |
K2 |
G |
Gv |
VC |
LN |
f |
OO |
Objekti za
lastne potrebe (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev
obstoječe pozidave) |
Garaža
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drvarnica |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pokrita
skladišča za lesna goriva |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Savna, fitnes |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zimski vrt
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Letna kuhinja |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uta oz.
senčnica |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vetrolov |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bazen |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enoetažna
pritlična lopa oz. objekt |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nadstrešek |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ograje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
1 |
1 |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Škarpe,
podporni zidovi |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
1 |
1 |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni
infrastrukturni
objekti in naprave |
Mala
komunalna čistilna
naprava |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Nepretočna in
pretočna greznica |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Rezervoar |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Vodnjak,
vodomet |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Utrjena
dovozna pot/priključek na cesto |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
2 |
2 |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Priklj. na
komunalno omrežje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Priklj. na
distribucijsko elektro omrežje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Priklj. na
distribucijsko plinsko omrežje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Priključek na
telekomunikacijsko omrežje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Priključek na
toplovod |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Samostojno
parkirišče |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Kolesar.
steza, pešpot, gozd. pot |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
3 |
3 |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomol |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
Postajališče |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni
cestni objekti |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni
komunalni objekti |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Vodna zajetja
in o. za akum. in namak. |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Zbiralnik za
kapnico |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni
telekom. objekti |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni o.
namenjeni obrambi in var. pred narav.i in drug. nesreč., pomožni
o. za spremljanje stanja okolja in navarvnih pojavov |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
4 |
4 |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
Objekt za
rejo živali (enoetažen objekt namenjen reji živali) |
Hlev |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Svinjak |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Perutninska
farma |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Staja |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Kobilarna |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čebelnjak |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Ribogojnica |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
Pomožni
kmetijski in gozdarski
objekti (objekt namenjen kmetijski pridelavi,
gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju) |
Kozolec |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Kmečka
lopa |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Pastriski
stan |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Rastlinjak |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Silos |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Skedenj |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Senik |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Kašča |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Gnojišče,
zbir. gnojnice, gnojevke |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Koruznjak |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Klet |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vinska klet |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pokri-
skladišča za les. goriva |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Napajalno
korito |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Krmišče |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Hlevski
izpust – ploščad |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Grajeno
molzišče |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Grajena obora |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Grajena
ograja za pašo živine |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Grajena
ograja, opora za t. nasade |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
Grajena
poljska pot |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
Grajena
gozdna cesta |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Grajena
gozdna vlaka |
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Objekti za
kmetisjke proizvode in dopolnilno dejavnost (object, ki ni
namenjen prebovanju) |
Zidanica |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sirarna |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sušilnica
sadja in rib |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oljarna |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kisarna |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Mlin |
|
■ |
|
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
|
|
|
VRSTA
OBJEKTA/NRP |
SSe |
SSk |
SSn |
SSp |
SSv |
SB |
SK |
SP |
A |
CU |
CD |
CDp |
IG |
IGp |
B |
BT |
ZS |
ZP |
ZD |
ZK |
PC |
PO |
E |
O |
K1 |
K2 |
G |
Gv |
VC |
LN |
f |
OO |
Športni, rekreacijski in turističn
i objekti |
Športno igrišče na prostem |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Trim steza in vad. opr. |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Pomožni obj. na smučišču |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Planinska in sprehajalna
pot |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
Gozdna učna pot in druge
interpretacijske poti |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
|
|
|
Vzletišče in
pristajališče |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Plezalni objekti |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Športno/rekreacijsko
strelišče |
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
Dvignjene poti, ploščadi,
opazovalni/razgl.
stolpi |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Začasni
objekti |
Gostinski
vrt |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kiosk oz. tipski
zabojnik |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
|
■ |
Napihljiva konstrukcija
šotora |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oder z
nadstreškom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pokriti prireditveni
prostor |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Cirkus |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tribuna |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Začasni skladiščni
objekti |
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sanitarni
zabojnik |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pomožni objekti v javni rabi |
Grajena urbana oprema |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Telefonska
govorilnica |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Sanitarna
enota |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Objekt za razsvetljavo |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
Drog |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Grajena oprema v parkih, zelenicah |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
|
|
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Otroško
igrišče |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Spominska obeležja in
skulpture |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
Spomenik |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Kip, križ, kapelica |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
■ |
■ |
|
■ |
■ |
■ |
Objekti za oglaševanje |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
■ |
|
|
|
|
|
■ |
■ |
■ |
|
1 Objekti so dopustni le v
okviru aglomeriolacij. Objekte, ki se uvrščajo med majhne stavbe, majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, ter sosedske ograje in
podporne zidove je dopustno postaviti na zemljišču, ki je bilo pri
izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali |
gradbeno dokumentacijo
določeno kot funkcionalno zemljišče k objektu. |
2 Dopustni vsi, razen
priključek na cesto, ki je dopusten le če gre za dostop do objekta,
skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: ki ga je dopustno
graditi na kmetijskih zemljiščih, ki je prepoznan kot razpršena gradnja
ali razpršena poselitev. |
3 Dopustna je
rekonstrukcija kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti, če so
kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste (npr. kategorizirana
državna kolesarska pot, kategorizirana občinska kolesarska pot). |
4 Dopustni so le pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |