|
Na podlagi 21. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl.
US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl.
US, 44/96 – odl. US in 26/97), 26. člena
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 25.
in 241. člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90,
Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96 – odl. US, 61/96 – odl.
US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00 – odl. US), 3.
člena
zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) ter
18. in 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95
in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 19. seji dne 15. 11. 2000
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s pitno vodo, odvajanju
in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda na območju
Mestne občine Kranj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina odloka) |
|
|
S tem odlokom se ureja: |
|
|
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno
vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter padavinskih
voda (v nadaljevanju: javna služba), |
|
|
– objekti in naprave uporabnikov in upravljavcev, |
|
|
– pogoji priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo, |
|
|
– meritve in obračun porabljene vode ter obračun odvajanja in čiščenja
odpadnih vod, |
|
|
– prekinitev dobave vode in prekinitev odvajanja odpadnih vod, |
|
|
– odjem vode iz hidrantov, |
|
|
– obveznosti uporabnikov in upravljavcev, |
|
|
– varovanje javnega vodovoda, |
|
|
– prenos objektov in naprav v upravljanje. |
|
|
2. člen |
|
|
(pomen uporabljenih pojmov) |
|
|
Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
a) javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo
najmanj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi, javnih objektov,
objektov za proizvodnjo in promet z živili ali javnih prometnih
sredstev; |
|
|
b) javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti
in napravami z najmanj petimi priključki različnih uporabnikov in je v
lasti občine; |
|
|
c) objekti in naprave skupne rabe so: |
|
|
– objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi
(hidranti in hidrantna omrežja), |
|
|
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin, |
|
|
– naprave in objekti za odvod padavinske vode z javnih površin; |
|
|
d) uporabnik vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba
ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za
katerekoli namene; |
|
|
e) uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali
samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja
komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v
javno kanalizacijo; |
|
|
f) upravljavec javnega vodovoda in javne kanalizacije je pravna oseba,
ki ji je Mestna občina Kranj poverila izvajanje javne službe v javnem
podjetju; |
|
|
g) komunalna odpadna voda je odpadna voda iz gospodinjstev; |
|
|
h) industrijska odpadna voda je voda, izpuščena po uporabi ali
proizvodnji v industrijskem procesu in nima nadaljnje neposredne
uporabne vrednosti za ta proces; |
|
|
i) padavinska voda je površinska voda, ki je posledica padavin in teče v
vodotok; |
|
|
j) padavinska odpadna voda je mešanica komunalne odpadne vode in
površinske vode, ki nastaja zaradi močnega deževja ali taljenja snega
(ledu); |
|
|
k) magistralno omrežje obsega objekte za hranjenje, transport in
čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije, tranzitne
cevovode od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja, vodna
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in
naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali
regiji. |
|
|
l) primarni vodovod obsega omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje
dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju
naselja kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za
bogatenje podtalnice, naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem
omrežju, vodohrame, cevovode od črpališč ali zajetij do sekundarnega
vodovodnega omrežja in vodohramov, cevovode med posameznimi
stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja
(industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji); |
|
|
m) sekundarni vodovod obsega omrežje in naprave za neposredno
priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem
območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža), omrežje za
vzdrževanje javnih površin, črpališča in naprave za dvigovanje ali
reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju, naprave za čiščenje in
pripravo vode na sekundarnem omrežju; |
|
|
n) obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode; |
|
|
o) interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom,
in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode; |
|
|
p) vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim
omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in
obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim ter pripadajočo
opremo. |
|
|
3. člen |
|
|
(dejavnost javne službe) |
|
|
Dejavnost oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih ter
padavinskih voda obsega: |
|
|
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter objekti
in napravami za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter
padavinskih voda, |
|
|
– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost
vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi, |
|
|
– vzdrževanje objektov in naprav, |
|
|
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav, |
|
|
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode, |
|
|
– izvajanje meritev in monitoringa komunalnih odpadnih voda, |
|
|
– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav ter
priključevanje novih uporabnikov na omrežje, |
|
|
– vodenje in razvijanje katastra komunalnih naprav. |
|
|
Odvajanje padavinskih voda iz cestnega telesa ni dejavnost javne službe
po tem odloku. |
|
|
4. člen |
|
|
Za opravljanje javne gospodarske službe v občini je ustanovljena
Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o., ki opravlja to službo za vse
vodovodne sisteme. |
|
|
Komunala Kranj lahko opravlja javno službo sama ali prek druge pravne in
fizične osebe, vse pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani
tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi. |
|
|
5. člen |
|
|
(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda in javne kanalizacije) |
|
|
Gradnjo objektov in naprav vodovoda in kanalizacije lahko izvaja
katerikoli usposobljen izvajalec, priključitev na javni vodovod in javno
kanalizacijo pa izvede upravljavec ali od njega pooblaščeni izvajalec. |
|
|
Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav
iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
6. člen |
|
|
Vsa dela na javnih vodovodih, javni kanalizaciji, vodovodnih in
kanalizacijskih priključkih izvaja ali nadzira upravljavec ali od
upravljavca pooblaščeni izvajalec. Upravljavec ima pravico do dostopa do
vseh javnih objektov in naprav, ne glede na to, kdo je njihov
upravljavec ali lastnik zemljišča, ob urejeni služnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
V primeru, da je investitor izgradnje dela javne kanalizacije druga
pravna ali fizična oseba in ne upravljavec, mora investitor zgrajeno
kanalizacijo ali objekte predati pred priklopom na javno kanalizacijo
Mestni občini Kranj, ta pa upravljavcu pod naslednjimi pogoji: |
|
|
– da sta na kanal ali objekt priključena vsaj dva uporabnika, |
|
|
– da predloži uporabno dovoljenje, izdano s strani pristojnega upravnega
organa, |
|
|
– da predloži projektno dokumentacijo (PGD – PZI, PID), |
|
|
– da predloži investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti
osnovnega sredstva, |
|
|
– da predloži gradbeno dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu,
ter predvideni življenjski dobi objektov in naprav, |
|
|
– da predloži vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov,
količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter
sezonskih konicah. |
|
|
Po predaji investitor ne zadrži razpolagalne pravice do objektov in
naprav, niti kakršnih koli drugih ugodnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
Šteje se, da sta javni vodovod ali javna kanalizacija zgrajena, če mesto
priključitve na javni vodovod ali javno kanalizacijo ni od objekta
oddaljeno več kot 80 m. |
|
|
9. člen |
|
|
Kanalizacijski sistem je grajen v ločenem sistemu (padavinska voda se
odvaja ločeno) in le izjemoma je dovoljena gradnja v mešanem sistemu (po
istem odvodniku se odvajata fekalna in padavinska voda), vendar samo na
področjih, kjer so že zgrajeni raztežilni objekti ali pa se tak objekt
zgradi na sekundarnem delu voda. |
|
|
Vsa nova kanalna mreža se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen v
naslednjih primerih: |
|
|
– ko zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgraditev dveh vzporednih
kanalov, |
|
|
– ko padavinske vode ni mogoče ločiti iz sistema, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
|
|
– ko je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni dovoljeno
odvajati v vodotok ali ponikati. |
|
|
10. člen |
|
|
V smislu zagotavljanja poplavne varnosti je padavinsko vodo treba
ponikati ali odvajati razpršeno. V primeru preobremenjenosti obstoječe
javne kanalizacije ali vodotoka, jo je treba odvajati kontrolirano preko
sistema deževnih zadrževalnikov ali posebej za ta namen urejenih
poplavnih površin. |
|
|
11. člen |
|
|
(posegi v prostor) |
|
|
Za vsak poseg v prostor, kjer se nahaja javno vodovodno ali
kanalizacijsko omrežje, mora investitor pridobiti predhodno soglasje
upravljavca. Upravljavec mora v soglasju določiti pogoje za posege v
prostor. |
|
|
Investitor in izvajalec sta dolžna pokriti vse posredne in neposredne
stroške, ki so nastali zaradi posega. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV |
|
|
12. člen |
|
|
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih
voda, se delijo na objekte z značajem javne kanalizacije, za katere
skrbi upravljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja, in so v lasti
uporabnika (interna kanalizacija). |
|
|
Upravljavec kanalizacije redno vzdržuje le objekte in naprave javne
kanalizacije, ki so last Mestne občine Kranj in so bili na podlagi
pogodbe preneseni v njegovo upravljanje. |
|
|
13. člen |
|
|
(objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljavec) |
|
|
Objekti in naprave, s katerimi upravlja upravljavec so javni vodovodi,
javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe, ki so s pogodbo o
upravljanju, sklenjeno med Mestno občino Kranj in upravljavcem,
preneseni upravljavcu v upravljanje. |
|
|
Javni vodovodi, javne kanalizacije in objekti skupne komunalne rabe so
last Mestne občine Kranj. |
|
|
Stroške upravljanja objektov in naprav skupne rabe pokriva proračun
Mestne občine Kranj. |
|
|
14. člen |
|
|
(objekti in naprave uporabnikov) |
|
|
Naprave in objekti v lasti uporabnikov so: |
|
|
– vodovodni priključek, |
|
|
– vodovodni jašek ali niša, |
|
|
– kanalski priključek, ki poteka od zadnjega revizijskega jaška
uporabnika do priključenega jaška na javno kanalizacijo, |
|
|
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu
ali izven njega, vključno z revizijskim jaškom pred kanalskim
priključkom, |
|
|
– naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojne
jame, peskolovi, oljni lovilci ipd.), |
|
|
– kanalizacijsko omrežje od objektov uporabnika do priključka na javno
kanalizacijo, |
|
|
– kanalizacijski priključki od hišne kanalizacije do priključka na javno
kanalizacijo, |
|
|
– interna meteorna kanalizacija. |
|
|
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE IN JAVNO
KANALIZACIJSKO OMREŽJE |
|
|
15. člen |
|
|
(pogoji priključitve na javni vodovod) |
|
|
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna
priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem
upravljavca. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora
izvesti v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v roku
šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. |
|
|
16. člen |
|
|
Uporabnik mora za pridobitev vodovodnega priključka pridobiti soglasje
upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora uporabnik predložiti
naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967 ali |
|
|
– odločbo o dovolitvi priglašenih del, |
|
|
– situacijski načrt v merilu 1:1000, |
|
|
– mapno kopijo v merilu 1:2880 ali 1:2000 ali 1:1000 ali 1:1440 z
vrisanim objektom, |
|
|
– projekt za izvedbo vodovodnega priključka in sheme notranjih
instalacij (na vpogled), |
|
|
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni
priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje, |
|
|
– navesti kote najvišjega odjemnega mesta. |
|
|
Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje,
rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo pitne vode. Vsi
stroški, povezani z izdajo soglasja, bremenijo uporabnika. |
|
|
17. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodni priključek najkasneje v
30 dneh od dneva prejema popolne vloge: |
|
|
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano
dokumentacijo, |
|
|
– če razpoložljive kapacitete vodnih virov in prepustnost omrežja
dopuščajo priključitev na javni vodovod, |
|
|
– če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca. |
|
|
18. člen |
|
|
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika.
Upravljavec in uporabnik se s pogodbo dogovorita, da uporabnik po
končani gradnji prenese vodovodni priključek upravljavcu v upravljanje. |
|
|
Pri opravljanju vzdrževalnih del mora uporabnik dovoliti dostop delavcem
upravljavca na funkcionalno zemljišče. |
|
|
19. člen |
|
|
Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek
na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec
izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen
na javno kanalizacijo. |
|
|
Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na
javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec izda
soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če so komunalne
odpadne vode iz objekta speljane v nepretočno greznico na izpraznjevanje
ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
|
|
Kjer so komunalne odpadne vode speljane v nepretočno greznico na
izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi
pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalnih odpadnih voda. |
|
|
20. člen |
|
|
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo) |
|
|
Kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev na javno
kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov. Priključitev obstoječih
objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne
kanalizacije. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje ali
pred posegom v prostor, kjer se nahaja sistem javne kanalizacije,
pridobiti soglasje upravljavca. K vlogi za izdajo soglasja mora
uporabnik predložiti naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte, zgrajene po letu 1967, |
|
|
– projektno gradbeno dokumentacijo, |
|
|
– projekt kanalskega priključka, |
|
|
– veljavno lokacijsko dokumentacijo, |
|
|
– mapno kopijo z vrisanim objektom, |
|
|
– izvedbeni načrt interne kanalizacije, |
|
|
– soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomešča soglasje. |
|
|
22. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek na javno
kanalizacijo najkasneje v 30 dneh od dneva prejema popolne vloge: |
|
|
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano
dokumentacijo, |
|
|
– če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij, |
|
|
– če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna, |
|
|
– če ima uporabnik poravnane vse obveznosti do lastnika in upravljavca. |
|
|
23. člen |
|
|
(izvedba priključkov na javni vodovod in javno kanalizacijo) |
|
|
Priključek na javni vodovod ali javno kanalizacijo je lahko stalen ali
začasen. |
|
|
24. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan izvesti stalen vodovodni ali kanalizacijski
priključek najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko je uporabnik
pridobil soglasje za priključitev, izpolnil vse pogoje iz soglasja in
poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme
priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je
uporabnik: |
|
|
– zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi
predpisi ter pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih
objektov in naprav, |
|
|
– uredil odvajanje komunalnih odpadnih voda in |
|
|
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi. |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku
javne kanalizacije. |
|
|
25. člen |
|
|
Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javni vodovod ali javno
kanalizacijo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in
podobne primere. Uporabnik mora v vlogi za pridobitev začasnega
priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali prijavo
prireditve ali podoben dokument, iz katerega izhaja začasna potreba po
priključitvi. |
|
|
Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih
upravljavca urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje odpadnih
voda. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le
za določen čas oziroma največ za dve leti. En mesec pred ukinitvijo
začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika
in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. |
|
|
26. člen |
|
|
Vodovodni in kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak
objekt posebej, izjemoma pa lahko ima en objekt več priključkov, če so
izpolnjeni tehnični pogoji. Vodovodni in kanalizacijski priključek je
del objekta in je last uporabnika. |
|
|
27. člen |
|
|
(dostopnost do priključkov) |
|
|
Objekti javnega vodovoda, javne kanalizacije, vodovodnega in
kanalizacijskega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih brez
soglasja upravljavca ni dovoljeno ničesar postavljati. |
|
|
28. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj
prijaviti upravljavcu. |
|
|
29. člen |
|
|
(spremembe na priključkih) |
|
|
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka,
izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za
povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov
vodovodni ali kanalizacijski priključek. |
|
|
Odjava priključka na javnem vodovodu ali javni kanalizaciji je dovoljena
samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega
priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo priključka v pisni obliki
posredovati upravljavcu. |
|
|
Prekinitev priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika. |
|
|
30. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi
pogojev priključevanja na javno kanalizacijo. |
|
|
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo upravljavca in na
lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo ali opustiti
lastno čistilno napravo v primerih spremembe pogojev odvajanja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda. |
|
|
31. člen |
|
|
Uporabnik, katerega dejavnost povzroča nastanek tehnoloških odpadnih
vod, je dolžan pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje izgraditi
merilno mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode. Upravljavec kakor
tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadnih vod morata imeti
zagotovljen prost dostop do merilnega mesta in mest za odvzem vzorcev. |
|
|
Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti
obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko količina
onesnaženja začasno ali stalno presega z uredbo določene maksimalne
vrednosti. |
|
|
Uporabnik mora zagotoviti čimbolj enakomeren dotok v javno
kanalizacijsko omrežje, pri čemer količinsko ne sme preseči vrednosti,
ki mu jo je v pogojih soglasja določil upravljavec. V primeru, da je ta
vrednost zaradi dnevnih, sezonskih ali deževnih konic presežena, mora
višek odvajati kontrolirano in ga po potrebi tudi začasno zadržati.
Večji uporabniki morajo imeti za ta namen zgrajene egalizacijske bazene. |
|
|
32. člen |
|
|
(praznjenje greznic) |
|
|
Uporabniki javnega vodovoda, ki še niso priključeni na javno
kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v greznice na
izpraznjevanje, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic, ko je
zapolnjeno 2/3 koristne prostornine greznice. |
|
|
33. člen |
|
|
Praznjenje greznic lahko izvaja samo za to pooblaščen izvajalec, ki je
dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco. |
|
|
Lastnik objekta je dolžan dopustiti dostop do greznice pooblaščenim
delavcem izvajalca. Strošek praznjenja greznice krije lastnik objekta. |
|
|
34. člen |
|
|
Prepovedano je spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic na javne ali
zasebne površine, potoke ali druge površinske ali podzemne vode. |
|
|
Če komunalno-cestni inšpektor ugotovi, da lastnik greznice spušča
komunalno odpadno vodo iz greznice na javno ali zasebno površino ali v
odprt jarek, odredi z odločbo sanacijske ukrepe. |
|
|
Če zavezanec v roku, ki je določen v odločbi, ne izvede sanacijskih
ukrepov, jih na zahtevo inšpektorja in na stroške zavezanca izvede
pooblaščeni izvajalec. |
|
|
35. člen |
|
|
(opuščanje greznic) |
|
|
Na območju, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, se je uporabnik,
ki ima speljane komunalne odpadne vode v greznico, dolžan priključiti na
javno kanalizacijo. |
|
|
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo je dolžan uporabnik greznico
opustiti, jo na lastne stroške izprazniti, očistiti, dezinficirati in
zasuti ali uporabiti po navodilih upravljavca. Uporabnik mora
upravljavcu omogočiti nadzor pri opustitvi greznice. |
|
|
Na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija je za vse objekte
obvezna priključitev in uporaba javne kanalizacije v skladu s soglasjem
upravljavca. |
|
|
IV. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PORABLJENE VODE TER OBRAČUNAVANJE
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA |
|
|
36. člen |
|
|
(merjenje porabljene vode) |
|
|
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi
vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene pogodbo o
meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih. |
|
|
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire,
in so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo
priključiti, so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi
vodomeri. |
|
|
37. člen |
|
|
Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja vsakemu
uporabniku. |
|
|
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno, skladno
s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti
odstraniti plombe. |
|
|
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. |
|
|
38. člen |
|
|
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom,
služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec vodovoda teh
vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode. Osnova za
obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka. |
|
|
39. člen |
|
|
(preverjanje točnosti vodomerov) |
|
|
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihovo redno
kontrolo in preizkus točnosti vodomera. Uporabnik ne sme vodomera sam
prestavljati, zamenjati ali popravljati. |
|
|
40. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za
vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. |
|
|
41. člen |
|
|
Stroški okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi
lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika. |
|
|
42. člen |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera. |
|
|
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške
preizkusa upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
|
43. člen |
|
|
(obračun vodarine) |
|
|
Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na
obračunskem vodomeru. |
|
|
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali
da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna
poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar mora
uporabnik okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem
primeru se prične obračunavati dvojna cena vode. |
|
|
44. člen |
|
|
Upravljavec mesečno zaračunava gospodinjstvom porabljeno vodo v obliki
akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem
obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno, ob menjavi vodomera ali ob
odčitku vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno
gospodinjstvo. Upravljavec za skupnosti stanovalcev najmanj trimesečno
odčitava obračunske vodomere. |
|
|
Upravljavec mesečno zaračunava gospodarstvu in negospodarstvu porabljeno
vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na vodomeru. |
|
|
45. člen |
|
|
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih
cen, upravljavec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na javno
vodovodno omrežje, ter odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda, če je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in čistilno
napravo. |
|
|
Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega
obveščanja. |
|
|
46. člen |
|
|
(obračun kanalščine) |
|
|
Odvajanje in čiščenje odpadne vode se plačujeta glede na količino v
javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3
odvedene vode. Količina odvedene vode se meri z obračunskimi vodomeri
oziroma določi iz prispevnih površin, iz katerih se deževna voda steka v
javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in so priključeni na
javno kanalizacijo ali se imajo možnost priključiti, plačujejo odvedeno
odpadno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno
vodo. |
|
|
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v
izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja v
vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od
obračunane kanalščine in čiščenja pod naslednjimi pogoji: |
|
|
a) da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim
vodomerom, |
|
|
b) da uporabnik razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v
vodotok in da je v ta namen pridobil tudi vsa potrebna soglasja in
upravno dovoljenje. |
|
|
Pri večjih uporabnikih, kjer dnevno nastane več kot 100 m3 odpadne vode,
se količine merijo z merilcem pretoka na merilnem mestu. Merilec pretoka
mora biti atestiran in umerjen s strani Urada za standardizacijo in
meroslovje, zapečaten in upravljavcu vedno na vpogled. |
|
|
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in
so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost nanjo
priključiti, plačujejo odvedeno odpadno vodo v enaki količini kot je
izmerjena količina zajete vode. |
|
|
47. člen |
|
|
(obračun čiščenja odpadnih vod) |
|
|
Stroške čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki, katerih odpadna
voda se preko javne kanalizacije odvaja do naprav za prečiščevanje
odpadne vode ali pa se odvaža iz greznic in čisti na čistilni napravi. |
|
|
Obračun čiščenja komunalne odpadne vode se opravlja po količinah vode,
merjenih v kubičnih metrih. Osnova za obračun ostalih odpadnih voda je
količina vode (m3) in stopnja onesnaženosti. |
|
|
Uporabniki, katerih dejavnost povzroča nastanek tehnoloških odpadnih vod
v količini, ki presega 100 m3 dnevno, so dolžni z upravljavcem skleniti
posebno pogodbo. |
|
|
Višina in način obračunavanja prispevka za čiščenje odpadne vode se
določi s posebnim pravilnikom, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi
sprejeme upravljavec. |
|
|
48. člen |
|
|
(obračun vode v večstanovanjskih objektih) |
|
|
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka,
morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično
osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost upravljavca. |
|
|
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo
taksni uporabniki vgraditi svoje obračunske vodomere, če so izpolnjeni
tehnični pogoji. |
|
|
49. člen |
|
|
(plačilo storitev) |
|
|
Upravljavec za vse uporabnike mesečno izstavlja račune. Uporabnik je
dolžan plačati račun takoj po prejemu oziroma najkasneje do dneva
zapadlosti računa. |
|
|
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
|
|
50. člen |
|
|
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na
izdan račun ne zadrži plačila. |
|
|
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
30 dni do prejema ugovora, in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem
odgovoru, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne
poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode. |
|
|
V. PREKINITEV DOBAVE VODE IN ODVAJANJA ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA |
|
|
51. člen |
|
|
(prekinitev brez objave) |
|
|
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo vode
ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih, če
uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v danem roku: |
|
|
– če je bil priključek na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje izveden
brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njim ali če uporabnik brez
soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka, |
|
|
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje,
zamenjavo in pregled vodomera in notranje instalacije, |
|
|
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru,
ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, |
|
|
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu
opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali
vodomeru, |
|
|
– če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako
zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera, |
|
|
– če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost
pitne vode, |
|
|
– če kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
|
|
– če uporabnik v fekalni sistem odvaja meteorno, drenažno ali izvorno
vodo, |
|
|
– če uporabnik v meteorni sistem nedovoljeno odvaja prekomerno količino
meteorne, drenažne ali izvorne vode, |
|
|
– če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, upravljavcu ne
predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščen
laboratorij, |
|
|
– če se uporabnik ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z 20.
členom tega odloka, |
|
|
– če uporabnik ne prazni greznice v skladu z 32. členom tega odloka, |
|
|
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
|
|
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo, |
|
|
– če uporabnik ne plača računa niti v roku 15 dni po prejemu opomina, |
|
|
– če uporabniki v večstanovanjskem objektu skladno s 46. členom tega
odloka upravljavcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ter
plačuje račune. |
|
|
Dobava vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za
čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati
stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so
nastali kot posledica prekinitve. |
|
|
Upravljavec lahko prekine dobavo vode ter odvod odpadne in padavinske
vode na stroške uporabnika, če uporabnik zahteva začasno prekinitev. |
|
|
52. člen |
|
|
(prekinitev z obvezno objavo) |
|
|
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode ter
odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih: |
|
|
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del, |
|
|
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega
vodovoda ali javne kanalizacije, |
|
|
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih
virov, izpad energije ipd.). |
|
|
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode in odvajanja
odpadnih voda pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko
sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alinee prejšnjega
odstavka se je dolžan tudi ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov
za navedene primere. |
|
|
VI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
|
53. člen |
|
|
(pogoji odvzema vode iz hidrantov) |
|
|
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni
varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne
hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Prostovoljna gasilska društva
enkrat letno pregledajo hidrante na njihovem področju in sporočijo
upravljavcu eventualne okvare in pomanjkljivosti na hidrantnem omrežju. |
|
|
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca javnega
vodovoda ni dovoljen. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz
javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic
drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji
delovni dan obvestiti upravljavca. |
|
|
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju,
sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške, ki bi morebiti nastali. |
|
|
54. člen |
|
|
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju
upravljavca, tudi v naslednjih primerih: |
|
|
1. za škropljenje in pranje cest, ulic, trgov, |
|
|
2. za zalivanje parkov ter javnih nasadov, |
|
|
3. za javne prireditve, |
|
|
4. za polnjenje cistern za prevoz vode, |
|
|
5. za utrjevanje cestišč ali podobnih drugih gradbenih del. |
|
|
Upravljavec je uporabniku za odvzem vode iz hidranta dolžan izdati
soglasje, če razmere na omrežju predviden odvzem dopuščajo. V tem
primeru upravljavec in uporabnik skleneta pogodbo, s katero določita
pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Cena vode pod
točkami 1 do 4 je enaka ceni vode za gospodinjstva, cena vode za namene
pod točko 5 pa je enaka ceni vodarine za industrijo. |
|
|
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz prvega odstavka
tega člena, si mora pri upravljavcu priskrbeti hidrantni nastavek z
vodomerom, ki mora biti tehnično brezhiben in plombiran. |
|
|
VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
|
|
55. člen |
|
|
(obveznosti upravljavca) |
|
|
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo ter pri odvajanju in čiščenju
odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti: |
|
|
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda in
javne kanalizacije ter čistilnih naprav, |
|
|
2. skrbi za zadostne količine zdrave pitne vode in zagotavlja higiensko
neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne
vode v skladu z veljavnimi predpisi, |
|
|
3. redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda in javne
kanalizacije ter objekte čistilnih naprav, |
|
|
4. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke, |
|
|
5. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede
skladno z veljavno zakonodajo, |
|
|
6. izvede hišne priključke za novozgrajene objekte sam ali pooblasti
drugega izvajalca, |
|
|
7. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o
času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali prekinitvah
odvajanja odpadnih in padavinskih voda, o oporečni pitni vodi ter o
obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na
podlagi mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo, |
|
|
8. vodi evidenco objektov in naprav javnega vodovoda ter javne
kanalizacije, |
|
|
9. izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod in javno
kanalizacijo, |
|
|
10. kontrolira novozgrajene priključke na javno kanalizacijo, |
|
|
11. sistematično pregleduje vodovodno in kanalizacijsko omrežje z
namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti, |
|
|
12. po naročilu in na stroške občine skrbi za brezhibno delovanje in
vzdrževanje hidrantov in požarnega omrežja, |
|
|
13. izvršuje pregled interne instalacije in opravlja kontrolo kvalitete
vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda
neustrezna, |
|
|
14. redno kontrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav, |
|
|
15. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene in odvedene
vode ter čiščenje vode, |
|
|
16. v primeru višje sile organizira dobavo vode in odvajanje odpadne
vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskih organom, |
|
|
17. pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega
sistema, |
|
|
18. pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni
vodni vir, |
|
|
19. vzdržuje okolico objektov in naprav, za katere je odgovoren, |
|
|
20. obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane
podtalne vode, |
|
|
21. skrbi za redni obračun porabe pitne in odpadne vode ter čiščenja
odpadne vode, |
|
|
22. skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov, |
|
|
23. skrbi za razvoj vodovoda in za nove vodne vire, |
|
|
24. vodi kataster javnega vodovoda in javne kanalizacije, |
|
|
25. stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v
skladu s stanjem tehnike in izvaja oskrbo po določilih tega odloka in
pogodbe, sklenjene z Mestno občino Kranj, |
|
|
26. opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo ter odvajanjem in čiščenjem
komunalnih odpadnih voda. |
|
|
56. člen |
|
|
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi in javno kanalizacijo
gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in
kvaliteto. Gospodarjenje in upravljanje morata biti v skladu z določbami
tega odloka in ostalimi pozitivnimi predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s
pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
|
|
57. člen |
|
|
(obveznosti uporabnika) |
|
|
Uporabnik ima naslednje obveznosti: |
|
|
1. za priključitev na javni vodovod in javno kanalizacijo ter za vse
posege objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca, |
|
|
2. na javni vodovod ali javno kanalizacijo se mora priključiti
najkasneje v šestih mesecih po izgradnji le-te oziroma, če je objekt že
zgrajen in ni priključen na javno omrežje, v roku šest mesecev po
uveljavitvi tega odloka, |
|
|
3. redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti
in napravami, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje, |
|
|
4. upravljavcu mora omogočiti dostop in pregled interne vodovodne
instalacije in internega hidrantnega omrežja, |
|
|
5. upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega
vodomera, |
|
|
6. zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami, |
|
|
7. skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem vodovodnem
priključku, |
|
|
8. redno mora vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in
napravami, kanalizacijski priključek in interno čistilno napravo, |
|
|
9. voditi mora dnevnik obratovanja interne čistilne naprave v skladu s
predpisi, |
|
|
10. upravljavcu mora dovoliti dostop in pregled interne kanalizacije in
kontrolo sestave odpadne vode, |
|
|
11. pravočasno mora naročiti praznjenje greznic in dovoliti dostop
pooblaščenim izvajalcem, da izpraznijo greznico, |
|
|
12. v javno kanalizacijo mora odvajati samo takšno odpadno vodo, ki ne
prekoračuje zakonsko predpisanih parametrov, |
|
|
13. v primeru okvar na interni kanalizaciji ali izlivov škodljivih snovi
mora izvesti ukrepe za preprečitev škode na javnem kanalizacijskem
sistemu in čistilni napravi ter o tem obvestiti upravljavca, |
|
|
14. urediti mora odjemno in merilno mesto na izpustu odpadne vode v
javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi normativi, |
|
|
15. v skladu s predpisi mora kontrolirati sestavo odpadne tehnološke
vode in rezultate redno posredovati upravljavcu, |
|
|
16. redno mora plačevati prejete račune za oskrbo z vodo in odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
17. pisno mora obveščati upravljavca o lastninskih spremembah
priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo, |
|
|
18. urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko
skupnega obračunskega vodomera, |
|
|
19. upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na javnem
vodovodu in javni kanalizaciji, |
|
|
20. upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali
ob prekinitvi dobave vode, |
|
|
21. upravljavcu mora javiti vsako spremembo na objektih in napravah
javnega vodovoda in javne kanalizacije, |
|
|
22. kanalizacije, |
|
|
23. pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene
količine vode, |
|
|
24. po priključitvi na javno kanalizacijo mora opustiti obstoječo
greznico v skladu z navodili upravljavca. |
|
|
58. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda in odvajati
odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje
pogojev oskrbe in odvajanja pri drugih uporabnikih. |
|
|
Odgovoren je za škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim
odvzemom vode brez soglasja upravljavca in neustrezno uporabo ter
povratnim učinkom na kvaliteto oskrbe, na javnem vodovodu, javni
kanalizaciji, lastnem ali tujem vodovodnem in kanalizacijskem
priključku. |
|
|
59. člen |
|
|
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih
virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz
javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno
in brez medsebojnih povezav. |
|
|
60. člen |
|
|
Industrijski in drugi večji onesnaževalci so dolžni redno kontrolirati
sestavo odpadne vode (monitoring). Monitoring lahko opravlja le s strani
Ministrstva za okolje in prostor pooblaščeni izvajalec, ki mora
rezultate meritev redno posredovati upravljavcu. |
|
|
61. člen |
|
|
(obveznosti drugih subjektov) |
|
|
Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po
zaključenih delih vzpostaviti vodovodno in kanalizacijsko omrežje v
prvotno stanje. |
|
|
Upravljavci drugih omrežij (elektro, telefon, plinovod, toplovod ipd.)
morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti
zaščito vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. V primeru poškodb
morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu. |
|
|
VIII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN JAVNE KANALIZACIJE |
|
|
62. člen |
|
|
Širše in ožje vodovodno območje vodnih virov določi Mestna občina Kranj
z odlokom. |
|
|
Na trasah vodovodnih in kanalizacijskih naprav se ne sme graditi,
postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe
na cevovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba
nivelete terena je možna le s soglasjem upravljavca in pod pogoji, ki
jih le-ta določi. |
|
|
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob
vodovodnem in kanalizacijskem omrežju mora pri opravljanju teh del
poskrbeti, da ostanejo vodovodne armature in jaški stalno vidni in
dostopni. |
|
|
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNEGA VODOVODA IN JAVNE KANALIZACIJE V
UPRAVLJANJE |
|
|
63. člen |
|
|
(prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v last občine) |
|
|
Obstoječi javni vodovod ali javna kanalizacija, ki ni v upravljanju
izvajalca javne službe v Mestni občini Kranj in ni last občine, se lahko
prenese v lastništvo Mestne občine Kranj z medsebojno pogodbo med
dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter Mestno občino Kranj. V pogodbi
se določijo vse obveznosti dosedanjega upravljavca oziroma lastnika ter
obveznosti Mestne občine Kranj. |
|
|
64. člen |
|
|
(prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v upravljanje upravljavcu) |
|
|
Za prenos obstoječega infrastrukturnega sistema v lasti Mestne občine
Kranj v upravljanje bodočega upravljavca morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
|
|
1. vodovod ali kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno
dokumentacijo (uporabno dovoljenje, situacijo omrežja, evidenco
priključkov in ostalih elementov na vodu, odlok o zaščiti vodnega vira), |
|
|
2. javni vodovod ali javna kanalizacija, ki se predaja, mora ustrezati
določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi
vodovodnih objektov in naprav ali navodila o tehnični izvedbi in uporabi
objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter
padavinskih voda, |
|
|
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim
ovrednotenjem, |
|
|
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda ali kanalizacije,
ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom, |
|
|
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki
upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav, |
|
|
6. na vseh odjemnih mestih javnega vodovoda morajo biti vgrajeni
vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno s predpisi
urada za standardizacijo in meroslovje, |
|
|
7. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o
primopredaji. |
|
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
65. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec: |
|
|
– če ne dopusti priključitve kot to določa 24. člen tega odloka, |
|
|
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 49. in 50. členom
tega odloka, |
|
|
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 1. 2., 3. 7., 16., 21., 25. točke 53.
člena tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba
upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
66. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna
oseba ali samostojni podjetnik: |
|
|
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera, |
|
|
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera, |
|
|
– če odstrani plombe na vodomeru in vodovodnih objektih, |
|
|
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante), |
|
|
– če prekine dobavo vode ali odvod odpadne in padavinske vode drugemu
uporabniku, |
|
|
– če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni
kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema, |
|
|
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 51. in 52. členom tega
odloka, |
|
|
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 10., 11.,
20. in 24. točke 55. člena tega odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori
katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
67. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena in
vodnogospodarska inšpekcija, upravljavec vodovodnih objektov in naprav
ter pristojni organ Mestne občine Kranj. |
|
|
68. člen |
|
|
Javno podjetje Komunala Kranj kot upravljavec je dolžan v roku enega
leta od uveljavitve tega odloka izdelati pravilnike v zvezi z vodooskrbo
in čiščenjem odpadne vode v Mestni občini Kranj. |
|
|
69. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 880/00-46/05
Kranj, dne 15. novembra 2000.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|