Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07 in 314/09; v nadaljevanju: ZJZP) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2011 in 18/2014), je Mestni svet Mestne občine Maribor na 29. redni seji dne 5. oktobra 2017 sprejel

K O N C E S I J S K I A K T

o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »

Revitalizacije, rekonstrukcije in upravljanja kompleksa Mariborski otok«

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.  člen

(vsebina)

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Revitalizacije, rekonstrukcije in upravljanja kompleksa Mariborski otok« (v nadaljevanju: projekt) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP. Poleg tega ta akt določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.

Javni partner je Mestna občina Maribor. Zasebni partner je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.

II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

2.  člen

(javni interes)

Mestna občina Maribor skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12 - ZUJF), s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta »Revitalizacije, rekonstrukcije in upravljanja kompleksa Mariborski otok«.

Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

3.  člen

(cilj in predmet)

Cilj in predmet javno-zasebnega partnerstva je zagotovitev revitalizacije, rekonstrukcije in vzpostavitve upravljanja in rabe kompleksa Mariborski otok novih, namenjenih izvajanju naslednjih dejavnosti:

-   upravljanje kopališča Mariborski otok skozi celo leto

-   varovanje narave in naravnih danosti lokacije Mariborski otok

Javni del objekta so obstoječi grajeni objekti, obstoječi bazeni in prostori bazenske tehnike, dostopni most ter obstoječe parkirišče na levem bregu reke Drave. Zasebni partner bo obnovil obstoječe grajene objekte, bazene, prostore in bazensko tehniko, dostopni most ter parkirišče na levem bregu Drave po projektni nalogi, ki jo potrdi mestni svet. Zasebni partner v času trajanja koncesije ne sme spreminjati dejavnosti mariborskega otoka in ostaja javno dostopno letno kopališče. Vsebino dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v zasebnem delu objekta določita javni in zasebni partner v postopku izbire zasebnega partnerja, morajo pa biti združljive z dejavnostmi v javnem delu objekta.

Upravljanje z zgrajenim javnim delom objekta je predmet tega javno-zasebnega partnerstva.

Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo izključno:

-   zemljišče, potrebno za izgradnjo objekta oziroma za rekonstrukcijo kopališča (ne prodaja)

-   stavbna pravica za čas gradnje,

-   izgradnja vodovoda od obstoječega vodovodnega omrežja s strani Limbuške dobrave pod reko Dravo do kompleksa Mariborski otok,

-   izgradnja tlačne kanalizacije od obstoječih objektov preko mostu na levi breg Drave in priklop na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje,

Vsa ostala sredstva, potrebna za realizacijo projekta, prispeva zasebni partner. V primeru, da je vrednost stvarnega vložka javnega partnerja nižja od končne vrednosti izgotovljenega javnega dela objekta, javni partner zasebnemu ne izplača nobenega nadomestila ali razlike v vrednosti.

Po preteku koncesije, ki traja najdlje 30 let, vsi objekti, bazeni in drugi prostori, tehnika, most in parkirišče preidejo neodplačno v last MOM.

Tveganja in stroške upravljanja in vzdrževanja zgrajenega objekta bo prevzel v celoti zasebni partner. Tveganja in stroške upravljanja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture pa bo v celoti prevzel javni partner. Solastniška deleža bosta določena izključno glede na neto uporabno površino javnega in zasebnega dela objekta, ne glede na vrednost vložkov enega in drugega partnerja v projekt.

Stavbna pravica, ki bi jo MOM eventualno podelila zasebnemu partnerju preneha z datumom pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni objekt, bazen, druge prostore, tehniko, most ali parkirišče.

4. člen

(izvedba projekta)

Javni partner bo z javni razpisom izbral primeren zasebni projekt, ki ga bo javni partner sofinanciral s stvarnim vložkom in bo skladen z javnim interesom, opredeljenim s tem aktom ter se bo nanašal na revitalizacijo, rekonstrukcijo in izgradnjo infrastrukture na lokaciji Mariborski otok ter na območju obstoječega parkirišča na levem bregu reke Drave namenjenih izvajanju tudi javnih kopaliških, turističnih in športnih dejavnosti.

V okviru javno-zasebnega partnerstva bo zasebni partner izdelal projektno dokumentacijo in revitaliziral, rekonstruiral ter uredil večnamenski objekt s pripadajočo infrastrukturo, skladno s projektno nalogo javnega partnerja in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja, ta objekt na lastne stroške vpisal v kataster stavb, po predhodno izdelanem etažnem elaboratu in parcelacijskem elaboratu, če bo ta potreben.

5. člen

(obveznosti javnega partnerja)

Javni partner je dolžan v korist zasebnega partnerja ustanovitvi odplačno stavbno pravico na parc.št. 80/1 – UON-stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja v izmeri 4879 m2, G-UON-območja gozdnih zemljišč znotraj UON, na katerih je treba primarno namensko rabo podrejati zahtevam poselitve v izmeri 64130 m2, parc.št. 80/2 – UON-stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja v izmeri 982 m2, parc.št. 80/3 – UON-stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja v izmeri 5846 m2, vse k.o. 636 – Kamnica z namenom revitalizacije, rekonstrukcije in izgradnje kompleksa Mariborski otok, s trajanjem stavbne pravice za čas te revitalizacije, rekonstrukcije in izgradnje objekta.

Vsebina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice je v bistvenih elementih določena že v postopku izbire zasebnega izvajalca.

Javni partner stavbne pravice ne more prenesti na tretjega.

Javni partner bo z zasebnim partnerjem aktivno sodeloval v fazi projektiranja na način, da bo potrjeval projektne rešitve v delu, ki se nanaša na javni del projekta.

6. člen

(obveznosti zasebnega partnerja)

Zasebni partner bo prevzel obveznost izvedbe projektiranja, pridobitve morebitnega gradbenega dovoljenja in drugih potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, priprave zemljišča in izvedbe revitalizacije, rekonstrukcije in izgradnje objekta. Prevzete obveznosti bo zasebni partner zavezan izpolniti po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, in v vsebini, kot bo podrobneje opredeljena s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Razen vložka javnega partnerja iz četrtega odstavka 3.člena tega akta, je vsa sredstva, potrebna za izgradnjo objekta in za začetek njegove uporabe, dolžan zagotoviti zasebni partner.

Zasebni partner bo zavezan pridobiti tudi ustrezna upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega objekta (npr. uporabno dovoljenje).

Zasebni partner pri projektiranju in gradnji ne sme v ničemer odstopati od projektne naloge, ki jo je naročil javni partner.

III. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

7. člen

Večino poslovnega tveganja za izvajanje javno zasebnega partnerstva prevzame zasebni partner, zato se javno zasebno partnerstvo skladno s 26. členom ZJZP izvede v obliki koncesijskega razmerja.

IV. POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER MERILA

ZA IZBOR

8. člen

(postopek izbire)

Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU, lahko pa tudi v dnevnem časopisju.

V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

9. člen

(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva.

10. člen

(merila za izbor zasebnega partnerja)

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.

11. člen

(pooblastilo)

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, se pooblasti župana.

12. člen

(strokovna komisija)

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.

Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.

Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.

Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.

Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

V. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNOZASEBNEGA PARTNERSTVA

13. člen

(vzpostavitev)

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.

14. člen

 (prenehanje)

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

VI. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM

15. člen

(pravice in obveznosti partnerjev)

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.

Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje projektiranja, tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja.

VII. NAČIN FINANCIRANJA

16. člen

(način financiranja)

Razen stvarnega vložka javnega partnerja iz četrtega odstavka 3.člena tega akta, je vsa sredstva, potrebna za projektiranje, izgradnjo objekta in za začetek njegove uporabe, dolžan zagotoviti zasebni partner.

VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU

17. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Javni partner ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:

-   uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;

-   izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;

-    enostransko razdrtje pogodbe s strani javnega partnerja.

Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.

Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

18. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in organi občine.

Poleg obveznega gradbenega nadzora po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), ki ga je dolžan zagotoviti zasebni partner, lahko javni partner za lastne potrebe in na lastne stroške zagotovi še poseben strokovni nadzor.

Na zahtevo Mestnega sveta je župan dolžan poročati Mestnemu svetu o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva.

Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.

19. člen

 (obvezna navodila)

Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega akta ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.

20. člen

(prenehanje pogodbe)

Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu preneha veljati:

a)    z izpolnitvijo pogodbe,

b)    s sporazumno razvezo,

c)     avtomatično, z dnem uvedbe postopka zaradi insolventnosti oziroma kateregakoli drugega postopka nad zasebnim partnerjem, ki vodi v njegovo prenehanje,

d)    na podlagi odpovedi brez odpovednega roka, zaradi kršitev pogodbenih obveznosti kljub predhodno poslanemu pisnemu opominu, pri čemer te kršitve nimajo nepomembnega vpliva na izpolnitev pogodbenih obveznosti.

V primeru razveze pogodbe zaradi enostranske odpovedi s strani javnega partnerja, ima slednji pravico zahtevati povračilo vseh svojih vložkov, unovčiti prejeta zavarovanja in zahtevati povračilo morebitne razlike do povračila celotne škode in stroškov, ki sta ji nastala oziroma sta kakorkoli povezana s kršitvijo pogodbenih obveznosti in posledicami predčasne razveze pogodbe (na primer višji stroški dokončanja gradnje).

21. člen

 (evalvacija)

Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta, v okviru katere se preveri, ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

22. člen

(veljavnost akta)

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 41101-72/2015                                                                       Župan Mestne občine Maribor

Datum: 10. oktober 2017                                                                         dr. Andrej Fištravec, s.r.