Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. l. SRS, št. 14/85) ter 6. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99, 5/01, 10/02 ) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 38. seji, dne 17. oktobra 2002, sprejel

 

ODLOK

 

 

o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Lovrenc na Pohorju

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za naselje Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: PUP), ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 496/99.

 

2. člen

 

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

 

 

A. TEKSTUALNI DEL

 

 

1. Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

 

 

2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih

 

 

B. GRAFIČNE PRILOGE

 

 

1. Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše za ureditveno območje naselja Lovrenc na Pohorju v merilu 1:5000

 

 

2. Izsek iz urbanistične zasnove naselja Lovrenc na Pohorju v merilu 1:5000

 

 

3. Prikaz območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

 

 

4. Prikaz urbanističnih določil in prometnih omejitev za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

 

 

5. Prikaz naravne in kulturne dediščine ter zelenih površin na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

 

 

6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez v merilu 1:5000

 

II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE

Točna meja območja je razvidna iz grafičnih podlog.

 

3. člen

 

Območje, za katerega veljajo določila tega PUP, obsega ureditveno območje naselja Lovrenc na Pohorju, del naselja Kumen in Rdeči Breg, razen območij, ki se urejujejo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Za območja, kjer se predvideva urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, določa merila in pogoje za posege v prostor do sprejema prostorskih izvedbenih načrtov.

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA RABO IN KVALITETO

 

4. člen

 

Območje obdelave obsega površine naslednjih dejavnosti: centralne, stanovanjske, turistične, industrijske, obrtne, komunalne, športno rekreacijske (zelene) in transportne.

 

 

Vsi dopustni posegi morajo biti po svoji funkciji v skladu z namembnostjo prostora, ki je določena v dolgoročnem planu - urbanistični zasnovi (karta namenske rabe površin).

 

 

V stanovanjskih območjih so dovoljene spremljajoče stanovanjske dejavnosti (osebne storitvene…), ki so v skladu z določili vplivov na okolje za stanovanjska območja.

 

 

Pri vseh posegih v prostor, za katere ni možno izdelati lokacijske dokumentacije na osnovi določil tega odloka, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage, ki jih verificira pristojni občinski organ, na osnovi katerih se opredelijo podrobnejši pogoji za poseg v prostor in ki upoštevajo vsa določila tega odloka. Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja.

 

 

Posebne strokovne podlage morajo vsebovati:

 

 

• opis naravnih in ustvarjenih razmer na območju,

 

 

• prikaz obstoječe in predvidene rabe prostora,

 

 

• ugotovitev vplivov predvidenih prostorskih ureditev na okolje,

 

 

• zazidalno situacijo, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja in objektov,

 

 

• predlog parcelacije ter

 

 

• situacijo z rešitvami prometne in komunalne infrastrukture.

 

 

Na plazovitih in vodnatih terenih je potrebno zagotoviti predhodno geotehnično mnenje k posegu, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja.

 

5. člen

 

Novi posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

 

6. člen

 

Pri gradnji objektov je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

 

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV V PROSTOR

 

7. člen

 

Območje obdelave je razdeljeno v tri osnovne skupine. Delitev je izvršena na osnovi plansko opredeljenih območij glede urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti. Tako imamo območja, ki se urejajo s prostorsko ureditvenimi pogoji, zazidalnim načrtom in ureditvenim načrtom. Infrastrukturni objekti se urejajo z lokacijskim načrtom.

 

 

Glede na navedeno delitev so predpisani posamezni pogoji za vrsto dopustnih posegov.

 

8. člen

 

V območju, ki ga ureja PUP so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:

 

 

• novogradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave in nadomestne gradnje,

 

 

• spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti. Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti območja,

 

 

• tekoča vzdrževalna dela na objektih,

 

 

• rušenja objektov,

 

 

• dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

 

 

• postavitev mikrourbane opreme,

 

 

• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

 

 

• gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

 

 

• postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje...) na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba,

 

 

• urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, rekreacijskih površin, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč,

 

 

• postavitev objektov za turistične namene, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov,

 

 

• posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.

 

9. člen

 

 

Posebna merila in pogoji za urejanje površin, namenjenih za centralne dejavnosti v naselju

Dovoljeno je spreminjati namembnost objektov le za potrebe centralnih dejavnosti. Gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo samo stanovanjski funkciji, razen nadomestne stanovanjske gradnje, ni dovoljena.

 

10. člen

 

 

Posebna merila in pogoji za zelene površine

Na zelenih površinah so dovoljeni naslednji posegi:

 

 

• gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, turizma,

 

 

• postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,

 

 

• določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom,

 

 

• postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj,

 

 

• postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.

 

11. člen

 

 

Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča

Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:

 

 

• vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,

 

 

• vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, kadar je to predvideno v planskem aktu občine,

 

 

• čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,

 

 

• oživljanje reguliranih vodotokov ter njihova renaturacija,

 

 

• postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.

 

 

Vsi posegi morajo biti sonaravno urejeni in v skladu z Zakonom o vodah.

 

 

Za vse posege je potrebno pridobiti soglasje Uprave za varstvo narave.

 

12. člen

 

 

Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti

Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do njihovega sprejetja dovoljeni naslednji posegi:

 

 

• novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,

 

 

• sprememba namembnosti objektov v skladu s pretežno namembnostjo določeno v prostorskem planu občine

 

 

• postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov,

 

 

• dela, ki so povezana s pripravo in realizacijo prostorskih ureditvenih načrtov.

 

V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

 

13. člen

 

Za stanovanjsko gradnjo

 

 

• lokacija novega objekta je min. 4 m od ceste, min. 4 m od sosednje parcelne meje. Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi. Biti mora tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.

 

 

• Novi objekt je s soglasjem mejaša lahko postavljen tudi tako, da vpliva na rabo sosednjih parcel, vendar mora v tem primeru investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale negativne vplive na parcelo ali objekt mejaša.

 

 

• v ulični liniji gradnje objektov so možna odstopanja max. za 2 m, sicer se prilagajajo v obstoječem rastru,

 

 

• razmerje tlorisnih dimenzij je 1:2 ali 1:1,5. Izjemoma je tlorisno razmerje lahko tudi drugačno, če se s tem strinja pristojna služba za varovanje kulturne dediščine, kar velja tudi za minimalno odstopanje tlorisnih gabaritov (vetrolovi),

 

 

• višina objekta sovpada z višino sosednjih, ta v principu ni višja kot je etažnost K+P+M,

 

 

• kletna etaža je iz nivoja terena max. dvignjena za 40 cm do 60 cm, merjeno na zgornji strani objekta od nivoja raščene hribine,

 

 

• v mansardi je kapna lega dvignjena max. za 40 cm, izjemoma so možna odstopanja v soglasju pristojne službe za varovanje kulturne dediščine,

 

 

• streha je strma dvokapnica, min. naklon je 42-45 stopinj, pri obnovi starejših montažnih stavb pa od 38-45 stopinj,

 

• barva kritine je opečna ali temno opečno-rjava, oblika kritine pa bobrovec ali zareznik oz. njihova imitacija,

 

 

• možna je izvedba strešnih oken v osi spodnjih odprtin,

 

 

• ograje so praviloma iz avtohtonih grmovnic ali avtohtonega gradbenega materiala,

 

 

• prostor za smetnjake se oblikovno vključuje v ograjo parcele,

 

 

• v primeru gradnje večstanovanjskih objektov imajo ti max. etažnost K+P+2+M.

 

 

Ostali pogoji izvedbe sovpadajo s pogoji za individualno stanovanjsko gradnjo.

 

 

Tipološko je to vila-blok ali povečana "trška hiša", ki je izpeljanka kmečke z elementi podeželske "vile".

 

 

Glede sanitarno - tehničnih pogojev pa je potrebno zagotoviti 21.12. dvourno osončenje vsaj enega bivalnega prostora.

 

 

Smetarniki so ali del tlorisa objekta ali prostostoječ objekt - nadstrešnica, ki se oblikovno prilagaja stanovanjskemu objektu.

 

14. člen

 

Za industrijsko gradnjo, obrtne delavnice, hleve in gospodarska poslopja:

 

 

• industrijske objekte (novogradnje, dozidave) je potrebno locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop in manipulacije, da so zagotovljeni vsi požarnovarnostni predpisi (širina prometnic, ustrezni odmiki).

 

 

• oblikujejo se v skladu s tipologijo industrijskih objektov, sodobnimi trendi arhitekture ali (če so locirani bolj v osrčju naselja) se zgledujejo in uporabljajo arhitektonski elementi obstoječih gospodarskih poslopij,

 

 

• višino pogojuje predpis o potrebni min. višini prostora za posamezno dejavnost,

 

 

• ograje industrijskih kompleksov so intenzivno zazelenjene, na vhodu se oblikujejo portali z vratarnico in ostalimi funkcionalno potrebnimi elementi,

 

 

• za večje obrtne objekte - delavnice veljajo enaki pogoji izvedbe kot za industrijsko gradnjo,

 

 

• manjše obrtne delavnice pa se oblikovno prilagajajo izvedbi stanovanjske hiše,

 

 

• izvedba hlevov, gospodarskih poslopij se prilagaja in izhaja iz področne arhitekture (strma streha, kritina, skladna s kritino stanovanjske stavbe, upoštevaje določila tega odloka, ...), pri mikrolokaciji je potrebno upoštevati minimalne odmike od prometnih javnih površin, stanovanjske hiše, parcelne meje, …

 

15. člen

 

V centralnem območju:

 

 

• vsi novi objekti v tem delu višinsko sovpadajo z obstoječimi, možna so odstopanja + 1 m,

 

 

• oblikovani so v skladu s področno arhitekturo in sodobnimi trendi ter svojo funkcijo,

 

 

• dovoljena je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov v skladu s pogoji tega odloka,

 

 

• strehe so strme dvokapnice, krite z opečno kritino, naklon je 42°-45°, možna je izvedba strešnih oken v osi spodnjih odprtin ali v simetralah fasad,

 

 

• priporoča se izvedba arkad pri nestanovanjskih objektih,

 

 

• izvedba objekta pogojuje tudi ureditev pripadajočega odprtega prostora,

 

 

• ograje parcel so praviloma iz avtohtonih grmovnic,

 

 

• pri pomembnejših objektih - nestanovanjskih je potrebno oblikovati vhode in fasade reprezentančno,

 

 

• vogalni objekti imajo poudarjeno oblikovan vogal.

 

16. člen

 

Območje komunalne dejavnosti:

 

 

Izvedba funkcionalnih objektov oblikovno sovpada s pogoji izvedbe stanovanjske hiše. Različnost funkcije naj bo razvidna le iz oblikovanosti fasade.

 

17. člen

 

Začasni in pomožni objekti, reklamni panoji - table ali objekti:

 

 

• So pretežno montažni, oblikovani po vzorcu področne arhitekture z vnesenimi elementi sodobnih trendov oblikovanja arhitekture.

 

 

• Obvezno je urediti tudi okolje začasnih objektov.

 

 

• Vsi pomožni objekti so oblikovno prilagajajo arhitekturi glavnega objekta.

 

 

• Kioski se oblikovno prilagajajo tipologiji avtohtone arhitekture in tipologiji paviljonskih objektov.

 

18. člen

 

Turistično stanovanjsko območje:

 

 

Tudi za vikende, ki imajo v principu manjši tloris, vendar enako razmerje tlorisnih stranic, kot stanovanjske hiše, veljajo vsi ostali pogoji že opisani pri izvedbi stanovanjskih objektov.

 

19. člen

 

Športno-rekreacijsko območje:

 

 

Glede na njegovo nedefiniranost na njem niso možni nikakršni posegi, razen pripravljalnih del v smislu priprave zemljišča za novo ureditev.

 

 

V območju predmetnega akta oz. v območju, ki se trajno ureja s PUP, je potrebno pred izdelavo lokacijske dokumentacije izdelati na osnovi znanega programa posebne strokovne podlage, ki jih potrdi pristojna občinska služba.

 

 

Drevesa in grmovje se odstrani šele po izdelavi ureditvenega načrta.

 

20. člen

 

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

 

 

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.

 

21. člen

 

Ulična opreme in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.

 

 

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

 

 

Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

 

 

Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.

 

 

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.

 

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ

 

22. člen

 

Gradbeno parcelo sestavljata stavbišče in funkcionalno zemljišče. Stavbišče je del gradbene parcele, na katerem stoji predvideni objekt ali naprava, funkcionalno zemljišče pa je preostali del gradbene parcele, ki je potreben za rabo predvidenega objekta ali naprave.

 

 

Velikost gradbenih parcel in velikost funkcionalnega zemljišča se določi z lokacijsko dokumentacijo.

 

 

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

 

 

• namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

 

 

• urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),

 

 

• sanitarno tehnične zahteve.

 

 

Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču, ki ni javno.

 

 

Velikost gradbene parcele za stanovanjsko gradnjo je 600-1000 m2, razen v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

 

 

Pri kmečkih gospodarstvih in drugih poslovnih objektih se funkcionalno zemljišče določi na podlagi velikosti gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije.

 

VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER TELEKOMUNIKACIJE

 

23. člen

 

 

Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

 

 

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja.

 

 

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

 

 

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljalcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.

 

 

Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljalcev, soglasja zdravstvene inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega gospodarstva na območju vodnih virov, hudournikov s stalno ali občasno vodo, varstvenih območjih vodotokov in hudourniških območij s prisotnostjo erozijskih procesov.

 

 

V naselju in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

 

 

Energetski in telekomunikacijski predvideni vodi (razen električni vod 20 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

 

 

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljavcev.

 

24. člen

 

 

Vodooskrba

Obnoviti in dopolniti je obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

 

 

Vsi novograjeni objekti znotraj naselja morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljavca.

 

 

Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.

 

25. člen

 

 

Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Dograjevati je treba sekundarno kanalizacijo in dopolniti obstoječe omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naselju in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

 

 

Zgraditi je potrebno biološko čistilno napravo ob Radoljni. Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki sistema, ki se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je priključitev nanj obvezna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna.

 

V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije in upoštevati smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.

 

 

Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo, v podtalje ali potoke ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.

 

 

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.

 

 

Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke in vodotoke, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.

 

 

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

 

 

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in biološke čistilne naprave ni dopustna kompleksna gradnja. Izjemoma to ne velja za posamični objekt.

 

 

Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi (glineni naboj).

 

 

Na območjih vodnih virov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven območij vodnih virov.

 

26. člen

 

 

Raba vode in objekti

Upoštevati je treba poplavna in erozirna območja ter posege izvajati tako, da se z njimi ne poslabšajo hidrotehnične razmere vodotokov in poplavna varnost naselja.

 

 

Pri izgradnji zajetij, čistilnih naprav malih hidroelektrarn in podobno je treba upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine ter izvajati sanacijo poškodb in vzdrževanje struge in brežin nastalih zaradi gradnje ali obratovanja načrtovanega objekta. Lokacijska dovoljenja za prej naštete objekte na območju PUP-a izda upravni organ praviloma po ogledu na kraju samem in v soglasju s strokovno službo za upravljanje vodotokov (Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, Agencijo RS za okolje). Za vse posege, ki se bodo izvajali v bližini ali v samem vodotoku je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/2002) in Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96). Soglasje strokovne službe za upravljanje vodotokov je potrebno pridobiti za vse posege na vplivnem območju vodotokov (4-8 m) in območjih s prisotnostjo erozijskih procesov.

 

27. člen

 

 

Elektroenergetsko omrežje

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenem območju naselja morajo biti zemeljski.

 

28. člen

 

 

Javna razsvetljava

Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.

 

 

Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.

 

29. člen

 

 

Ogrevanje

Pri konceptu ogrevanja naj se upošteva naslednji koncept:

 

 

• prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka

 

 

• kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto je priključitev novogradenj in obstoječih objektov ob rekonstrukciji kurišč na takšen način priporočljiva

 

 

• kjer ni možna priključitev na bližnjo kotlovnico, se lahko izvede ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi (naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, biomasa, …)

 

 

• na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem

 

 

• ogrevanje na trdo, ekološko oporečno gorivo (premog, mazut) je potrebno postopno opustiti

 

 

• rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih

 

 

• način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. l. SRS, št. 3/79).

 

30. člen

 

 

Telekomunikacijsko omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljavca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.

 

31. člen

 

 

Kabelsko razdelilno omrežje

Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

 

 

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade, razen v primeru posebnih tehnoloških okoliščin, in je dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja.

 

VIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

 

32. člen

 

 

Varovalni pasovi ob cestah

Ob državnih in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojne službe.

 

 

Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:

 

 

• pri regionalnih cestah 15 m

 

 

• pri državnih kolesarskih poteh 5 m

 

 

Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok 6 m.

 

33. člen

 

 

Priključevanje cest, dovoznih cest in dostopov do objektov in zemljišč

Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki na javne državne in občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe.

 

 

Pri določanju lokacije novih objektov je treba, če je to mogoče, zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot oziroma nekategorizirano cesto (služnost).

 

 

Prometno-tehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.

 

 

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti v skladu s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.

 

34. člen

 

 

Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč

Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.

 

 

Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.

 

 

Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oz. v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.

 

35. člen

 

 

Zagotavljanje prometne varnosti

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).

 

36. člen

 

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.

 

 

Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, pločnike, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba pridobiti soglasje pristojne službe.

 

37. člen

 

Za varno odvijanje kolesarskega prometa je možno ob kolesarskih pasovih in kolesarski stezah iz predhodnega člena graditi daljinske, glavne, regionalne in občinske javne poti za kolesarje. Na ciljih kolesarskih voženj je treba urejati odstavna mesta za kolesa.

 

38. člen

 

Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.

 

 

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Predlog je treba posredovati upravljavcu javne ceste in pridobiti potrebna soglasja.

 

39. člen

 

 

Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti

Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.

 

 

Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.

 

40. člen

 

 

Dostava in intervencija

Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, vsem nestanovanjskim objektom pa tudi dostavo.

 

41. člen

 

 

Parkiranje

Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča, garaže). Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni parceli. Kadar to ni možno se parkirne površine uredijo na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojne službe. Število potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od dejavnosti.

 

Tabela: Potrebno število parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri urejanju javnih parkirnih površin je treba 5% parkirnih mest, vendar najmanj 1 parkirno mesto, urediti kot parkirna mesta za vozila oseb z invalidskimi vozički.

 

IX. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE ODPRTEGA PROSTORA

 

42. člen

 

Treba je zagotoviti ohranitev kvalitetne obstoječe vegetacije, ohraniti značaj naravnih območij in značilne konfiguracije terena. Pri vseh dodatnih zasaditvah je treba uporabiti avtohtone rastlinske vrste.

 

 

V pretežno stanovanjskih območjih je treba zagotoviti družbeno uporaben odprti prostor predvsem za matere, otroke in starejše ljudi.

 

 

V pretežno centralnih območjih je treba poudariti socialne in mestotvorne funkcije zelenih površin oz. odprtih prostorov.

 

 

V turistično stanovanjskih območjih mora biti površinski odnos v korist zelenih površin napram grajeni strukturi.

 

 

V športno rekreacijskem območju je treba urediti prostor predvsem za potrebe aktivne rekreacije.

 

 

V območjih za industrijo in obrt je treba zagotoviti ločevanje od ostale rabe prostora z varovalnimi zelenimi pasovi in znotraj kompleksov zagotoviti rahljanje, členitev ali vsaj tudi sooblikovanje prostora.

 

 

V območju komunalne dejavnosti je treba ohraniti čim več obstoječe vegetacije in zagotoviti predvsem varovalno funkcijo zelenih površin.

 

 

Vodotoke je treba sonaravno urediti ter ob njih urediti peš poti in dostope.

 

X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

 

43. člen

 

Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.

 

 

Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.

 

 

Ohraniti je treba vse naravne prvine v prostoru in se prilagajati s posegi reliefnim in urbanim značilnostim prostora.

 

44. člen

 

 

Ravnanje z odpadki

Pri vseh objektih je potrebno predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na vseh javnih mestih naselij morajo biti nameščeni koši za smeti. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to pooblaščena.

 

 

Pri odlaganju odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov o ravnanju s posebnimi odpadki.

 

 

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki

 

 

Posebni odpadki - industrijski, se morajo organizirano odvažati na deponijo v Metavi. Trdi odpadki, ki nastanejo pri predelavi lesa, se sežgejo znotraj industrijskega območja.

 

45. člen

 

 

Varstvo zraka

Po odloku o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) spada območje obravnave tega PUP-a v III. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen do ene petine dovoljene meje.

 

 

V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin).

 

46. člen

 

 

Varstvo pred hrupom

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 45/95, 66/96).

 

 

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS, št. 45/95).

 

 

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

 

 

V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

 

 

V primeru preseganja mejnih in dnevnih ravni hrupa je treba izvesti protihrupno zaščito.

 

47. člen

 

 

Varovanje naravne in kulturne dediščine

K posegom na območjih ali v objektih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščin ter kulturnovarstveno soglasje.

 

 

Za posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, ki ga izda za ohranjanje narave pristojna pooblaščena organizacija.

 

48. člen

 

 

Varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

 

 

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

 

 

Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.

 

 

V lokacijskem postopku je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

 

 

Vodo za gašenje požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

 

49. člen

 

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:

 

 

• Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96);

 

 

• Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS, št. 48/93).

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

50. člen

 

Ne glede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

 

 

• tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,

 

 

• spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

 

 

• tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,

 

 

• tekoče vzdrževanje zelenih površin,

 

 

• nujni komunalni posegi, nujni sanacijski posegi.

 

 

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

 

 

• upravi Občine Lovrenc na Pohorju in

 

 

• Upravni enoti Ruše.

 

51. člen

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

 

52. člen

 

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 13/91, 5/01 ).

 

 

Istočasno preneha veljati tudi Odlok o zazidalnem načrtu območja blokovne gradnje v Lovrencu na Pohorju, MUV, št. 3/79.

 

53. člen

 

Vsi upravni postopki, ki že tečejo, se zaključijo po prej veljavni zakonodaji.

 

 

Vsi upravni postopki, ki bodo začeti v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka in je k predvidenemu posegu v prostor Občina Lovrenc na Pohorju izdala pozitivno informacijo o posegu v prostor pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po stari zakonodaji.

 

54. člen

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

Župan
Franc Ladinek, dipl. ekon., s. r.
Številka: 350-03-070/2002
Datum: 17. oktober 2002