Na podlagi določb Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, Uradni list RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US in 87/11 – ZMVN-A), Zakona o kmetijskih zemljiščih – uradno prečiščeno besedilo – ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/03) Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF) in 15. člena Statuta Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/2014) je Občinski svet Občine Vodice na 14. redni seji dne 1.3.2016 sprejel naslednji

PRAVILNIK

o oddajanju nepremičnega premoženja

Občine Vodice

1. SPLOŠNE DOLOCBE

1. člen

S tem pravilnikom se ureja oddajanje nepremičnega premoženja, ki je v lasti Občine Vodice (v nadaljevanju: občina), v najem, zakup in brezplačno uporabo.

Pravilnik ureja način oddaje in višino najemnine za najem poslovnih prostorov, prostorov, ki se oddajajo v enkratni ali sezonski najem (dvorane, telovadnice, sejne sobe, učilnice, igrišča), oddajo stanovanj, stavbnih in kmetijskih zemljišč.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za oddajo kioskov, stojnic, razstavnih prostorov in drugih površin za opravljanje poslovnih in drugih dejavnosti, če to ni urejeno v kakšnem drugem občinskem predpisu.

2. člen

Za izvajanje tega pravilnika je pristojna občinska uprava.

Občinska uprava vodi evidenco nepremičnin in vseh pogodb sklenjenih na podlagi tega pravilnika.

3. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v pravilniku, imajo naslednji pomen:

–– za poslovni prostor se šteje po tem zakonu eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod,

–– stanovanje je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so prostori v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi,

–– kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč

–– najem je pogodbeno razmerje v katerem se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno nepremičnino v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino;

–– neposredna pogodba je metoda ravnanja, katere predmet je nepremičnina, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvedena katera od drugih metod razpolaganja;

–– upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti so uprava samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki jih za upravljavce določi župan občine s svojim aktom.

2. NAČINI ODDAJE V NAJEM

4. člen

V najem se lahko odda nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik.

Pri oddajanju nepremičnega premoženja v najem se upoštevajo pogoji in postopek, ki jih določajo zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: zakon), uredba, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: uredba) zakon, ki ureja poslovne stavbe in poslovne prostore, zakon, ki ureja stanovanjska razmerja in zakon, ki ureja kmetijska zemljišča

5. člen

Postopek za oddajo nepremičnine v najem se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo občinske uprave.

6. člen

Nepremično premoženje občine se odda v najem na enega izmed naslednjih načinov:

–– z izvedbo javne dražbe,

–– z javnim zbiranjem ponudb,

–– s sklenitvijo neposredne pogodbe.

2.1. Javna dražba

7. člen

Javna dražba se izvede po postopku določenem z zakonom in uredbo, kjer se najemna pogodba sklene s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno.

Objava postopka javne dražbe se objavi na krajevno običajen način, praviloma na spletni strani Občine Vodice.

Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj kot 15 dni in več kot 60 dni.

Javno dražbo vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija sestavi zapisnik o javni dražbi. Odločbo o izbiri najugodnejšega dražitelja izda direktor občinske uprave.

Z najugodnejšim dražiteljem sklene župan pogodbo v 15. dneh po končani dražbi.

Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javne dražbe določa uredba.

2.2. Javno zbiranje ponudb

8. člen

Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za najem določenega nepremičnega premoženja občine.

Javno zbiranje ponudb se objavi na krajevno običajen način, praviloma na spletni strani Občine Vodice.

Med objavo razpisa o javnem zbiranju ponudb in odpiranjem ponudb ne sme preteči manj kot 15 in več kot 60 dni.

Postopek javnega zbiranja ponudb vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija preveri ali so bile vse ponudbe pravočasne in popolne in o odpiranju ponudb sestavi zapisnik.

Ponudnik, ki je oddal ponudbo, ki vsebuje vse sestavine

ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo, tako ponudbo dopolni do odpiranja ponudb.

Če je med prejetimi ponudbami več enakih najugodnejših ponudb, lahko komisija:

–– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali

–– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali

–– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri

čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.

Po opravljenem postopku izbire predlaga komisija direktorju občinske uprave v odločitev najugodnejšega ponudnika. Direktor občinske uprave izda sklep o izbiri, najemno pogodbo

pa sklene župan najkasneje v roku 15 dni po dokončnem sklepu o izbiri.

Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj ocenjena vrednost stvarnega premoženja ali v postopkih iz 6. odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj cena, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, javno zbiranje ponudb ni uspešno.

Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javnega zbiranja ponudb določa uredba.

2.3. Neposredna pogodba

9. člen

Nepremično premoženje se lahko odda v najem na podlagi

metode neposredne pogodbe, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

–– če je občina manj kot 50-odstotna solastnica nepremičnine,

–– če se stanovanje odda v najem zaposlenim pri upravljavcih stvarnega premoženja občine;

–– če je predviden letni prihodek od oddaje v najem nepremičnin nižji od 10.000 EUR,

–– če oddaja nepremičnega premoženja v najem z javno dražbo ali javnim zbiranjem ponudb ni uspela, v dveh mesecih od dneva, ko se je izkazalo, da je metoda neuspešna;

–– če se premoženje odda v najem osebi javnega prava za izvajanje javnih nalog, razen javnim podjetjem;

–– če se javna komunalna infrastruktura odda v najem izvajalcu gospodarske javne službe;

–– če se premoženje odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene;

–– če se premoženje v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno, odda v najem socialnemu podjetju, delujočemu v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: socialno podjetje) ter ob upoštevanju predpisov, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči;

–– če se premoženje odda v najem za obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ali za razvoj obrambne industrije oziroma razvojnih obrambnih projektov

V primeru oddaje na podlagi neposredne pogodbe o njej odloča župan.

Namera o oddaji nepremičnega premoženja v najem se objavi na spletni strani občine najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.

2.4. Brezplačna uporaba

10. člen

Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:

–– osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog razen javnim podjetjem

–– nevladnim organizacijam (društvom, ustanovam, zavodom), ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene

–– socialnemu podjetju oziroma nepridobitni pravni osebi, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela s postopkom registracije skladno z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba), v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena ali

–– mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno.

Čas sklenitve pogodbe ter druge pogoje po katerih se sklene pogodba o najemu na podlagi tretje alineje predhodnega odstavka določa zakon.

Pogodba se sklene za obdobje, ki ne sme biti daljše od petih let. V primeru, da noben uporabnik premoženja ne potrebuje, se lahko obdobje iz prejšnjega odstavka podaljša še enkrat za pet let.

Ne glede na prejšnja odstavka se lahko stvarno premoženje odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od 20 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, zaščite, reševanja ter pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

Namera o oddaji nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo se objavi na spletni strani občine najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.

11. člen

Po poteku objave namere o oddaji v brezplačno uporabo sklene župan z uporabnikom pogodbo. V pogodbi o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.

Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist občine.

3. POGODBA O ODDAJI V NAJEM

12. člen

Pogodba o oddaji nepremičnega premoženja v najem mora biti sklenjena v pisni obliki in vsebovati obvezne sestavine, ki jih določa uredba:

–– višino najemnine in

–– obveznost najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj, če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini, in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.

Pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, razen, če ta pravilnik ali zakon ne določa drugače.

3.1. Oddaja poslovnih prostorov v najem

13. člen

Pogodba o oddaji poslovnih prostorov v najem mora vsebovati tudi:

–– podatek o lokaciji poslovnega prostora,

–– podatek o dejavnosti, ki se bo opravljala v poslovnem prostoru,

–– določila o uporabi skupnih delov in naprav,

–– navedbo funkcionalnega in pomožnega prostora poslovnega prostora

–– določilo o trajanju najemnega razmerja,

–– odpovedni rok,

–– razlogi za prenehanje najemnega razmerja

–– način podaljšanja pogodbenega razmerja

–– pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja,

–– rok, v katerem je najemnik dolžan poslovni prostor prevzeti in ga pričeti uporabljati,

–– določila o vlaganjih

–– obveznosti najemnika glede vzdrževanja poslovnega prostora in morebitnih skupnih prostorov,

–– določila o varščini

–– druge medsebojne pravice in obveznosti.

Pogodba mora vsebovati tudi določilo, da položi najemnik, pred sklenitvijo pogodbe, varščino v višini trimesečne najemnine.

Ob prekinitvi pogodbe se varščina najemniku vrne ob izpolnjevanju pogojev v rokih in na način, ki se določi v pogodbi.

V primerih, ko ima najemnik neporavnane obveznosti iz naslova poslovnega prostora, se varščina ne vrača, temveč se jo poračuna z neporavnanimi obveznostmi najemnika oziroma z morebitno škodo, ki jo je povzročil.

Najemna pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik ne sme spreminjati poslovnega prostora, oddati poslovnega prostora v podnajem in da ne sme dovoliti drugim, da opravljajo dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja najemodajalca.

V primeru, da najemnik v soglasju z najemodajalcem odda poslovni prostor oziroma del poslovnega prostora v soglasju z najemodajalcem v podnajem, se celotna najemnina zviša za 50%.

Zavarovalne police, ki jih sklepa najemnik, se morajo vinkulirati v korist občine.

14. člen

Ne glede na 2. odstavek 12. člena tega pravilnika se lahko poslovne stavbe in poslovni prostori, oddajo v najem za določen čas ali za nedoločen čas z odpovednim rokom v skladu z zakonom.

Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas:

–– kadar se pričakuje, da se bodo morali poslovni prostori odstraniti zaradi realizacije zazidalnega načrta,

–– če je načrtovana prenova objekta, v katerem se nahaja poslovni prostor,

–– če je načrtovana sprememba določene dejavnosti,

–– če najemnik gradi svoje lastne prostore,

–– če to narekujejo posebne okoliščine.

15. člen

Najemno razmerje lahko preneha:

–– s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,

–– z odpovedjo najemne pogodbe, če je bila ta sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od enega leta

–– s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, če je bila sklenjena za določen čas,

–– po samem zakonu.

16. člen

Občina lahko odpove najemno pogodbo in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema:

–– če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela škoda;

–– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;

–– če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovno stavbo oziroma poslovni prostor sam potrebuje.

17. člen

Pred prevzemom poslovnega prostora v najem in ob predaji (vračilu) izpraznjenega poslovnega prostora se sestavi zapisnik,  v katerem se popiše stanje prostora in opreme.

3.2. Oddaja prostorov v enkratni ali sezonski najem

18. člen

Dvorana v Kulturnem domu Vodice, sejna soba in mala sejna soba v Kulturnem domu Vodice, dvorana v Kulturnem domu Utik in dvorana v Kulturnem domu Skaručna (v nadaljevanju  dvorane), se oddajajo v enkratni ali sezonski najem, po dnevih ali urah z neposredno pogodbo, ki jo sklene župan.

Dvorane se lahko oddajo za športne, glasbene, kulturne prireditve, sejme, razstave, predavanja in druge komercialne in nekomercialne prireditve.

Postopek oddaje prostorov v najem, ki so v upravljanju Javnega zavoda OŠ Vodice (telovadnici, igrišče in učilnice), izvaja javni zavod, upoštevaje določbe tega pravilnika, ki se nanaša na oddajo premoženja občine, zakona in uredbe, ki ureja oddajo stvarnega premoženja v najem in se nanaša na telovadnici, učilnice in igrišče, skladno s pogodbo o upravljanju.

Vloga za enkratni najem dvoran se vloži na občino najmanj 15 dni pred njihovim koriščenjem.

Občina bo za namen sezonske oddaje dvoran na svoji spletni strani objavila namero o oddaji nepremičnega premoženja najmanj 30 dni pred sezonsko oddajo dvoran, na podlagi katere bodo lahko vlagatelji vložili vloge za sezonski najem dvoran.

V primeru, ko je za isti termin vloženih več vlog za najem iste dvorane, imajo praviloma prednost dogodki občinskega pomena, društva in druge nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, izvajalci vsakokratnega letnega programa športa in kulturnih programov v občini ter najemniki, katerim je uporaba občinskih prostorov zagotovljena z drugimi predpisi občine. O prednosti odloči župan oziroma pooblaščena oseba

občinske uprave. Ne glede na prednost je možna sporazumna uskladitev najemnikov s pooblaščeno osebo uprave pri določanju terminov oz. urnika koriščenja dvorane.

Z najemniki se sklene pogodba, ki je osnova za izstavitev računa za plačilo najemnine.

19. člen

Po končanem dogodku oziroma uporabi prostora je najemnik dolžan za seboj pospraviti opremo, ki jo je uporabil, počistiti prostor in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala v času uporabe prostorov.

20. člen

V brezplačno uporabo z neposredno pogodbo se lahko osebam iz prvega odstavka 10. člena odda dvorane občine zlasti za naslednje dogodke oziroma namene:

–– za dogodke občinskega pomena, t.j. dogodke, katerega (so)organizator je občina, oziroma je v občinskem interesu,

–– za dobrodelne ali humanitarne dogodke, ki ima prost vstop,

–– za kongrese, seminarje, delavnice, izobraževanja in druga podobna srečanja, ki jih izvajajo nevladne organizacije iz občine in nimajo kotizacije,

–– za potrebe sestankov katerih namen je priprava in organizacije dogodka, ki je brezplačen

–– nevladnim organizacijam za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene.

Pravica do brezplačne uporabe je omejena na največ 12 ur uporabe dvoran mesečno oziroma 120 ur letno za posamezno osebo iz prvega odstavka 10. člena.

Presežek ur oziroma najem prostorov, za dogodke in namene, ki niso opredeljeni v prvem odstavku tega člena se obračuna po ceniku v višini 30% cene, ki je v ceniku določena za prostore opredeljene v 18. členu tega pravilnika.

3.3. Oddaja stanovanj

21. člen

Stanovanja se oddajajo v najem po pravilih in postopku, ki ga določa zakon, ki ureja stanovanjska razmerja. Vrste najemnih stanovanj so: neprofitno, tržno, službeno in namensko stanovanje.

Najemna pogodba se sklene v pisni obliki, za določen ali nedoločen čas.

Kadar občina oddaja neprofitno najemno stanovanje, se postopek dodelitve stanovanja v najem začne na podlagi javnega razpisa. Pogoje, merila in postopek za dodelitev neprofitnih stanovanj določajo predpisi o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

3.4. Oddaja zemljišč

22. člen

Stavbna zemljišča in druge površine za opravljanje poslovnih in drugih dejavnosti se oddajajo v najem po postopku določenem s tem pravilnikom.

Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas do prodaje zemljišča, ali do realizacije načrtovane gradnje na zemljišču.

23. člen

Kmetijska zemljišča se oddajajo v zakup v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijska zemljišča.

Zakupna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati zlasti zemljiškoknjižne in zemljiškokatastrske podatke o v zakup danih zemljiščih, opis in neamortizirano vrednost objektov, naprav in nasadov, ki so na zemljiščih, amortizacijsko dobo trajnih nasadov, višino zakupnine, dobo in namen zakupa, ter določbo o tem, ali se zakupna pravica podeduje ali ne.

4. VIŠINA NAJEMNINE

4.1. Najemnina za poslovne prostore

24. člen

Najemnina za poslovne prostore in pripadajoče površine se zaračunava mesečno in je izražena v EUR/m2. Višina najemnine se določi s cenikom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Vodice.

Površine najetih prostorov, ki so spremljajoče narave: skladišče, shramba ipd. se obračunavajo po tarifi manjši za 50 %.

25. člen

Najemnik poslovnega prostora plačuje mesečno najemnino za tekoči mesec, in sicer do 5. dne v mesecu, razen v primerih, ko je to drugače dogovorjeno z najemno pogodbo.

4.2. Najemnina za prostore, ki se oddajajo v enkratni ali sezonski najem

26. člen

Višina najemnine za prostore, ki se oddajajo v enkratni ali sezonski najem, po urah ali dnevih, se določi glede na prostor, ki se uporablja in uporabnika, s cenikom, ki ga sprejme Občinski svet.

S cenikom se določi tudi pavšalni znesek materialnih stroškov iz 11. člena tega pravilnika, ki jih je dolžan kriti uporabnik iz 10. člena tega pravilnika, ki prostor brezplačno uporablja.

Prihodki iz tega naslova se uporabijo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine.

4.3. Najemnina za stanovanja

27. člen

Za uporabo najemnega stanovanja plačuje najemnik lastniku stanovanja najemnino, ki se določi z najemno pogodbo, vendar ne v nasprotju z določbami zakona, ki ureja stanovanjska razmerja.

Najemnina za službena, tržna in namenska najemna stanovanja se oblikuje prosto (prosto oblikovana najemnina). Višina najemnine se določi s cenikom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Vodice.

Najemnina za neprofitna stanovanja se oblikuje v skladu z metodologijo za izračun neprofitne najemnine določeno z zakonom, ki ureja stanovanjska razmerja (neprofitna najemnina).

4.4. Najemnina in zakupnina za zemljišča

28. člen

Mesečna najemnina za stavbna zemljišča in letna zakupnina za kmetijska zemljišča se določi s cenikom, ki ga sprejme Občinski svet Občine Vodice.

Zakupnik kmetijskih zemljišč plačuje letno zakupnino za tekoče leto in sicer polletno, razen v primerih, ko je to drugače dogovorjeno z zakupno pogodbo.

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

29. člen

Najemne pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uskladijo z določili tega pravilnika v roku enega leta po njegovem sprejemu, s pisnim aneksom k pogodbi. O spremembi cen najema po tem pravilniku se pisno obvesti vse najemnike.

V primeru, ko najemnik v roku, ki ga določa ta pravilnik, ne sklene aneksa k najemni pogodbi, se šteje kot odpoved najemnega razmerja.

30. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik ooddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 2/2002, 3/2003 in 7/2015).

31. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Številka: 00701-09/2016-001

Vodice, dne 1. 3. 2016