Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 20. in 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004, s spremembami), 1. in 2. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), 1. in 2. člena Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 34/2008), 3. in 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami), 24. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/04 in 25/06), je občinski svet Občine Šenčur na svoji 28. redni seji dne 07.04.2010 sprejel                                                                     

O D L O K

o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Šenčur

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)

Odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Šenčur.

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določajo:

1. vrsta in obseg storitev javne službe,

2. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,

3. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,

4. financiranje javne službe,

5. nadzor nad izvajanjem javne službe,

6. kazenske in prehodne določbe.

3. člen

(cilji ravnanja z odpadki)

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:

1.      preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,

2.      uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3.      preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4.      zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,

5.      vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),

6.      izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

7.      izločanje biološko razgradljivih odpadkov (kuhinjskih) in ustrezno ravnanje z njimi,

8.      sprejemljivost ukrepov za okolje,

9.      zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,

10.   izboljšati dostop do storitev javne službe.

4. člen

(opredelitev pojmov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-     Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki skladno s prilogo 1 (v nadaljevanju odpadek).

-     Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

-     Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.

-     Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana embalaža, ki je komunalni odpadek s klasifikacijsko številko 15 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.

-     Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

-     Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.

-     Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke.

-     Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

-     Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti, storitveni ali drugi dejavnosti.

-     Zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

-     Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.

-     Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij.

-     Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca gospodarske javne službe ravnanja z odpadki Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

5. člen

(subjekti ravnanja z odpadki)

(1) Subjekti ravnanja z odpadki so:

1.      Občina Šenčur,

2.      izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec),

3.      povzročitelji odpadkov, vsaka pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik, ki na območju občine Šenčur stalno, začasno ali občasno:

-     biva v svojih ali najetih nepremičninah,

-     je lastnik počitniške hiše,

-     opravlja poslovno dejavnost,

-     upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike in podobno),

-     organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(2) Subjekti ravnanja z odpadki so tudi načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.

6. člen

(obveznost vključenosti v sistem ravnanja z odpadki)

(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov, to je vsi občani in vsi uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Občine Šenčur, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2) Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. V kolikor posameznik podatkov ne posreduje, izvajalec upošteva podatke iz uradnih evidenc.

(3) Povzročitelji odpadkov so obvezni uporabniki storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

(4) Povzročitelj odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena v roku osmih dni od izpolnitve pogojev.

(5) Izjemoma se povzročitelja odpadkov iz prejšnjega člena, ki izvajalcu javne službe izkaže, da stavba ali zgradba oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi več kot tri mesece, za kar mora priložiti pisno izjavo z dokazilom, se lahko začasno prekine odvoz komunalnih odpadkov, kar pa  ne velja za počitniške objekte.

(6) Izjemoma se povzročitelju odpadkov iz prejšnjega člena, ki izvajalcu javne službe izkaže, da stavba ali zgradba oziroma del stavbe ali zgradbe ne proizvaja odpadkov,   lahko začasno prekine odvoz komunalnih odpadkov. Lastnik objekta mora predložiti pisno izjavo z natančno navedbo dejavnosti, kjer ne proizvaja odpadkov.  Izvajalec pridobi še soglasje občine Šenčur.

7. člen

(obseg ravnanja z odpadki)

 Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje in odvoz odpadkov, predelavo  in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.

(1) Zbiranje in odvoz odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje in odvoz odpadkov) obsega:

-     zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev,

-     zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov z ekoloških otokov,

-     zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

-     zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

-     zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

-     zbiranje in odvoz zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov,

-     analitično obdelavo podatkov,

-     nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,

-     obveščanje in osveščanje uporabnikov.

(2) Obdelava in predelava ter odlaganje odpadkov (v nadaljevanju: deponiranje odpadkov) obsega:

-     obdelavo komunalnih odpadkov,

-     sortiranje in tehtanje komunalnih odpadkov, s čemer se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo,

-     oddajanje ločenih zbranih frakcij komunalnih odpadkov v predelavo,

-     razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,

-     začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,

-     storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz druge alineje na nadaljnjo obdelavo in na regijsko odlagališče nenevarnih odpadkov.

(3) Javna služba obsega:

-     ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki

-     ravnanje z ločeno zbranimi odpadki na izvoru nastanka:

-      preko zbiranja ločeno zbranih frakcij na ekoloških otokih,

-      preko zbiranja ločeno zbranih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,

-      preko zbiranja nevarnih odpadkov,

-      preko zbiranja kosovnih odpadkov,

-      preko zbiranja biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev

(4) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:

-     predelava zelenega odreza (živa meja, drevje, trava)

-     predobdelava komunalnih odpadkov.

(5) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(6) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po predobdelavi na odlagališče nenevarnih odpadkov.

II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV

8. člen

(odpadki, ki so predmet tega odloka)

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi ter so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki razvrščeni v klasifikacijsko skupino odpadka 20 00, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01, kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

9. člen

(odpadki, ki niso predmet tega odloka)

(1) Določbe tega odloka ne veljajo za greznične gošče. Prav tako ne veljajo za nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti. Predmet odloka niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji. Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest, kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov z Uredbo o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.

(2) Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi državnimi predpisi.

III. ZBIRANJE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV

10. člen

(zbiranje  mešanih komunalnih odpadkov)

I.                (1) Mešane komunalne odpadke predstavljajo mešani trdni odpadki, ki so ostali po ločenem zbiranju posameznih frakcij na izvoru ali so ostali pri obdelavi odpadkov na sortirnici  (klasifikacijska številka 200301 klasifikacijskega seznama odpadkov).

II.              (2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se uporabljata dva sistema:

III.  -     zbiralni sistem – povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipske zabojnike, ki so locirane v neposredni bližini nastanka odpadkov, in

IV.  -     prinašalni sistem – zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več povzročiteljem skupaj, ki odpadke odlagajo v skupne tipske zabojnike.

V.              (3) Oba sistema zbiranja mešanih komunalnih odpadkov sta namenjena za:

VI.  -     gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih,

VII.   -    gospodinjstva v večstanovanjskih blokih,

VIII.   -     obrt, industrijo in  poslovne prostore,

IX.  -     pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte.

11. člen

(zbirno mesto za mešane komunalne odpadke)

Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji odpadkov  zbirajo mešane komunalne odpadke v času do prevzema v tipiziranih zabojnikih za odpadke ali v posebnih plastičnih vrečkah v skladu z določili 30. člena tega odloka.

12. člen

(odjemno mesto za mešane komunalne odpadke)

Odjemno mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za odložitev tipiziranih zabojnikov za zbiranje odpadkov ali posebnih plastičnih vrečk za odpadke.

13. člen

(relacija zbirno – odjemno mesto)

Povsod, kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti tipizirane zabojnike ali posebne plastične vrečke s komunalnimi odpadki na dan odvoza na odjemno mesto.

14. člen

(določanje odjemnega mesta za mešane komunalne odpadke in pogoji za ureditev)

(1) Odjemno mesto je praviloma na funkcionalnem zemljišču objekta, lahko tudi na javni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija odjemnega mesta je lahko oddaljena praviloma največ 2 metra od transportne poti smetarskega vozila oz. občinske ceste, po kateri poteka prevoz odpadkov.

(2) Izvajalec lahko opravi odvoz odpadkov po poti, ki leži na zasebnem zemljišču, na kateri se lahko določi tudi odjemno mesto. Lastnik zasebnega zemljišča oz. poti mora v tem primeru skleniti z izvajalcem pisni dogovor v katerem so določeni pogoji za nemoteno izvajanje storitve odvoza odpadkov.   

(3) Povzročitelji odpadkov so dolžni na dan odvoza  pravočasno dostaviti tipiziran zabojnik na odjemno mesto, praviloma ob javno kategorizirano cesto. V primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno obračališče za vozila izvajalca, in sicer, da je vozilo možno varno obrniti. Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni posodo tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen če je povzročena iz malomarnosti.

(4) Povzročitelji odpadkov  so dolžni storiti, kar je v njihovi moči, da zagotovijo neoviran in varen dostop po utrjeni cesti do odjemnega mesta tudi v zimskem času.

(5) Ob določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko - tehnične in požarno - varstvene predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

(6) Odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem.

15. člen

(dostopnost odjemnega mesta za mešane komunalne odpadke)

(1) Odjemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s smetarskimi vozili odpelje.

(2) Dostop do odjemnega mesta mora biti vsaj 3 metre svetle širine in vsaj 3,6 m svetle višine.

(3) Kadar dostop za smetarsko vozilo do odjemnega mesta ni zagotovljen, se določi najbližje mesto, ki je še dostopno. 

16. člen

(načrtovanje odjemnih mest za mešane komunalne odpadke)

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

17. člen

(začasna odjemna mesta za mešane komunalne odpadke)

(1) Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem  zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu.

 (2) V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem odjemnem mestu.

18. člen

(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih/odjemnih mestih za mešane komunalne odpadke)

(1) Zbirna in odjemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do odjemnih mest.

(2) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati posebne plastične vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.

(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest. Povzročitelji so dolžni storiti, kar je v njihovi moči, da so pokrovi zabojnikov zaprti ne glede na to, ali so na zbirnem ali odjemnem mestu.

(4) Izvajalec je dolžan zabojnike za odpadke periodično, in sicer enkrat letno čistiti in razkuževati.

19. člen

(skupna zbirna/odjemna mesta za mešane komunalne odpadke)

Za  povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupna zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja mešanih komunalnih odpadkov (zabojniki za odpadke, predpisane posebne plastične vrečke). Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.

20 člen

(zabojniki za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)

(1) Povzročitelji odpadkov morajo mešane komunalne odpadke odlagati na zbirnih mestih v:

1.           tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 160, 240, 500, 660, 700, 900 in 1100 litrov,

2.           tipizirane velike zabojnike volumna 5 – 7 m³,

3.           posebne plastične vrečke (če se ne morejo uporabljati zabojnike iz 1. in 2. točke tega odstavka), ki morajo biti označene z logotipom izvajalca.

(2) Vrsto zabojnikov za mešane komunalne odpadke določi izvajalec v soglasju s povzročiteljem, pri čemer se upošteva tehnologija zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma struktura ali vrsta komunalnih odpadkov. Število in velikost zabojnikov za odpadke sta odvisna od predvidene količine odpadkov.

(3) Če količine mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine zabojnika.

21. člen

(nakup/najem posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)

Povzročitelji odpadkov so dolžni pri izvajalcu kupiti ali najeti tipizirane zabojnike za zbiranje posameznih vrst odpadkov skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov (za mešane komunalne odpadke, za odpadne embalažo, za biološke odpadke).

22. člen

(odlaganje mešanih komunalnih odpadkov)

(1)  Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk,

(2)  brskanje po zabojnikih

(3)   in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke.

(2) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v zabojnike za mešane komunalne odpadke, si morajo povzročitelji odpadkov pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti posebne plastične vrečke za mešane komunalne odpadke iz 30. člena tega odloka.

(3) Medobčinski inšpektor lahko z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven tipiziranih zabojnikov za odpadke ali posebnih plastičnih vrečk. Odstranitev teh odpadkov opravi povzročitelj odpadkov ali izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.

23. člen

(pogodbe o ravnanju s komunalnimi odpadki)

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju s komunalnimi odpadki. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljana dejavnosti.

24. člen

(priprava zabojnikov za odvoz)

Povzročitelji odpadkov so dolžni zabojnike za odpadke ali posebne plastične vrečke, razen tipiziranih velikih zabojnikov,  pravočasno pripeljati z zbirnega na odjemno mesto. Zabojnike za odpadke morajo po izpraznitvi isti dan tudi vrniti nazaj na zbirno mesto.

25. člen

(gradbeni odpadki)

Izvajalec gradbenih del je dolžan poskrbeti za primerno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ter za odvoz oziroma ustrezno deponiranje pri registriranemu izvajalcu.

26. člen

(vrste odpadkov, ki jih je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane komunalne odpadke)

(1) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

1.      gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,

2.      odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila, stanovanjska oprema),

3.      usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

4.      odpadke v tekočem stanju,

5.      kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

6.      tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni  komunalni odpadki,

7.      poginule živali, klavnične odpadke,

8.      odpadno embalažo,

9.      odpadno električno in elektronsko opremo,

10.   kuhinjske odpadke in ostale biološko razgradljive odpadke.

(2) Komunalne odpadke in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so v klasifikacijski skupini odpadka 20 00, vključno z klasifikacijsko skupino 15 01, opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, navedeni v Prilogi 2, je prepovedano odlagati  v zabojnike za mešane komunalne odpadke.

(3) V primeru, da so v zabojniku odloženi zgoraj našteti odpadki, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnike za odpadke, ampak nanj pritrdi obvestilo, zakaj zabojnik ni izpraznjen in o tem obvesti občinsko inšpekcijo Občine Šenčur.

27. člen

(zamenjava poškodovanih ali dotrajanih zabojnikov za mešane komunalne odpadke)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni dotrajane zabojnike za odpadke nadomestiti z novimi, obvezno kupljenimi oziroma najetimi pri izvajalcu, poškodovane pa popraviti.

(2) V primeru, da povzročitelj najame zabojnik pri izvajalcu, je dolžan uporabljati zabojnik kot dober gospodar in je odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v nasprotju z njenim namenom.

28. člen

(določitev plačnika storitev ravnanja z odpadki)

Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik storitev ravnanja z odpadki, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dne, ko izvajalec prejme obvestilo, bremenijo lastnika nepremičnine.

 29. člen

(ravnanje z odpadki v primeru prireditev)

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ločeno odlagati odpadke v posebne plastične vrečke, po končani prireditvi pa najkasneje v 6 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto, ter o tem nemudoma obvestijo izvajalca. Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati najkasneje v 24 urah po dostavi odpadkov na dogovorjeno mesto.

30. člen

(odlaganje odpadkov v vreče)

(1) Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, odlagajo odpadke v posebne plastične vrečke za odpadke, označene z logotipom izvajalca. Povzročitelji odpadkov se morajo o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno dogovoriti.

(2) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so povzročitelji dolžni le-te odložiti v posebne plastične vrečke za odpadke in jih dostaviti na odjemno mesto. Izvajalec je dolžan prevzeti le odpadke, odložene v omenjene vrečke, ki jih povzročitelj kupi pri izvajalcu.

(3) Uporabniki morajo kupiti posebne plastične vrečke za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri izvajalcu.

V ceno nakupa vrečke je vključen tudi obračun storitve ravnanja z odpadki za volumen odpadkov v posamezni vrečki.

IV. LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV NA IZVORU NASTANKA

31. člen

(ločeno zbiranje odpadkov)

(1) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja na celotnem območju Občine Šenčur. Obvezno je za vse povzročitelje odpadkov in izvajalca ter se izvaja po Programu nadgradnje ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.

(2) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je povzročitelje odpadkov o načinu ločenega zbiranja odpadkov dolžan obvestiti.

(3) Vzpostavljen sistem ločenega zbiranja preko ekoloških otokov in zbirnega centra se nadgradi z ločenim zbiranjem odpadne embalaže po sistemu odvoza od vrat do vrat in ločenim zbiranjem bioloških odpadkov( spodbujanje povzročiteljev odpadkov k kompostiranju na vrtu ali vključitev s sistem rednega odvoza ločeno zbranih bioloških odpadkov v  namenskem zabojniku).  

32. člen

(ekološki otoki)

X.              (1) Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenskimi zabojniki so namenjeni zbiranju:

XI.            1. papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,

XII.           2. odpadno embalažo iz stekla,

XIII.         3. odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov in odpadno embalažo iz kovine.

XIV.        (2) Stroški nabave in postavitve teh zabojnikov se financirajo iz sredstev proračuna Občine Šenčur.

XV.        (3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prvega odstavka, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

XVI.       (4) Pravne osebe morajo odpadke ločeno zbirati in jih oddati v nadaljnjo predelavo. Izvajalec pravnim osebam nudi možnost najema ekološkega otoka skladno s cenikom.

33. člen

(odlaganje odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike, nameščene na ekoloških otokih.

(2) Ločeno se zbirajo naslednje frakcije:

XVII.  -  v zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža;

XVIII.   -   v zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov;

XIX.      -    v zabojniku za plastenke in pločevinke se zbirajo prazne pločevinke in konzerve, plastična folija, plastenke, plastični kozarci, sestavljena embalaža tetrapak, vrečke PVC.

XX.          (3) Na ekološke otoke ne sodijo:

XXI.        -    v zabojnik za papir je prepovedano odlagati embalaža tetrapak, celofan, tapete, folije, onesnaženi papir, higienski papir, lepilne trakove, vreče za cement in vreče od krmil;

XXII.         -    v zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, porcelan, keramiko, glinene izdelke;

XXIII.          -    v zabojnik za plastenke in pločevinke je prepovedano odlagati plastenke in pločevinke z vsebino, papir, karton, steklo.

XXIV.   (4) Zabojniki so opremljeni z navodili, kaj vanje sodi in kaj ne.

XXV.     (5) Prepovedano je kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov.

XXVI.    

34. člen

(vzdrževanje reda in čistoče na ekoloških otokih)

Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.

35. člen

(lokacije ureditve ekoloških otokov)

XXVII. Lokacije za ureditev ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Ob določitvi lokacije za ureditev ekološkega otoka mora biti upoštevan kriterij lastništva zemljišča: funkcionalno zemljišče objekta ali skupno funkcionalno zemljišče skupine objektov, javno zemljišče - zemljišče v lasti občine. Izjemoma je lahko zemljišče v lasti pravne  osebe ali posameznika s pisnim soglasjem lastnika.

36. člen

(vodenje katastra ekoloških otokov)

Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, in ga enkrat letno dopolnjevati ter posredovati občini Šenčur. V katastru mora biti navedeno: lokacije ekoloških otokov, število in vrste namenskih zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih odpadkov.

37. člen

(zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov)

(1) Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih odpadkov. Izvajalec pri prevzetih odpadkih izvede predelavo z namenom odpreme v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje.

(2) Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij in odpadne električne in  elektronske opreme, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.

(3) V zbirnem centru se lahko, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to pooblaščene s strani izvajalca.

(4) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.

38. člen

(zbiranje odpadkov v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov)

(1) Zbirni center Šenčur je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine Šenčur. Na zahtevo zaposlenega v zbirnem centru se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati z veljavnim osebnim dokumentom ali z dokazilom, da je povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju občine Šenčur. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev). 

(2) Povzročitelj odpadkov, ki je posameznik, lahko brezplačno odda 1 m³ odpadkov mesečno, ki se zbirajo v zbirnem centru in niso nevarni odpadki. Odpadke razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca. Večje količine odpadkov se obračuna skladno s cenikom. Pri tem velja, da posameznik ne sme pripeljati v eni pošiljki več kot 3 m³ odpadkov. V tem primeru mora pri izvajalcu posebej naročiti zabojnik za enkraten odvoz.

(3) V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom.

(4) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(5) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:

XXVIII.        -     papir in lepenka vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke

XXIX.             -     stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla

XXX.               -     plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov

XXXI.             -     odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin

XXXII.          -     les, vključno z odpadno embalažo iz lesa

XXXIII.        -     oblačila in tekstil

XXXIV.        -     jedilno olje in maščobe

XXXV.          -     barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi

XXXVI.        -     detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi

XXXVII.      -     odpadna električna in elektronska oprema

XXXVIII.   -     kosovni odpadki

XXXIX.        -     izrabljene pnevmatike

XL.                  -    gradbeni odpadki

XLI.                 -     nevarne frakcije

XLII.               -     odpadki z vrtov

(6) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven zbirnega centra, kot tudi odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru.

(7) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti Medobčinski inšpektorat Kranj.

39. člen

(obratovanje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov)

(1) Izvajalec določi z Navodili za upravljavce zbirnih centrov režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru Šenčur. 

(2) Obratovalni čas določi lastnik zbirnega centra, v soglasju z izvajalcem. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

40. člen

(zbiranje nevarnih odpadkov)

XLIII.   (1) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova embalaža. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča komunalnih odpadkov.

XLIV.   (2) V gospodinjstvu nastajajo različni odpadki, ki vsebujejo nevarne sestavine in so navedeni v Prilogi 2.

XLV.     (3) Na območju Občine Šenčur izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno mobilno postajo.

XLVI.   (4) Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način.

XLVII. (5) Povzročitelji odpadkov nevarne odpadke iz gospodinjstev lahko oddajo tudi v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov.

XLVIII.                  (6) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje.

XLIX.   (7) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

41. člen

(zbiranje kosovnih odpadkov)

Povzročitelji odpadkov kosovne odpadke oddajajo v zbirnem centru Šenčur. Po potrebi lahko izvajalec izvede zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« za povzročitelje, ki pri Občini Šenčur utemeljijo, da nimajo možnosti pripeljati kosovne odpadke v zbirni center Šenčur. Občina izvajalcu odredi zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« za posamezne povzročitelje.

V. ODVOZ  ODPADKOV

42. člen

(odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstev)

(1) Redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov.

(2) Razpored mora izvajalec objaviti na spletni strani izvajalca in občine ter na krajevno običajen način.    

(3) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.

(4) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:

-     mešani komunalni odpadki (redni odvoz)                                     1 krat na 14 dni

 odpadne embalaža po sistemu od vrat do vrat                                  1 krat na 14 dni                                    

-     mešani komunalni odpadki (pogodbeni odvoz)  po naročilu

-     papir                                                                                        1-krat tedensko

-     steklo                                                                                       1-krat tedensko

-     plastika                                                                                    1-krat tedensko

-     kovina                                                                                      1-krat tedensko

-     biološki odpadki                                                                        1-krat tedensko

-     nevarni odpadki                                                                        1-krat letno.

(5) Skladno z uvedbo dodatnega zbiranja ločenih frakcij na izvoru izvajalec lahko v dogovoru z občino Šenčur redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov  opravlja na štirinajst ali več dni.

(6) Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadkom primernim vozilom.

43. člen

(odvoz komunalnih odpadkov iz poslovne dejavnosti)

(1) Redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov.

(2) Razpored mora izvajalec objaviti na spletni strani izvajalca in občine ter na krajevno običajen način.    

(3) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:

-    mešani komunalni odpadki (redni odvoz)                                     1 krat na 14 dni

-    odpadne embalaža po sistemu od vrat do vrat                               1 krat na 14 dni                                         

-    mešani komunalni odpadki (pogodbeni odvoz)  po naročilu

 (4) Skladno z uvedbo dodatnega zbiranja ločenih frakcij na izvoru izvajalec lahko v dogovoru z občino Šenčur redni odvoz mešanih komunalnih odpadkov  opravlja na štirinajst ali več dni.

44. člen

(posebni primeri)

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dneh.

45. člen

(sanacija divjih odlagališč)

(1) Divja odlagališča odpadkov se sanirajo v skladu z odločbo pristojnega inšpektorja.

(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča.

VI. OBVEZNOSTI  IZVAJALCA

46. člen

(obveznosti izvajalca)

Izvajalec mora zagotavljati:

-     redni prevzem komunalnih odpadkov,

-     izredni prevzem nenevarnih odpadkov,

-     čiščenje in razkuževanje zabojnikov za odpadke,

-     tehtanje odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem (odpadna embalaža, ločene frakcije, nevarne frakcije), frakcij za nadaljnjo obdelavo,

-     vizualni pregled odpadkov pred stiskanjem,

-     izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,

-     oddajo izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,

-     obdelavo odpadkov,

-     predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlagane,

-     vodenje zbirk odpadkov,

-     druge naloge v skladu s predpisi.

VII. OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV

47. člen

(obveznosti povzročitelja odpadkov)

Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

Če povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na zabojniku). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom, o nespoštovanju pa obvestiti Medobčinski inšpektorat Kranj.

48. člen

(sežiganje odpadkov)

Sežiganje manjših količin komunalnih odpadkov, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi, vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih odpadkov z vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta sežiganja. V primerih razglasitve splošne požarne nevarnosti pa je sežiganje odpadkov prepovedano.

VIII. FINANCIRANJE JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE

49. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Viri financiranja storitev javne službe so:

-        plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe (smetarina)

-        sredstva od prodaje ločenih frakcij (primernih za predelavo)

-        drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom

IX. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI

50. člen

(obračun storitev ravnanja z odpadki)

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje na osnovi upoštevanja vseh upravičenih stroškov, vključno z tržnim donosom na sredstva izvajalca javne službe, zmanjšanim za prihodke od prodaje ločenih frakcij in prihodke iz proračuna občine.

(2) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev.

(3) Cene storitve za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov lahko izvajalec javne službe določi diferencirano glede na velikost zabojnika in števila odvozov.

(4) Obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva in za poslovno dejavnost je določen s Pravilnikom o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Šenčur (v nadaljevanju: Pravilnik). V Pravilniku je opredeljen tarifni sistem, ki določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev zbiranja in odvoza odpadkov ter storitev odlaganja odpadkov.

(5) Sklep o višini tarifnih postavk na predlog izvajalca sprejme Svet Občine Šenčur. Pri oblikovanju predloga za spremembo višine tarifnih postavk izvajalec upošteva tako določila Pravilnika kot tudi veljavnih predpisov, ki opredeljujejo področje oblikovanja cen.

51. člen

(obveznost plačila)

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) Obveznost plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore ali ko se prične gradnja novega oz. adaptacija obstoječega objekta.

(3) V primeru odsotnosti, daljše od treh mesecev (službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno), se uporabniku storitve javne službe ravnanje odpadki za obdobje odsotnosti ne zaračunava. V takih primerih mora upravičenec svoji vlogi za oprostitev plačila priložiti uraden dokumenti, iz katerega je razviden vzrok ter trajanje odsotnosti.

52. člen

(spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, število oseb, velikost zabojnika) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov. Omenjene spremembe stopijo v veljavo z naslednjim mesečnim obračunom.

(2) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke, njihovi lokaciji in lastništvu skrbi izvajalec.

53. člen

(pridobivanje podatkov, ki vplivajo na obračun)

Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.

X. NADZOR

54. člen

(izvajanje nadzora)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat Kranj, če zakon ne določa drugače.

(2) Pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo nadzor ustreznosti vsebin namenskih posod in vreč.

(3) V  primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.

(4) Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.

(5) V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov prijaviti na Medobčinski inšpektorat Kranj. V sporu med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek, na zahtevo izvajalca odloči ministrstvo, pristojno za varstvo okolja.

XI. DOLOČBE O SANKCIJAH

55. člen

(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec če:

1.      onesnaži prostor ali odjemno mesto (18. člen)

2.      periodično ne čisti in razkužuje posod za odpadke (18. člen)

3.      ne odpelje odpadke v določenem času (29. člen)

4.      ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (34. člen)

5.      ne vodi katastra ekoloških otokov (36. člen)

6.      ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (37. člen)

7.      ne organizira enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (40. člen)

8.      ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (42. člen)

9.      ne vrši minimalnega števila odvozov odpadkov (42. člen)

10.   ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (44. člen).

(2) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

56. člen

(1) Z globo 2.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:

1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (6. člen)

2. če ne omogoči dostopa do odjemnega mesta (15. člen)

3. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (23. člen)

4. če ne poskrbi za primerno začasno skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču, njihov odvoz ter ustrezno deponiranje pri registriranem izvajalcu (25. člen)

5. če kot pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ne  sklene posebne pogodbe s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov (40. člen).

6. če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev (45. člen).

7. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z

odpadki, ter spremembah teh podatkov (52. člen).

 (2) Z globo 600 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 1.500 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 600 EUR se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

57. člen

(1) Z globo 400 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:

1. če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k odjemnim mestom ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem odjemnem mestu (17. člen)

2. če ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (18. člen)

3. če po opustitvi začasnih odjemnih mest le-teh takoj ne sanira in očisti (19. člen)

4.če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v predpisane zabojnike za odpadke ali posebne plastične vrečke (20. člen)

5. če brska po zabojnikih in razmetava odpadke iz zabojnika (22. člen)

6. če po izpraznitvi zabojnika za odpadke le–te isti dan ne vrne na zbirno mesto (24. člen)

7. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (26. člen)

8. če dotrajane posode za odpadke ne nadomesti z novimi (27. člen)

9. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih skladno z navodili izvajalca (33. člen)

10. če ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven zbirnega centra (38 člen)

11. če kljub pisnemu opozorilu izvajalca ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (47. člen)

12. če sežiga komunalne odpadke v nasprotju z določili odloka (48. člen)

 (2) Z globo 100 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 300 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 100 EUR se sankcionira fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

58. člen

(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (29. člen).

(2) Z globo 500 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

59. člen

Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov iz gospodinjstev najpozneje do 31. decembra 2010.

60. člen

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šenčur (Uradno Vestnik Gorenjske, št. 11/2002).

61. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Vestniku Gorenjske.

Številka:   352-0/10

Šenčur, 07.04. 2010

Občina Šenčur

Miro KOZELJ

župan

PRILOGA 1

KOMUNALNI ODPADKI IN NJIM PODOBNI ODPADKI IZ INDUSTRIJE,

OBRTI IN STORITVENIH DEJAVNOSTI,

VKLJUČNO Z LOČENO ZBRANIMI FRAKCIJAMI

PRILOGA 2

NEVARNE FRAKCIJE