Na podlagi 42.
člena
Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo v Mestni občini Maribor (MUV št. 3/14), odlokov o načinu
opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo drugih
občin, v katerih izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo Mariborski
vodovod, javno podjetje d.d. in Statuta delniške družbe Mariborski
vodovod, javno podjetje, d.d. z dne 30. junija 2014 in 9. sklepa 22.
redne seje Nadzornega sveta družbe z dne 12. september 2016, je uprava -
direktor javnega podjetja Mariborski vodovod, d.d., sprejel naslednji |
|
P R AV I L N
I K |
za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema |
|
1 SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. |
S tem
pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba vodovodnih objektov in
naprav, ki jih upravlja ali jih bo v upravljanje prevzel Mariborski
vodovod, javno podjetje, d.d., (v nadaljnjem besedilu - upravljavec) v
skladu z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor in drugih občinah, ki jih
oskrbuje s pitno vodo. |
|
2. |
Ta pravilnik je
obvezen za vse udeležence pri planiranju, projektiranju, v upravnem
postopku, pri gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi vodovodnih
objektov in naprav ter načrtovanju, izgradnji in uporabi objektov in
naprav priključenih na javni vodovodni sistem. |
|
1.1 Vsebina
pravilnika |
|
3. |
Ta pravilnik
vsebuje naslednja poglavja: |
|
|
|
|
|
4. |
Hkrati z
določili tega pravilnika morajo uporabniki vode iz javnega vodovodnega
omrežja ali koristniki njegove požarnovarnostne funkcije (v nadaljnjem
besedilu - uporabniki) upoštevati tudi vse druge veljavne predpise, ki
se nanašajo na graditev in uporabo vodovodnih objektov in naprav. |
Pri gradnji in
vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno
upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo
to področje. |
|
5. |
Uporabniki vode
iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali izkoriščajo njegovo požarnovarnostno funkcijo. |
|
6. |
Upravljavec
objektov in naprav javnega vodovoda je Javno podjetje Mariborski
vodovod, d. d., na osnovi pogodbe, sklenjene s posamezno občino. |
|
1.2
Definicije pojmov |
7. |
V tem pravilniku
imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen: |
- pitna voda je
vsa voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju,
kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na
svojo poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega
omrežja, cisterne, steklenic ali kot predpakirana voda, |
- interno
vodovodno omrežje (interna hišna instalacija) šteje cevi, opremo in
naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri
prehrani ljudi in distribucijskim omrežjem in zanj ni odgovoren
upravljavec javnega vodovodnega sistema, |
- uporabniki
storitev javne službe so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne
osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe. Gospodinjstvo kot uporabnik
je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v
razmerju do izvajalca javne službe zastopa ena od polnoletnih oseb v
gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem
pravilniku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do
izvajalca javne službe. |
Praviloma je
uporabnik lastnik obstoječe stavbe, če pa je tako določeno s konkretnim
pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi
posestnik obstoječe stavbe, |
- oskrbovano
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje posamezen vodovod, |
- naprave in
objekti vodovoda: |
- zajetje -
objekt za zajemanje vode, |
- vodnjak -
objekt za zbiranje vode, |
- črpališče -
objekt v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode iz vodnega vira v
vodovodni sistem, |
- prečrpališče -
isto kot črpališče s funkcijo dvigovanja tlaka vzdolž omrežja, |
- čistilna
naprava – objekt za obdelave vode, |
- vodohran ali
vodni zbiralnik - objekt za hranjenje vode, |
- raztežilnik
ali razbremenilnik - objekt za znižanje tlaka vode v vodovodnem omrežju, |
- reducirna
postaja - objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za
zniževanje tlaka na delu vodovodnega sistema, |
- cevovod -
objekt za transport vode, |
- vodovodno
omrežje je sistem cevovodov, ki ga delimo na primarno, magistralno ter
sekundarno omrežje: |
- primarno
omrežje in naprave predstavljajo cevovode in objekte med magistralnim in
sekundarnim omrežjem |
oziroma so
cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja ter cevovodi in
objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi
ali drugimi območji, |
- magistralno
omrežje in naprave predstavljajo cevovode in objekte, ki oskrbujejo z
vodo več občin ali regij, tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do
primarnega omrežja, |
- sekundarno
omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov
na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo: |
- uporabnik -
odjemalec vode iz vodovoda, |
- priključek -
spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera, |
- odjemno mesto
– mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega
uporabnika |
- vodomerni
jašek - jašek, v katerem je nameščen vodomer, |
- vodomer -
naprava za merjenje porabljene vode, |
- zračnik -
element za odzračevanje cevovoda, |
- blatnik -
element za praznjenje in čiščenje cevovoda, |
- zasun -
zaporni element na cevovodu, |
- jašek- objekt
na cevovodu (običajno služi za vgradnjo armatur, fazonskih kosov in
opreme v vozliščih), |
- hidrant -
element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže
pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante), |
- piezometer je
opazovalna vrtina, izvedena za spremljanje nivojev in kvalitete podzemne
vode na vodonosnikih z vodnimi viri. V njej je lahko vgrajena prenosna
merilna oprema, |
- lokalni
vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v
upravljanju izvajalca javne službe, |
- kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture, |
- zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o
objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi Zakona o urejanju prostora. |
|
2
TEHNIČNI NORMATIVI ZA
PROJEKTIRANJE in GRADNJO JAVNEGA VODOVODA |
|
2.1 Potek
vodovoda |
|
8. |
Vodovodne
cevovode je potrebno projektirati praviloma v javnem svetu in z
upoštevanjem komunalnega reda in le izjemoma v zasebnih zemljiščih
namenjenih drugi gradnji ali kmetijskih površinah. Traso vodovodnih
cevovodov v delu, v katerem je za potek potrebno pridobiti služnostno
pravico, je treba predvideti in izvesti tako, da ta le minimalno vpliva
na namensko rabo zemljišča. |
|
2.2 Nazivne
mere, materiali, transport in skladiščenje elementov vodovodov
|
2.2.1 Nazivne
mere elementov vodovoda |
|
9. |
Nazivne mere
vseh elementov vodovoda (cevi, spojniki, armature) so izražene z
nazivnim premerom DN in sicer z: |
-
DN (DN/ID),
kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
-
d (DN/OD),
kar pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
|
2.2.2 Materiali
elementov vodovoda in področje vgrajevanja
|
10. |
Vsi cevovodi so
sestavljeni iz cevi, fazonskih kosov (lokov, odcepov, prehodov, spojnih
kosov,) in armatur (zapornih ventilov, zasunov, zračnih ventilov,
blatnih in izpraznjevalnih izpustov, hidrantov,). |
|
11. |
Material za
cevi, mora biti dobre in ustrezne kvalitete za transport, vgradnjo in
obratovanje pod specifičnimi pogoji, glede na prometno obtežbo, tlak v
ceveh, koroziji, izpostavljenosti temperaturnim in klimatskim spremembam
brez poškodb ali okvar. Če ni drugače določeno, morajo vse cevi prenesti
prometno obtežbo, oziroma se jih mora ustrezno zaščititi. |
|
12. |
Kjer je možnost
pojava korozije, mora načrtovalec in izvajalec uporabiti materiale
odporne na korozijo. Če material kjerkoli kaže znake korozije, okvare
ali razjedenosti predčasno pred iztekom življenjske dobe uporabnosti,
morajo biti deli predčasno nadomeščeni s primernejšimi materiali
določenimi s strani inženirja in upravljavca v skladu z najboljšo
razpoložljivo tehnologijo. |
|
13. |
Za vse cevovode
in priključke se uporabljajo cevi nazivnega tlaka NP 10 bar, ne glede na
obratovalne pogoje. Standardne vrste in premeri cevi, ki se uporabljajo
v vodovodnem sistemu, so: |
-
jeklene cevi - notranji premer
: |
DN 25, 40,
50, 80, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000
in 1200, |
-
cevi iz nodularne litine
(litoželezne duktilne cevi - notranji premer): |
DN 80,
100,150, 200, 250, 300, 350, 400, |
-
polietilenske cevi (PEHD cevi - zunanji premer): d 32, 50, 63, 90, 110,
125, 160, 225, 280,... |
|
14. |
Za vodovodni
sistem se uporabljajo litoželezne cevi iz nodularne litine z notranjo
cementno oblogo za uporabo v prehrambeni industriji, za delovni tlak
10-26 bar izdelani po EN 545. Cevi morajo imeti ustrezen atest. Vsi
fazonski kosi so iz nodularne litine, za nazivni tlak 10-26 bara,
izdelani po EN 545. Izjemoma se pri manjših premerih uporabijo
polietilenske (PEHD) cevi. |
|
2.2.2.1
Jeklene cevi |
|
15. |
Jeklene cevi se
lahko uporabijo kot alternativa za cevi iz nodularne litine izključno v
manjših količinah v soglasju z nadzornim inženirjem. V tem primeru se
lahko nadomestijo s črnimi jeklenimi cevmi, ki imajo čep in obojko za
spajanje z varjenimi spoji, ki mora biti primerno zaščitena z obvezo,
utrjena z malto in zunanjim premazom. Jeklene cevi morajo imeti tudi
katodno zaščito. |
|
16. |
Jeklene cevi,
morajo biti po SIST standardu (v primeru, da ni na voljo SIST standarda,
so sprejemljivi standardi DIN 2401, DIN 2402, DIN 2458, DIN 2461, DIN
1612, DIN 1629 ali podobni mednarodni standardi) in v skladu z vsemi
zahtevami, ki veljajo za litoželezne cevi iz nodularne litine. |
|
17. |
Jeklene cevi se
praviloma vgrajujejo pri gradnji: |
a)
vodovodnih cevovodov v
republiških in prometno zelo obremenjenih cestah in pri prečkanju le
teh, |
b)
pri prečkanju vodotokov v
sifonu (po predhodnem soglasju upravljavca), |
c)
za primarne in magistralne
cevovode vključno od DN 250 mm navzgor. |
|
2.2.2.2 Cevi
iz nodularne litine |
18. |
Nodularna litina
je posebna litina, ki se odlikuje z dobrimi mehanskimi lastnostmi. Cevi
so precej težke, znotraj zaščitene s cementno prevleko. Cevi se spajajo
z obojko in tesnili. |
|
19. |
Cevi iz
nodularne litine morajo biti izdelane na obojko z utorom za sidrani
razstavljivi spoj (VRS, UNI Ve,) vključno z odgovarjajočimi tesnili in
razstavljivim sidrnim spojem, ali cevi izdelane na obojko (STD ali
TYTON) vključno z odgovarjajočimi tesnili. Tlačni razred C40-C64 (glede
na premer cevi) po standardu SIST EN 545. Zunanja zaščita mora biti
primerna glede na tip zemljine v katero se vgrajuje cevovod. Notranja
zaščita pa je cementna obloga po EN 545 in ustreznost za pitno vodo.
Tesnilni material za pitno vodo iz EPDM elastomerne gume, po SIST
standardu. V primeru, da SIST standard ne obstaja se lahko uporabi
standard EN 681-1. Debelina stene cevi za pitno vodo je podana v
standardu SIST EN 545. |
|
20. |
Področje
vgradnje cevi z različnimi zunanjimi zaščitami v odnosu do različno
agresivne okoliške zemlje: |
1.
Cevi iz nodularne litine, ki so
na zunanji strani zaščitene z 200 g/m2
pocinkanega sloja in zaključnim slojem se lahko vgrajujejo v zemljo z
upornostjo nad 2500 Ohm.cm oziroma do 1500 Ohm.cm, če se polagajo nad
nivojem podtalnice. |
To je zemlja z
nizko agresivnostjo, kot so pesek, apnenec ali gramoz. Področje mora
biti suho, brez prisotnosti podtalnice. V bližini cevovoda naj ne bi
bili viri električnega onesnaževanja, kot so katodno zaščiteni jekleni
cevovodi, daljnovodi, železniška proga. |
2.
Cevi iz nodularne litine, ki so
na zunanji strani zaščitene s 400 g/m2
zlitine Zn+Al (razmerje 85% - 15%) in modrim epoksijem naj bi se
vgrajevale v večino različnih tipov zemlje z upornostjo od 2500 do 500
Ohm.cm. To so vlažna področja, področja z možnostjo različnih vrst
onesnaževanja, kot so industrijsko ali kmetijsko onesnaženje (tekoča
gnojila, nevodotesni cevovodi), z mešanimi plastmi zemlje, ki imajo
različne električne potenciale, zemlja s pH vrednostjo manj od 6, ko
pogoji v zemlji pospešujejo rast anaerobnih bakterij. Taka področja
pogosto najdemo v mestih in na kmetijskih površinah. |
3.
Cevi iz nodularne litine, ki so
na zunanji strani zaščitene polietilenom (poliuretanom), debeline 900
mikronov, se vgrajujejo v najbolj agresivno zemljo z upornostjo, ki je
manjša od 500 Ohm.cm. To je zemlja, ki je slabo prezračena, kot
|
je glina, lapor,
šota, zemlja z zelo nizkim ali zelo visokim pH (zelo kisla ali zelo
bazična), zemlja z morsko podtalnico. Cevi s PE zaščito se vgrajujejo
tudi na področja velikih blodečih tokov, saj zunanja zaščita predstavlja
popolno izolacijo med okolico in kovino. Za take primere vgradnje morajo
biti tudi fazonski kosi (in vsi ostali elementi cevovoda) zaščiteni z
minimalno 250 mikroni epoksija. |
4.
Vse cevi morajo biti primerne
za obbetoniranje. |
|
21. |
Litoželezne
duktilne cevi se vgrajujejo za primarne in magistralne cevovode ter
praviloma tam, kjer je vodovod izpostavljen višjim obratovalnim tlakom
in pritiskom pod cestnimi površinami. |
|
2.2.2.3
Polietilenske cevi (PEHD) |
|
22. |
PEHD cevi morajo
biti označene kot PEHD - PE 100: po SIST EN 12201 - SDR 11 (SDR 17),
oziroma PEHD - PE 80: po SIST EN 12201 - SDR 11 (SDR 17) vse v skladu s
SIST standardi in popisi del. |
|
23. |
Če ni določeno
drugače, morajo biti vodovodne cevi uporabne za normalni tlačni pritisk
PN 10 in temperaturo 40°C, imeti morajo obliko za hidrostatični pritisk
50 kg/cm2
pri 20°C in morajo biti spojene z elektrouporovnimi varilnimi spojkami. |
|
24. |
Dolžina zavitih
cevi naj ne bi bila večja od 100 m. Minimalni notranji premer koluta ne
sme biti manjši od 24 kratno velikost nominalnega premera cevi. Konci
cevi morajo biti zamašeni ali pokriti.Cevi za pitno vodo naj bodo
izdelane iz polietilena s potrebnimi dodatki (antioksidanti, UV
stabilizatorji, pigmenti). Izvajalec mora priskrbeti certifikat tretje
osebe za dokazilo zgornjega. |
|
25. |
PEHD cevi se
uporabljajo za gradnjo vodovodnih priključkov in sekundarnih omrežij, za
vgradnjo v zaščitno cev, do premera 125 mm. Biti morajo v skladu s
standardom ISO 4427, za obratovalni tlak minimalno 10 bara. |
Pri gradnji
vodovodov se uporabijo cevi iz PEHD materialov ali oplaščene PEHD cevi z
minimalno debelino zunanjega PP plašča 3 mm. PEHD se uporabljajo tudi v
primerih, ko se gradi vodovod na terenih z nestabilno nosilnostjo tal in
v primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih
materialov. |
|
2.2.2.4
Spojni elementi in armature |
|
26. |
Spojni
elementi-fazonski kosi, ki so vgrajeni v vodovodno omrežje, omogočajo
prilagajanje vodovoda terenu, izdelavo odcepov, medsebojno spajanje cevi
različnih premerov, zaključkov, vgradnjo armatur. Običajno imajo vsaj na
enem koncu obojko ali prirobnico. |
|
27. |
Ostali elementi
vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so prednostno iz nodularne
litine, fazonski kosi izdelani iz duktilne litine GGG 40, z zunanjo in
notranjo epoksi zaščito min. debeline 70 mikronov ali nerjavnega
materiala. Opremljeni morajo biti z odgovarjajočimi tesnili v skladu z
EN 681-1. Vgradna mera po standardu ISO 5752 serija 1. Prirobnični
fazonski kosi standardne izvedbe morajo imeti vrtljivo prirobnico.
Prirobnice morajo biti vrtane po ISO 7005-2. Obojčni spoji tlačne
stopnje so minimalno NP 25, prirobnični spoji in armatura tlačne stopnje
minimalno NP16. Ves pripadajoči pritrdilni in vijačni material mora biti
iz trajno nerjavnega materiala. |
|
28. |
Fazonski kosi za
PEHD cevi morajo biti iz materiala PE 100 - za elektrouporovno varjenje
oziroma v primeru cevi PE 80 rebrasta spojka katere telo spojke in
leteča prirobnica sta izdelani iz litine GGG40. Vsi elementi vodovoda
morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice
(korozija, blodeči tokovi, itd.). |
|
29. |
Cevi iz
nodularne litine in priključki morajo biti narejeni tako, da se
zaključujejo čepasto, kjer je vozlišče cevi pritrjeno z gumijastim
tesnilom. Pri spajanju cevi z obojko se uporabljajo razstavljivi sidrni
spoji. V primeru pritrjevanja s prirobnicami (ventili, zračni ventili,
ipd.) morajo biti uporabljeni nerjaveči materiali. |
|
2.2.3
Transport in skladiščenje elementov vodovodov |
|
30. |
Vodovodni
materiali se morajo skladiščiti po navodilih proizvajalca, kar velja
tudi za deponiran materiala na gradbišču. Skladiščiti se morajo tako, da
se ne poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine
cevi, spojnih elementov in armatur morajo biti zaprte in hkrati ne smejo
biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi. |
|
2.3 Zaščita
vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaževanjem |
|
31. |
Vodovodne cevi
se mehansko zaščitijo tam, kjer je potrebno prestreči mehanske
obremenitve, doseči toplotno zaščito, omogočiti vzdrževanje, zavarovati
objekte pred iztokom vode in podobno. Načeloma se zaščita izvede z
zaščitno cevjo, betonsko kineto, kontrolnim jaškom in padcem kinete
proti jašku. |
|
32. |
Jekleni
vodovodni cevovod mora biti ustrezno antikorozijsko zaščiten, tako da je
dosežena izolacijska sposobnost na preboj električne energije 15 kW.
Prav tako mora biti ustrezno katodno zaščiten. |
|
33. |
Vodovodi morajo
biti načrtovani in zgrajeni po navodilih proizvajalcev tako, da imajo
zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev. |
|
34. |
Pri križanju
vodovodnega cevovoda s kanalizacijo v prepustnem terenu, je potrebno z
ustrezno zaščito preprečiti onesnaževanje vode in upoštevati sanitarne
predpise ter zahtevane minimalne odmike. |
|
35. |
Pri polaganju
cevovodov in v jaških ter vodovodnih objektih se uporabljajo vijaki in
matice iz nerjavečega jekla. |
|
36. |
Zaščita pred
možnim onesnaževanjem se doseže: |
-
z zadostnim odmikom vodovoda od
možnih virov onesnaženja, |
-
z vgradnjo cevovoda v zaščitne
cevi, |
-
z glinenim nabojem. |
|
37. |
V kolikor ni
možno izvesti učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita
rešuje individualno s posebnimi rešitvami. |
|
2.4 Globine
vgrajevanja cevovodov |
38. |
Minimalna
globina vodovodnega cevovoda do temena cevi: |
-
v voznih površinah 1,3 m, |
-
v nevoznih površinah 1,1 m. |
|
39. |
Izjemoma je
možno vodovodni cevovod, katerega dolžina ne presega 30 m, zgraditi v
globini največ 3 m do temena cevi. Če predpisanih minimalnih globin ni
mogoče doseči, mora biti v projektu posebej določen način izvedbe,
kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav. |
|
40. |
Plastične cevi
(PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0-4 mm. |
|
2.5 Odmiki |
|
41. |
Trajno grajeni
objekti morajo biti od vodovodnega cevovoda odmaknjeni najmanj 3 m. Če
to ni mogoče, je potrebno vodovodni cevovod položiti v vodotesno
zaščitno cev oz. kineto, ki mora biti oddaljena najmanj 5 m od obeh
zunanjih robov objekta. Pri cevovodih, večjih od DN 100 mm, je potrebno
izvesti kontrolni jašek s padcem zaščitne cevi oz. kinete proti jašku. |
|
42. |
Drugi komunalni
vodi morajo biti od oboda cevovoda horizontalno oddaljeni najmanj: |
Komunalni vod |
Globina komunalnega voda |
Odmik
od vodovoda |
Fekalna
in mešana kanalizacija |
manjša
ali enaka |
1,5 m
|
Meteorna
kanalizacija |
manjša
ali enaka |
1,0 m |
Plinovodi, elektrovodi, kabli javne razsvetljave,
telekomunikacijski vodi |
manjša
ali enaka |
0,6 m |
Toplovod
v kineti |
manjša
ali enaka |
0,8 m |
Fekalna
in mešana kanalizacija |
večja |
1,0 m |
Plinovodi |
večja |
0,6 m |
Elektrovodi, kabli javne razsvetljave, telekomunikacijski vodi |
večja |
0,5 m |
|
43. |
Horizontalni
odmiki so v posebnih primerih v soglasju z upravljavci posameznih
komunalnih vodov lahko tudi drugačni, morajo pa biti ustrezno zaščiteni
in za vsak posamezni primer ustrezno obdelani. |
|
44. |
V soglasju z
upravljavcem javnega vodovoda so dovoljeni tudi izredni odmiki v primeru
sočasnega polaganja komunalnih vodov v skupni jarek. V tem primeru je
dovoljeno vzporedno polaganje z ustrezno zaščito z minimalnim odmikom 30
cm v skrajnem robu jarka. |
|
45. |
Vodovodni
cevovod in vodovodni priključek morata biti od greznic in drugih deponij
z za zdravje škodljivimi agresivnimi in nevarnimi snovmi oddaljena
najmanj 5 m oz. ju je treba dodatno zaščititi pred škodljivimi vplivi. |
|
46. |
Določila za
odmike in križanja veljajo tudi za vodovodne priključke. |
|
47. |
V primeru, da
zaradi prostorskih omejitev med vodovodom in kanalizacijo ni možno
doseči predpisanega odmika, je izgradnja kanalizacije in objektov
kanalizacije možna le v vododržni kvaliteti z izvedbo elementov kontrole
tesnosti v fazi izgradnje in obratovanja. Sočasno je v navedenih
primerih potrebno vodovodne cevovode zgraditi na način, ki povečuje
varnost vodovoda glede možnosti onesnaženja vode ob njegovi uporabi, kar
pomeni izvedbo vodovodnih cevovodov iz trajnejših materialov (duktilnih
litoželeznih cevi). Skica načina izvedbe vzporednega poteka
kanalizacijskega in vodovodnega voda je priloga pravilniku. Alternativno
z izvedbo vodovodnih cevovodov in priključkov v zaščitni cevi ali
betonski kineti s kontrolnimi jaški. |
|
48. |
Zaklopniki
priključkov, zasuni in hidranti morajo biti oddaljeni od drugih
komunalnih instalacij in objektov najmanj 0,6 m v vse smeri, če ni s tem
pravilniku drugače določeno. |
|
49. |
Vodovodni
cevovod in vodovodni priključek morata biti oddaljena od dreves najmanj
2 metra. |
|
50. |
Če predpisanih
minimalnih odmikov ni mogoče doseči, mora biti v projektu posebej
določen način izvedbe, kontrole in vzdrževanja vodovodnih objektov in
naprav. |
|
2.6 Križanje
in prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami in objekti |
|
51. |
Za vsako
križanje obstoječega vodovodnega cevovoda z ostalimi komunalnimi vodi,
instalacijami in vodotoki, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje
upravljavca v skladu z določbami tega pravilnika. |
|
52. |
Vertikalni odmik
vodovodnega cevovoda od ostalih vodov se izjemoma izvede v pasu od 1,2
do 3 m pod nivojem terena. |
|
53. |
Prečkanje
vodotokov se izvaja praviloma preko mostov, brvi in podobno ali s
samonosnimi cevnimi loki. Izjemoma je možno izvesti prečkanje s sifonom,
vendar le na podlagi pisnega soglasja upravljavca. |
|
54. |
Minimalni
vertikalni odmiki pri križanju vodovodnega cevovoda z ostalimi
komunalnimi vodi so: |
Komunalni vod |
Lokacija vodovoda |
Min.
vertikalni odmik |
Kanalizacija |
pod |
0,6 m |
Plinovodi, toplovodi |
pod |
0,5 m |
Elektrovodi, telekomunikacijski vodi |
pod |
0,4 m |
Kanalizacija |
nad |
0,4 m |
Plinovodi, toplovodi |
nad |
0,4 m |
Elektrovodi, telekomunikacijski vodi |
nad |
0,3 m |
Za minimalni
odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi, zaščitne cevi,
kinete ali točke na obodu(zaščiti) kabla do oboda vodovoda. |
|
55. |
Kadar poteka
vodovodni cevovod pod ostalimi komunalnimi vodi, mora biti zaradi
posedanja, pritiskov, sanitarnih pogojev in drugih vplivov vodovod
izveden v zaščitni cevi ali betonski kineti. |
|
56. |
Če vodovod
poteka pod fekalno kanalizacijo, mora biti obvezno vgrajen v zaščitno
cev, ustji zaščitne cevi pa morata biti vodotesni in odmaknjeni od
zunanje stene kanalizacijske cevi najmanj 2.5 m na vsako stran. |
|
57. |
Križanje
vodovodnega cevovoda z železnico mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali
kineti z obojestranskima revizijskima jaškoma in izpustom. Ustji
zaščitne cevi morata biti izven območja trase železnice. Izvedena mora
biti katodna zaščita pred blodečimi tokovi. |
|
58. |
Kadar pri
križanju vodovodnega cevovoda s prometno potjo ni mogoče doseči ustrezne
globine, ga je potrebno zaradi prometne obremenitve in zaradi možnosti
popravil, izvesti v zaščitni cevi oz. kineti. |
|
59. |
Pri gradnji
komunalnih vodov pod vodovodnim cevovodom je potrebno vodovodni cevovod
zavarovati pred posedanjem. Posebna pozornost velja stikom preboja jaška
in cevovoda, ki morajo biti elastične izvedbe. |
|
60. |
Na trasi
vodovodnega cevovoda praviloma ni dovoljena izgradnja podzemnih in
nadzemnih objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj,
drogov javne razsvetljave in drugih podzemnih instalacij. |
|
2.7 Obešanje
na nadzemno gradbeno konstrukcijo |
|
61. |
Predvideti je
treba tipske montažne elemente za pritrjevanje vodovoda na mostno
konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno
zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del.
Potek vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in
vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom
drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Zagotovljeno
mora biti funkcionalno odzračevanje in praznjenje, z vgradnjo ustreznih
elementov vodovoda. |
|
62. |
Na eni od brežin
naj bo lociran najvišji del vodovoda, na mestu, kjer se vodovod spet
spusti v zemljino. Tam je potrebno predvideti jašek z vgrajeno opremo za
odzračevanje in dozračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). V izjemnih
primerih, kadar ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se
lahko predvidi odzračevanje v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v
kateremkoli primeru izvedbe ustrezno velik za vzdrževanje opreme in
dostop do nje. Vzdrževalni službi mora vedno biti do jaška zagotovljen
neoviran dostop. |
|
63. |
Vodovod mora
potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca
mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam. Pri izbiri
trase in pritrjevanju oz. obešanju na mostno konstrukcijo je potrebno
upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh
vodovoda. |
|
64. |
Predvideti je
potrebno fiksno točko in drsne podpore-konzole vodovoda glede na tip
konstrukcije mostu vodovoda ter upoštevati možne maksimalne raztezke in
pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih
pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti pritrjen tako, da bodo
preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne
pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno
kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike
vodovoda. |
|
65. |
Vodovod, ki
poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran. Posebej je
potrebno obdelati prehoda vodovoda v zemljo. |
|
2.8 Vgradnja
merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov |
|
66. |
V rezervoarje,
črpališča, prečrpališča in pomembna hidravlična vozlišča, mora biti
vgrajena ustrezna merilno-regulacijska oprema. Mesto vgradnje, tip in
vrsto opreme določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. |
|
67. |
V vodovodno
mrežo se smejo vgrajevati armature in fazonski kosi, ki odgovarjajo
veljavnim standardom. V kolikor je zaradi dejanski razmer na terenu
potrebna izdelava nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz
jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bara. Biti mora
antikorozijsko zaščiten. |
|
68. |
Vsi zasuni nad
vključno DN 150 mm morajo biti praviloma vgrajeni v jašek. Do vključno
dimenzije DN 200 se vgrajujejo EV zasuni, nad DN 200 pa prirobnične
lopute s prenosom moči. |
|
69. |
Elektromotorni
zasuni in lopute, ki so vgrajeni v jaških na omrežju ali v drugih
objektih, morajo imeti možnost napajanja s pomožnim rezervnim agregatom
za proizvodnjo električne energije ali z ročnim pogonom. |
|
70. |
Zasuni in lopute
morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu primarnega in načeloma na
odcepu sekundarnega vodovoda, odcepu hidranta, zračnika, blatnika in
čistilnega kosa. Prehodni zasuni zunaj naselja morajo biti med seboj
ustrezno oddaljeni v skladu s projektom, ne glede na vrsto cevovoda. Pri
določanju lokacije ten zasunov pa je potrebno upoštevati terenske
razmere in obratovalne pogoje. |
|
71. |
Čistilne kose je
treba obvezno vgraditi pred vodomeri, večjimi od DN 50 mm, pred drugimi
vodomeri pa po potrebi. Prav tako jih je potrebno vgrajevati pred tlačne
reducirne in regulacijske ventile ter po izkazani potrebi v zajetja,
prečrpališča in črpališča. |
|
72. |
Pri
projektiranju primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja ter naprav
je potrebno določiti lokacije merilnih mest in vključitev v sistem
avtomatizacije v skladu z zahtevami in pogoji upravljavca oziroma
izvajalca javne službe. |
|
73. |
Vodovodni
cevovodi morajo biti v najnižjih točkah načeloma opremljeni z blatniki
oziroma izpusti. Na teh cevovodih se lahko vgradi hidrant le, če vode ni
mogoče odvajati v kanalizacijo ali vodotoke. Izpust oziroma blatnik mora
biti obvezno opremljen z žabjim poklopcem. |
|
74. |
Za javne
porabnike (pranje ulic, zalivanje nasadov itd.) so v omrežju določena
odvzemna mesta, opremljena z zasunom, vodomerom, nepovratnim ventilom in
hidrantom. |
|
2.9 Hidranti
in zaščita pred požarom |
|
75. |
Pri
projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati
pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov. Hidranti se vgrajujejo v vodovodno omrežje na razdalji 80–150 m
v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. |
|
76. |
Hidranti so
lahko podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne
ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. Dimenzije podtalnih
hidrantov so DN 50, DN 80, nadtalnih pa DN 80 in DN 100 mm. |
|
77. |
Vodovodna
omrežja, ki služijo le za napajanje hidrantov, so lahko javna ali
interna hidrantna omrežja. Javna so sekundarni cevovodi z vgrajenimi
hidranti, potekajo pa praviloma po javnem zemljišču ter jih na stroške
lastnika vzdržuje upravljavec. Interno hidrantno omrežje, ki nima
priključenih porabnikov, se mora ustrezno vzdrževati s strani lastnika,
za zagotavljanje varnosti celotnega sistema (vključno s sanitarno
varnostjo) in mora biti fizično ločeno od sanitarnega sistema s
porabniki. |
|
78. |
Interno
hidrantno omrežje je del interne instalacije uporabnika, je za
obračunskim vodomerom in ga vzdržuje uporabnik na svoje stroške. |
|
79. |
Hidranti, ki se
vgradijo na primarno distribucijsko vodovodno mrežo, morajo imeti na
priključku zasun. Priključni zasun in vsa izlivna mesta se pri hidrantu
plombirajo. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod
niveleto terena. Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. |
|
80. |
Velikost
betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na
nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Hidrantne kape
pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Podbetoniran mora
biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. |
|
81. |
Omrežje javnega
vodovoda je lahko neizčrpen vodni vir, ki napaja tudi naprave za gašenje
požarov, kot so hidranti, požarni rezervoarji, interno omrežje, požarni
mimovodi. |
|
82. |
Hidranti se
vgrajujejo na sekundarnem in primarnem omrežju po predpisih o požarni
varnosti. |
|
83. |
Priključek, ki
je namenjen samo za požarno zaščito objektov, se izvede po določilih
tega pravilnika in v skladu z veljavnimi predpisi. Voda iz požarnega
voda se sme uporabljati le za gašenje požara ali za gasilske vaje. |
|
84. |
Požarno varnost
se lahko zagotavlja z direktnim odjemom iz javne mreže le v obsegu, ko
odjem ne vpliva na funkcionalnost celotnega sistema javne mreže in so še
izpolnjene vse zahteve in standardi oskrbe s pitno vodo pri vseh
porabnikih. V nasprotnem primeru, je za vodomernim mestom na priključku
porabnika, za zagotavljanje požarne varnosti , nujna izgradnja
akumulacija ustrezne kapacitete (požarni bazen), s prosto gladino. Za
sanitarno varnost je nujno zagotoviti izmenjavo vode s priključitvijo
porabnikov na končnicah požarnih vodov. |
|
2.10 Jaški |
|
85. |
Sestavni del
vodovodnega omrežja so jaški. Ti se za potrebe obratovanja vodovodnega
sistema vgrajujejo za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje,
odzračevanje, merjenje, regulacijo, nadzor itd. Glede na navedeno delimo
jaške na: |
-
armaturne jaške (jaški za
vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, čiščenje,
zračenje, zmanjševanje tlaka ) |
-
merilni jaški (jaški za
nameščanje kontrolnih in merilnih naprav) |
-
vodomerni jaški (jaški za
nameščanje vodomerov) |
|
2.10.1
Zahteve za armaturne in merilne jaške |
|
86. |
Vsak jašek mora
imeti za vodo, ki zastaja v jašku, glede na vrsto zemljine ob
upoštevanju veljavnih predpisov oziroma odlokov,vodovoda urejeno
ustrezno drenažo za ponikovanje ali urejen odtok vode v kanalizacijski
sistem oz. vodotok. |
|
87. |
Jaški morajo
biti opremljeni z lestvijo ter izvlečnim drogom iz nerjavečega
materiala. Pri cevovodih, večjih od DN 150 mm, je nerjavečo lestev
potrebno izvesti tako, da jo je mogoče izvleči iz jaška. Na povoznih
površinah se uporabijo pokrovi iz nodularne litine z napisom VODOVOD. |
|
88. |
Velikost jaška
definira montažni odmik obeh prirobnic od stene ter možnost vstopa in
namembnost uporabe jaška. Izvedba jaška mora biti vodotesna. V primeru,
da je v jašku vgrajena oprema, ki se napaja z električno energijo je
potrebna vgradnja črpalke za odpadne vode in izvesti signalizacijo
razlitja vode z povezavo v nadzorni center SDU. |
|
89. |
V primeru, da
dimenzije vgrajenega materiala presegajo navedene mere pokrova se
uporabi naslednjo večjo dimenzijo. |
|
90. |
V primeru, da je
v jašku izvedeno prečrpališče ali hidropostaja je potrebno za namene
montaže in demontaže nad mestom vgradnje izvesti odprtino take
velikosti, da je možno vgradnjo ali demontažo izvesti brez razstavljanja
sklopa. |
|
91. |
Kontrolni jašek
mora imeti urejeno odzračevanje in se vgradi na koncu zaščitne cevi ali
kolektorja. Praviloma mora biti jašek zgrajen izven prometne površine. |
|
2.10.2
Dimenzije armaturnih in merilnih jaškov |
|
92. |
Dimenzije in
lokacije armaturnih in merilnih jaškov se določijo s projektom, v
katerem je potrebno upoštevati: |
-
višino, širino in dolžino
jaška, |
-
obliko jaška, ki je po navadi
pravokotne oblike, le v izjemnih primerih se lahko uporabijo tipski
jaški drugačnega tlorisa. |
|
93. |
Vodomerni jaški
so obdelani v poglavju (»6.3 Vodovodni priključki«). |
|
2.11
Označevanje vodovodnih naprav |
|
94. |
Zasuni,
hidranti, zračniki, blatniki, sifoni pri prečkanju vodotokov in
priključki morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. Označevalne
tablice morajo biti pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v
bližini ni objekta, se tablica pritrdi na zato posebej postavljen drog. |
|
95. |
Vodovodni
cevovod se označi tako, da se pri vgradnji 50 cm nad temenom cevi položi
ustrezen opozorilni trak za označitev oziroma ugotavljanje poteka
vodovodnega cevovoda. |
|
2.12
Tlak v omrežju |
|
96. |
Dobavni tlak je
odvisen od hidravličnih razmer in porabe vode iz omrežja. Praviloma se
obratovalni tlaki gibljejo od 1,5 do 6 barov. Za vsak objekt se v
soglasju k priključitvi oz. dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja navede tlak, ki ga omogoča stanje v vodovodni mreži. Za
zahtevnejše objekte je potrebno pridobiti dodatne pogoje, izdelati
dodatne analize ob upoštevanju razmer tudi glede določb 12. člena tega
pravilnika. |
|
97. |
Če je tlak v
omrežju višji od 6 barov, si mora uporabnik vgraditi za obračunskim
vodomerom reducirni ventil. |
|
98. |
Če je tlak v
omrežju manjši od 1,5 bara, mora uporabnik po pridobitvi soglasja
upravljavca za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka. |
|
99. |
Reducirni ventil
in naprava za dvig tlaka sta sestavni del interne instalacije. |
|
2.13
Obvladovanje izgub pitne vode |
|
100. |
Pri načrtovanju
vodovodnih objektov, naprav in omrežja je potrebno predvideti in v
okviru izgradnje izvesti elemente za izvedbo merilnih mest za
obvladovanje vodne bilance skladno z določili Uredbe o oskrbi s pitno
vodo (meritve črpane, prečrpane, dobavljene količine vode, meritve na
mejah občin in druge). Zagotoviti je potrebno daljinski prenos podatkov
o merjenih količinah v bazo upravljavca. Način izvedbe je potrebno
določiti v sodelovanju z upravljavcem. |
|
2.14 Tlačni
preizkus |
|
101. |
S tlačnim
preizkusom se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda. Je
tehnološko in časovno točno določen postopek. |
|
102. |
Postopek
tlačnega preizkusa vodovodnega cevovoda, ki ga mora izvajalec montažnih
del izvesti pred zasipom, mora biti definiran v tehničnem poročilu
projekta (PZI) s strani akreditirane institucije po veljavnem standardu
ter izveden v skladu z navodili upravljavca in dobavitelja. |
|
2.15
Dezinfekcija vodovoda pred uporabo |
|
103. |
Po zaključku
gradnje novih cevovodov in obnovitvah daljših odsekov je treba javni
vodovod in priključke dezinficirati. Dezinfekcijo vodovodnega omrežja se
izvede šele po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu vodovodnih cevi in
ko je na vodovodne cevi montirana vsa oprema z armaturami. Izjemoma se
lahko dezinfekcijo vodovodnega omrežja izvede istočasno s tlačnim
preizkusom. Vodovod mora biti načrtovan tako, da je to možno izvajati
sektorsko, na ustreznih dolžinah. |
|
104. |
Dezinfekcijo
novih vodovodnih objektov se izvede po uspešno opravljenem preizkusu
vodotesnosti teh objektov in ko so montirani vsi potrebni spojniki,
končana vsa gradbena dela in montažna dela ter ko je vodna celica
zaščitena in fizično ločena od ostalih prostorov objekta. Načrtovanje
objektov mora to omogočati. |
|
105. |
Projektant
predvidi izvedbo dezinfekcije, morebitno faznost izvedbe, mesto
doziranja dezinfekcijskega sredstva, način končne dispozicije izpranih
hiperkloriranih vod in po potrebi izvedbo nevtralizacije. |
|
106. |
Glede na obseg
in faznost novogradnje ali obnove se dezinfekcijo vodovodnega omrežja
lahko izvede po odsekih. Za dezinfekcijo predvideni odsek se mora ločiti
od delov sistema za oskrbo s pitno vodo, ki so v obratovanju.
Dezinfekcijo novo zgrajenih cevovodov se izvede vedno, ne glede na
dolžino in premer cevi, razen pri izvedbi priključkov in popravilih,
kjer tehnično to ni izvedljivo. V vseh teh primerih se zagotovi
zdravstvena ustreznost z izpiranjem. |
|
107. |
Za dezinfekcijo
in izpiranje se uporablja samo pitna voda. Dezinfekcijo vodovoda lahko
opravlja le strokovno usposobljena in opremljena pooblaščena
organizacija (izvajalec dezinfekcije). |
|
2.15.1
Pripomočki za dezinfekcijo in dezinfekcijska sredstva |
|
108. |
Pripomočki in
oprema, ki se uporabljajo za izvedbo dezinfekcije, morajo biti primerni
za uporabo na javnem sistemu oskrbe s pitno vodo, ustrezno vzdrževani in
hranjeni ter po potrebi zamenjani. |
Vsa
dezinfekcijska sredstva, ki se uporabljajo za dezinfekcijo pitne vode,
morajo biti registrirana v Registru biocidnih pripravkov. |
|
109. |
Interna
instalacija uporabnika mora biti redno vzdrževana skladno s predpisi in
stalno zagotavljati svojo funkcijo tako, da ne vpliva na kakovost pitne
vode na mestu, kjer se ta uporablja kot pitna voda. V primeru, da
upravljavec ugotovi, da je instalacija vzrok za neskladnost pitne vode
na pipi pri uporabniku, uporabnika o tem obvesti in mu da navodila, ki
jih mora uporabnik upoštevati. |
|
110. |
Pri načrtovanju
vodovodnih objektov in naprav ter objektov v katerih se uporablja pitna
voda za pitje je potrebno upoštevati, da materiali in snovi, ki so v
stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali
mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode. |
|
111. |
Interna
instalacija uporabnika, ki pri tehnološkem procesu uporablja snovi, ki
lahko ogrozijo skladnost vode, mora biti izvedena tako, da je popolnoma
izključena možnost povratnega toka vode iz instalacije v omrežje
upravljavca. Enako velja za hidrantna omrežja, ki nimajo porabnikov. |
|
3
ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI PITNE
VODE |
|
3.1 Splošno |
|
112. |
Kakovost pitne
vode iz vodovodnega sistema mora na vodomernem mestu ustrezati vsem
zahtevam veljavnih predpisov RS, upoštevati pa je potrebno tudi smernice
EU, kadar je to mogoče. |
|
113. |
Kakovost pitne
vode za preskrbo prebivalstva, nadzor kakovosti pitne vode, način
izvajanja notranjega nadzora in drugi pogoji glede kakovost pitne vode
morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje. Uporabnik je dolžan
zagotoviti, da se kakovost pitne vode v interni instalaciji ne poslabša.
|
|
3.2 Materiali |
|
114. |
Materiali, iz
katerih so izdelani elementi vodovodnega sistema, vključno s tesnili in
premazi, ki pridejo v stik s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih,
kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost/kakovost
pitne vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. |
|
3.3 Zaščita
vodovodnega omrežja in naprav |
|
115. |
Vodooskrbni
objekti (zajetja, črpališča, vodnjaki, prečrpališča, vodohrani,
razbremenilniki, itd.) morajo biti zaščiteni tako, da ni možen pristop
ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb ali živali. |
|
3.4 Zaščita
cevovodov pred onesnaženjem |
|
116. |
Med polaganjem
cevovoda je potrebno zaščititi notranjost cevovoda pred onesnaženjem.
Cevi in elemente cevovoda je potrebno pred vgradnjo očistiti. Med
prekinitvami gradnje in ob zaključkih montaže se mora zapreti posamezne
odprtine. |
|
3.5
Zavarovanje proti povratnemu toku vode |
|
117. |
Vodovodno
omrežje mora biti projektirano, opremljeno in izvedeno tako, da je
izključena možnost povratnega vpliva okolice in vode iz internih
vodovodnih omrežij na javni vodovod. |
|
3.6 Staranje
pitne vode |
|
118. |
Vodovodni
sistemi za oskrbo s pitno vodo morajo biti projektirani, izvedeni in
delovati v takih pogojih obratovanja, da je preprečena možnost
zadrževanja vode v sistemu, ki bi povzročila nesprejemljivo poslabšanje
skladnosti/kakovosti pitne vode. |
119. |
Skrbno je treba
proučiti naslednje dejavnike, ki vplivajo na zadrževanje vode:
|
- slepi
vodovodi, |
-
odcepi za hidrante, |
-
neizolirane cevi, vgrajene
vnaprej (pred trajno uporabo), |
-
odseki s trajno nizkim pretokom
vode, |
-
povečane dimenzije vodovodov
zaradi požarne varnosti in ostalih občasnih zahtev. |
|
4 OBJEKTI IN
NAPRAVE |
|
4.1
Prečrpalnice |
|
120. |
Predvidena
prečrpalnica naj bo minimalnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne
opreme. Objekt naj bo praviloma nadzemne izvedbe, če ni dogovorjeno
drugače (soglasja). Izjemoma je možna podzemna izvedba v jašku ustreznih
dimenzij. |
|
121. |
Zmogljivost
črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe,
maksimalne urne porabe ter požara. Agregat naj bo kompaktne izvedbe,
sestavljen iz ustreznega števila črpalk za srednjo in maksimalno porabo
in z dodatno črpalko za potrebe požara. Predvidi se vsa potrebna zaporna
armatura, cevne povezave iz nerjavečega jekla (inox), zaščita proti
hidravličnemu udaru in ustrezna oprema za merjenje parametrov. Vsi deli
cevovoda morajo bit izdelani po veljavnih standardih. V objektu se
predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje
in prezračevanje, opreme za nadzor delovanja in brezžični prenos
podatkov v nadzorni center. Črpalke, ki ne črpajo v protiležni vodohran,
morajo biti frekvenčno regulirane. |
|
122. |
Za telemetrijsko
posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na nadzemni objekt
oz na ustrezni lokaciji. Dovod električne energije do objekta mora biti
usklajen z razpoložljivimi možnostmi elektrodistributerja. Izbiro zagona
je treba predvideti v skladu z razmerami elektroomrežja. Vsa oprema mora
biti izdelana in atestirana po veljavnih standardih. Na lokaciji objekta
je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do
objekta. Okolica objekta mora biti ograjena z žično ograjo višine 2m, ki
nepooblaščenim osebam onemogoča dostop vstop, prav tako je potrebna
Izvedba tehničnega varovanja in alarmiranja vstopa v objekt. |
|
123. |
V primeru, da je
v jašku izvedeno prečrpališče ali hidropostaja je potrebno za namene
montaže in demontaže nad mestom vgradnje izvesti odprtino take
velikosti, da je možno vgradnjo ali demontažo izvesti brez razstavljanja
sklopa. |
|
4.1.1 Merilna
oprema |
124. |
Predvidena
oziroma vgrajena mora biti naslednja oprema: |
-
merilnik pretoka črpalke z
analognim tokovnim in impulznim izhodom, vgrajen na ustreznem mestu za
zagon zahtevane točne meritve pretoka |
-
hidrostatični merilnik nivoja z
analognim tokovnim izhodom |
-
merilnik tlaka na sesalni
strani črpalk z analognim tokovnim izhodom |
|
125. |
Vgrajena merilna
oprema mora omogočati izhodne podatke za odčitavanje na mestu vgradnje
in daljinski prenos podatkov v nadzorni center. |
|
4.1.2
Krmiljenje in prenos podatkov v nadzorni sistem |
|
126. |
Oprema za
krmiljenje in prenos podatkov morajo ustrezati internim standardom
upravljavca na že vzpostavljenem nadzornem sistemu. Predvidena morata
biti lokalni krmilnik za avtonomno delovanje naprav v objektih in oprema
za telemetrijo, urejen prenos podatkov v nadzorni center in daljinsko
upravljanje naprav. |
|
127. |
Minimalno
število podatkov, ki se prenašajo: |
-
izpad napetosti (omrežje) |
-
vstop v objekt, |
-
napake, vklope in izklope
črpalk, |
-
nivo in preliv, |
-
tlak (sesalna, tlačna stran), |
-
pretok, trenutna vrednost in
komulativa, |
-
parametri kvalitete pitne vode
(odvisno od dodatno vgrajene opreme, npr. temperatura vode, motnost)
|
|
4.2 Vodohrani |
|
128. |
Vodohrani morajo
biti projektirani tako, da se pri gradnji doseže vodotesnost in
zračnost. Konstruirani in preizkušeni morajo biti tako, da zagotavljajo
zahtevano varnost oskrbe s pitno vodo in ohranjajo sprejemljivo stopnjo
vplivov na kakovost vode. Vodohrani so praviloma vkopani in imajo dve
vodni celici, ki sta med seboj fizično in v celoti ločeni in armaturno
celico. Oblika, prostornina in način gradnje morajo omogočati kroženje
vode v vodnih celicah, zaradi ohranjanja kakovosti vode pa naj bo ob
upoštevanju požarne varnosti, čas zadrževanja skrajšan na minimum. |
|
4.2.1
Izvedbene zahteve |
|
129. |
Vodohrani morajo
biti izvedeni tako, da njihova oblika, način gradnje in ustrezna
hidroizolacija zagotavljajo 100% nepropustnost vodnih celic. Zaradi
lažjega vzdrževanja in konstantnosti oskrbe naj bodo izvedeni z dvema
vodnima celicama. Celici sta praviloma okrogli, za zagotavljanje
ustrezne izmenjave vode ter ohranjanje kvalitete. |
|
130. |
Prostornina
vodohrana se določi na podlagi predvidene dnevne porabe vode, požarne
rezerve, in dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju). Cevni
razvod znotraj vodohrana naj se izvede iz nerjavečega jekla (inox)
zaporne armature naj bodo korozijsko obstojne. Predviden naj bo preliv
in izpust za praznjenje vodnih celic v kanalizacijo. Vsi deli cevovoda
morajo bit izdelani po veljavnih standardih. |
|
131. |
Preprečena mora
biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in armaturnih celic,
predvidi se ustrezno prezračevanje objekta in gretje z grelnimi paneli.
Zračniki morajo biti izvedeni tako, da se onemogoči vnos škodljivih
substanc v vodne celice. |
|
132. |
V objektu se
predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje
in prezračevanje, opreme za meritve parametrov in nadzor delovanja in
brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Vsa oprema mora biti
izdelana in atestirana po veljavnih standardih. |
|
133. |
Za telemetrijsko
posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na ustrezni
lokaciji. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila
vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. Okolica objekta mora biti
ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča
dostop vstop, prav tako je potrebna Izvedba tehničnega varovanja in
alarmiranja vstopa v objekt. Izjemoma se objekta ne ogradi v kolikor to
ni možno zaradi veljavne prostorske zakonodaje ali drugih tehtnih
razlogov. |
Potrebno je
soglasje izvajalca javne službe. |
|
4.2.2
Prostornina vodohrana |
|
134. |
Prostornina
vodohrana se določi na podlagi hidravlično tehničnega dimenzioniranja in
zagotavljanja varnosti s potrebno prostornino vodohrana za pokrivanje.
Določi se na osnovi: |
- izračuna
flukturajoče porabe vode v kritičnem dnevu leta, |
- z 20 %
dodatka za nujno potrošnjo (motnje v obratovanju) |
- z minimalno
požarno rezervo. |
4.2.3 Naprave
v vodohranih |
|
135. |
Vodohrani imajo
praviloma en merilnik nivoja, ki je vgrajen tako, da po potrebi omogoča
fizični prenos iz ene v drugo vodno celico. V vsaki vodni celici sta
vgrajeni še nivojni stikali za signaliziranje preliva in minimalnega
nivoja. Vodohrani na magistralnem, primarnem in sekundarnem omrežju,
morajo imeti na iztočni cevi vgrajen merilnik pretoka primerne dimenzije
in točnosti (min./max.pretok). Merilnike kakovosti vode določi
upravljavec (UV, temperatura, meritev prostega klora itd.)
|
|
4.3 Vodnjaki |
|
136. |
Objekti, ki so
izvedeni z namenom raziskav, meritev in izkoriščanja podtalnice za namen
oskrbe s pitno vodo, so: |
- raziskovalne
vrtine, |
-
piezometri, |
- vodnjaki. |
Pri posegih v
vode se ne sme spremeniti nivo gladine ali smer površinskih ali
podzemnih voda oziroma naravno kroženje vode in vodnatost tako, da bi
bila ogrožena oskrba s pitno vodo, naravne danosti za obstoj rastlinstva
in živalstva v vodi, na vodnih in z njimi povezanih zemljiščih, odtočne
razmere, prostorska in časovna razporeditev voda, kakovost in količina
podzemnih voda skladno z veljavno zakonodajo. |
|
4.3.1
Izvedbene zahteve |
|
137. |
Vodnjak namenjen
za črpanje in izkoriščanje vode je opremljen s filtrskimi cevmi,
ki se vgradijo glede na rezultate vrtanja in hidrogeološko poročilo v
globinah, kjer nastopajo vodonosni sloji v katerih želimo zajeti
podtalnico. Vgradijo se črpalke s potopnim elektromotorjem, prigrajenim
na črpalno stopnjo oziroma sesalnim košem, konstrukcija črpalnega dela
pa je predvidena za vgradnjo v ozke vrtane vodnjake. Izbira črpalke mora
ustrezati geometrijskim in hidravličnim parametrom izvedenega vodnjaka,
stalna potopitev sesalnega dela črpalke mora ustrezati minimalno
potrebnim pogojem, ki zagotavljajo stabilno delovanje črpalke izven
področja vplivov kavitacije. Konstrukcija črpalke mora ustrezati
predvidenim pogojem obratovanja (možnost prisotnosti peska v črpani
vodi, neprekinjeno delovanje). Obvezna je izvedba vrtine z usedalnikom v
nepropustni plasti. |
|
138. |
Premer črpalke
mora biti ustrezen glede na premer cevitve vodnjaka, za hlajenje
potopnega elektromotorja mora biti zagotovljen stalen obtok vode z
ustrezno hitrostjo. Objekt vodnjaka naj bo praviloma polovično vkopan
podzemni objekt, predviden za vgradnjo armature, tlačnih cevovodov,
merilnoregulacijske opreme, elektrokrmilne opreme, opreme za odvzem
vzorcev in opreme za drenažo tlačnega voda ter urejenim ustreznim
odlokom odpadnih voda v izpust, kanalizacijo ali vodotok oziroma v
ponikanje, v skladu z veljavnimi predpisi in uredbami na območju posega. |
|
139. |
Dimenzije
objekta morajo biti ustrezne za manipulacijo črpalnega agregata pri
demontaži črpalke in elektromotorja in pri izvajanju manjših montažnih
posegov. Tlačni cevovodi se izvedejo in nerjavnega jekla (inox) za
ustrezni tlačni razred, višji od maksimalnega tlaka črpalke. Za pravilno
delovanje in zaščito črpalk se mora vgraditi ustrezna korozijsko odporna
zaporna, odzračevalna in varnostna armatura za preprečevanje
hidravličnega udara. Vsi deli cevovoda morajo bit izdelani po veljavnih
standardih. |
|
140. |
V objektu se
predvidi vgradnjo elektroopreme za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje
in prezračevanje, opreme za meritve parametrov in nadzor delovanja ter
brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Vsa oprema mora biti
izdelana in atestirana po veljavnih standardih. |
|
141. |
Za telemetrijsko
posredovanje podatkov se predvidi postavitev antene na ustrezni
lokaciji. Na lokaciji objekta je treba predvideti prostor za vozila
vzdrževalne službe in za dovoz do objekta. Okolica objekta mora biti
ograjena z žično ograjo višine 2 m, ki nepooblaščenim osebam onemogoča
dostop vstop, prav tako je potrebna Izvedba tehničnega varovanja in
alarmiranja vstopa v objekt. |
|
4.4 Varovanje
in nadzor nad delovanjem objektov |
|
142. |
Objekti za
oskrbo z vodo (črpališča, prečrpališča, vodohrani, raztežilniki ipd.)
morajo biti varovani in nadzorovani v skladu z veljavnimi predpisi za
tovrstne objekte in izdelanimi načrti varovanja in delovanja ob izrednih
dogodkih. |
Varovanje
objektov se izvaja z: |
-
alarmnimi napravami, |
-
zaščitno ograjo, |
-
vgradnjo dodatnih kovinskih
rešetk na okvirih vrat in oken, |
-
kovinsko prečko na vhodnih
vratih, |
-
ustrezno zaščito zračnikov
proti ometu, |
-
z daljinskim nadzorom varovanja
in delovanja posameznega objekta. |
|
4.4.1 Splošne
zahteve |
|
143. |
Upravljavec
vodovodnega sistema mora skrbeti za nemoteno delovanje črpališč,
prečrpalnih postaj, vodohranov, drugih vodovodnih objektov ter
vodovodnega distribucijskega omrežja. |
Za
možnost hitrega ukrepanja in manjšega števila prekinitev oskrbe s pitno
vodo, mora upravljavec nadzirati in s preizkusi ugotavljati in
odpravljati netesnost cevi in v čim krajšem možnem času odpravljati
napake v delovanju vodovodnega oskrbnega sistema. Nadzor mora zajemati
meritve pretokov, tlakov na omrežju in ostale obratovalne kontrole. Za
te namene se uporablja avtomatiziran daljinski nadzor in upravljanje in
pa metode ugotavljanja napak na posameznih lokacijah, ki niso vključene
v daljinski nadzor in upravljanje. Izbran postopek je odvisen od
tehnične opremljenosti posameznega dela vodooskrbnega sistema in
spremljanja hidravličnih razmer na sistemu v realnem času, na podlagi
daljinskega vodenja in upravljanja strokovnih služb, s programsko opremo
matematičnih simulacijskih dogodkov. |
|
144. |
Daljinski nadzor
in upravljanje delovanja objektov vodovodnega sistema: |
V sistem
daljinskega nadzora in upravljanja je potrebno ob izgradnji vključiti
vse nove objekte. Obstoječe objekte, ki niso vključeni v sistem
daljinskega nadzora in upravljanja, je potrebno vključiti ob njihovih
rekonstrukcijah. |
|
145. |
Pri izvedbi,
širitvi in planiranju dejavnosti na področju daljinskega upravljanja in
nadzora oziroma telemetriji je potrebno upoštevati tehnične standarde in
standardizacijo, ki se že uporabljajo v zgrajenem sistemu daljinskega
nadzora in upravljanja. Razlog temu je poenotenosti sistema ter
racionalizacija stroškov vzdrževanja. Pri tem se morajo upoštevati
skladnosti z mednarodnimi standardi najboljših razpoložljivih tehnologij
(BAT). |
|
146. |
Za prenos
podatkov med centrom vodenja in posameznimi objekti se lahko uporablja
žična in radijska povezava – digitalni radijski sistemi. Dostop do
nadzora mora biti omogočen tudi preko lokalne poslovne mreže upravljavca
in fiksnega ter mobilnega internetnega omrežja. Omogočeno mora biti tudi
SMS obveščanje in alarmiranje operaterjev, kar zagotavlja skrajšanje
odzivnih časov za odpravo napak. |
|
147. |
Pri gradnji in
dograditvah nadzornega sistema in objektov je potrebno upoštevati: |
-
v objektu mora biti omogočeno
lokalno upravljanje vseh elementov delovanja objekta, |
-
v primeru izpada sistema
daljinskega nadzora morajo medsebojno odvisni objekti delovati dalje
nemoteno oziroma morajo imeti vzpostavljeno medsebojno komunikacijo za
potrebo nemotene ga nadaljnjega delovanja, |
-
naprave za neprekinjeno
napajanje morajo v primeru izpada omrežne električne napetosti
zagotoviti za 48 ur delovanje merilnih, krmilnih, signalizacijskih in
komunikacijskih naprav ob izpadu mrežne napetosti, |
-
programska oprema mora
omogočiti obdelavo vseh signalizacij, alarmov in tehnoloških parametrov
dostopnih preko sistema daljinskega nadzora in upravljanja za potrebe
analize delovanja in upravljanja vodovodnega distribucijskega sistema, |
-
predviden mora biti priklop
objektov na agregatsko napajanje, |
-
avtomatsko delovanje objekta
omogoča lokalni krmilnik, |
-
pri projektiranju in izgradnji
novih ter rekonstrukciji obstoječih vodooskrbnih objektov se mora
upoštevati vsa veljavna zakonodaja, ob upoštevanju najboljših
razpoložljivih tehnologij (BAT). |
|
5 IZDAJA
SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ
|
|
5.1 Splošno |
|
148. |
Izvajalec javne
službe v okviru storitev javne službe v predpisanem roku izdaja: |
-
smernice in mnenja k
prostorskim aktom, |
-
mnenja o razpoložljivosti
vodnega vira in neogroženosti oskrbe s pitno vodo, |
-
projektne pogoje in soglasja k
projektnim rešitvam, |
-
soglasja za priključitev,
skladno z določili Zakona o varstvu okolja, Zakona o vodah, Zakona o
urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov, Uredbe o vrstah objektov
glede na zahtevnost, Pravilnika o projektni dokumentaciji, Uredbe o
oskrbi s pitno vodo, Pravilnika o evidentirani posebni rabi vode in
ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja zadeve na področju oskrbe z vodo in
varovanja obstoječih vodovodnih objektov. |
|
149. |
Smernice,
mnenja, projektni pogoji, soglasja k projektnim rešitvam ter soglasja za
priključitev, se izdajajo na podlagi izpolnjene vloge stranke. K vlogi
je potrebno še predložiti vsa potrebna dokazila in projektno
dokumentacijo, ki je predpisana v določbah zakonov iz področja gradnje
in urejanja prostora. |
|
5.2 Smernice
k prostorskim izvedbenim aktom |
|
150. |
Za objekt na
območju, ki se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se ti
akti izdajajo v postopku sprejemanja občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, pri čemer se za projektne pogoje štejejo smernice. |
|
151. |
Smernice k
prostorskim izvedbenim aktom, lokacijskim in ureditvenim načrtom
vsebujejo: |
-
odmike od obstoječih vodovodnih
objektov in naprav za oskrbo z vodo, |
-
izpolnjevanje pogojev varovanja
vodnih virov glede na vrsto vodovarstvenega pasu, |
-
potrebne in razpoložljive
kapacitete vode, |
-
tlačne razmere, potrebno
zaščito cevovodov, odmike, križanja, požarno varstvo, ki ga zagotavlja
javni vodovod, - drugi potrebni podatki, glede na specifičnost lokacije. |
|
152. |
V slučaju novih
potreb, ki presegajo obstoječe zmožnosti vodooskrbnih objektov in
naprav, upravljavec predpiše pogoje za dosego le-teh. Brez izpolnitve
oziroma upoštevanja smernic ni mogoče pridobiti pozitivnega mnenja
upravljavca vodovoda. |
|
5.3 Mnenja k
prostorskim izvedbenim aktom |
153. |
Pozitivno mnenje
se izda, ko so izpolnjene oziroma upoštevane smernice in ugotovljena
skladnost projektnih rešitev s tem pravilnikom. |
K vlogi za
izdajo mnenja je potrebno priložiti predhodno izdane smernice ter
dokumentacijo (celotni izvedbeni akt). |
|
5.4 Mnenja o
razpoložljivosti vodnega vira in neogroženosti oskrbe s pitno vodo
|
|
154. |
Posebna raba
vode, ki ni oskrba s pitno vodo, se lahko izvaja z odvzemanjem vode iz
objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le če to dopušča
izdatnost vodnega vira in če zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno
vodo, na podlagi strokovnega mnenja izvajalca gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo, s katerim se ugotovi razpoložljivost vodnega vira
in neogroženost oskrbe s pitno vodo. |
|
5.5 Projektni
pogoji |
|
155. |
Projektni pogoji
so dokument, s katerimi upravljavec določa pogoje, ki jih morata
projektant in investitor upoštevati pri načrtovanju predvidenega
inženirskega objekta oziroma pogoje, ki jih mora izpolniti uporabnik, da
si pridobi pogoje za priključitev inženirskega objekta na javno
vodovodno omrežje. |
|
156. |
Brez izpolnitve
projektnih pogojev, soglasja upravljavca vodovoda ni mogoče pridobiti,
razen v primerih, kadar soglasodajalec na podlagi zahteve za izdajo
projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni
pogoji niso potrebni. Takrat se zahteva za izdajo projektnih pogojev
šteje kot zahteva za izdajo soglasja. |
|
157. |
K vlogi za
pridobitev projektnih pogojev mora investitor oz. projektant projektne
dokumentacije predložiti idejno zasnovo (IDZ), ki je izdelana v skladu s
Pravilnikom o projektni dokumentaciji ter mora vsebovati načrt
arhitekture in prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
5.6 Soglasje
k projektnim rešitvam |
|
158. |
Postopek
pridobitve soglasja mora praviloma potekati dvostopenjsko in se začne z
izdajo projektnih pogojev in šele nato z izdajo soglasja. Postopek
izdaje soglasja ni dvostopenjski takrat, ko gre za enostavne objekte, za
katere ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, zato se izda samo
soglasje. |
|
159. |
Za izdajo
soglasja k projektnim rešitvam mora naročnik k vlogi predložiti del
projektne dokumentacije (PGD), ki je v zvezi s predmetom soglašanja ter
predhodno izdane projektne pogoje k idejni zasnovi. V kolikor so
izpolnjeni projektni pogoji, se izda soglasje k projektnim rešitvam.
Dostaviti je dolžan tudi drugo dokumentacijo, ki jo zahteva upravljavec
za potrebe odločanja, v kolikor se smatra in ugotovi, da le ta vpliva na
predmet odločanja. |
|
160. |
Za gradnjo novih
vodovodnih cevovodov, rekonstrukcijo obstoječih vodovodnih cevovodov in
ostale posege na javnem omrežju Mariborskega vodovoda, mora vlagatelj
upravljavcu dostaviti dokumentacijo za izvedbo (PZI), ki vsebuje
podrobne načrte, popise del in specifikacijo materiala na podlagi
katerih se v skladu s pogoji iz izdanega gradbenega dovoljenja gradnja
lahko izvede. |
|
161. |
Soglasje h
gradnji komunalnih vodov kot so kanalizacija, plinovod, toplovod, PTT,
električni, CTV vodi, ipd. in k rekonstrukciji cest ter javnih površin
se izda na osnovi predložene PGD ali PZI projektne dokumentacije, iz
katere so vzdolž trase in v prerezih razvidni predpisani odmiki in
zaščita vodovoda na mestih križanj z drugimi komunalnimi vodi. |
|
162. |
Pred izdajo
uporabnega dovoljenja je potrebno predložiti projekt za izvedbo (PZI) in
dokumentacijo v skladu z veljavno zakonodajo, na osnovi katerega
predstavnik upravljavca poda izjavo na tehničnem pregledu objekta. |
|
163. |
Izjava k
uporabnemu dovoljenju je potrdilo, da so izpolnjeni predpisani pogoji,
vsebovani v izdanih projektnih pogojih in soglasju. |
|
5.7 Soglasje
za priključitev |
|
164. |
Soglasje za
priključitev je dokument, s katerim upravljavec na podlagi Uredbe o
oskrbi s pitno vodo določa pogoje za priključitev uporabnikov na javno
vodovodno omrežje. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev je
potrebno predložiti projektno dokumentacijo (IDZ, PGD), ki mora biti
usklajena z zahtevami investitorja in upravljavca. |
|
165. |
Soglasje za
priključitev se izdaja v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za
gradnjo stanovanjske hiše, počitniške hiše, poslovnega objekta,
industrijskega objekta, poslovno - stanovanjskega objekta, dograditev
objekta (prizidek, nadgradnja, rekonstrukcija) itd. |
|
6 VODOVODNI
PRIKLJUČKI |
|
6.1 Postopek za
priključitev na vodovodno omrežje in ukinitev priključka
|
6.1.1 Osnovni
pogoji
|
166. |
Po izdanem
ustreznem soglasju za priključitev, naročnik poda zahtevek za izvedbo
vodovodnega priključka na obrazcu »Prijava vodovodnega priključka«. |
|
167. |
Na osnovi
izpolnjenega zahtevka za vodovodni priključek in predložene
dokumentacije, upravljavec opravi ogled in izdela ponudbo za izvedbo
priključka. V ponudbi je določena lokacija priključka in obračunskega
vodomera, rok izvedbe in predračun stroškov izdelave, nadzora, izdelave
geodetskega posnetka priključka. |
|
168. |
Na sedežu
podjetja uporabnik z upravljavcem sklene Pogodbo o priključitvi,
dobavi, odjemu in plačilu vode ter pogodbo o ustanovitvi stvarne
služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni
priključek. Če poteka vodovodni priključek tudi preko zemljišča, ki ni
last uporabnika, mora uporabnik v korist upravljavca pridobiti od
lastnika oz. lastnikov zemljišča pogodbo o dovolitvi služnosti za
izgradnjo in vzdrževanje priključka z vpisom v zemljiško knjigo. |
|
6.1.2
Ukinitev vodovodnega priključka |
|
169. |
Ukinitev
priključka se lahko izvede samo v primeru odstranitve stavbe, ki je
priključena na javni vodovod ter na osnovi ustreznega dokumenta, ki
dokazuje pravno podlago za odstranitev objekta. |
|
170. |
Priključek se
lahko ukine samo na osnovi pisnega zahtevka lastnika ali lastnikov
(vseh) priključka. Izvede se na stroške lastnika ali lastnikov
priključka. Ukinitev priključka se izvede na priključku (glavnem vodu),
kjer se prekine dovod vode na mestu navezave na vodovodno omrežje, kar
lahko izvede le upravljavec vodovoda. |
|
6.2 Pogoji
priključitve in izvedba |
|
171. |
Priključitev na
javno vodovodno omrežje, s katerim upravljavec upravlja, je možna, ko so
izpolnjeni vsi pogoji iz izdanih soglasij in je vodovod funkcionalen.
Vodovod na katerega se uporabnik priključuje, mora biti ustrezno
dimenzioniran za vse potrebe porabnikov in zagotavljati zadostne
količine pitne vode ter tlake na mestih priključevanja. V primeru
gradnje mora biti le ta zaključena s funkcionalno vzpostavitvijo
obratovanja vodovoda (kvaliteta, tlaki, pretoki). Hkrati mora imeti
objekt, ki se priključuje, zagotovljen ustrezen odvod odpadnih in
meteornih voda v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o varstvu okolja,
Zakon o vodah, Uredba o oskrbi s pitno vodo, Uredbe o varovanju vodnih
virov. |
|
172. |
Vsaka stavba ali
inženirski objekt, ki se nahaja znotraj območja oskrbe s pitno vodo mora
biti priključena na vodovodno omrežje skladno z zakonodajo. V
večstanovanjskih objektih ali ločenih delih stavb kjer to tehnične
možnosti dopuščajo, se mora zagotoviti za vsako stanovanjsko enoto ali
posamezni del stavbe direktno priključevanje s samostojnim ločenim
odjemnim mestom. V kolikor teh možnosti ni, se vgradi glavni vodomer in
se dovoli vgradnja odštevalnih števcev (sub-vodomerov) ali delilnikov,
ki se obračunavajo skladno z Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih
stavb. |
|
173. |
Enako kot v
predhodnem členu velja za potrebe obračuna porabe vode obstoječih
lokalnih sistemov, ki še niso v upravljanju upravljavca javne
gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na tem področju. |
|
174. |
Pri prevzemu
priključkov, ki so bili v upravljanju lokalne skupnosti , se morajo
zagotoviti minimalni standardi opremljenosti priključka oziroma odjemnih
mest. Priključki morajo imeti zaporne ventile na glavni cevi, pri
vodomeru morajo biti vgrajeni ustrezni elementi glede na premer oz.
velikost vodomera (ventili, distančniki, MDK, čistilni komad ). Vodomeri
morajo ustrezati zahtevanim standardom, v nasprotnem primeru se morajo
takoj zamenjati. |
V primeru, da
omrežje ne zagotavlja nemotene in varne oskrbe s pitno vodo, zaradi
omejene pretočnosti, vodnih in energetskih izgub, starosti in
dotrajanosti, ki ima za posledico neustrezno funkcionalnost omrežja s
priključenimi porabniki tega in celotnega sistema v trajnostnem razvoju,
je zaradi neizpolnjevanja zahtevanih standardov opremljenosti vodovoda,
nujno nadaljevanje drugega dela postopka sanacije omrežja z objekti in
napravami, do ureditve in prevzema, ki je opisan v poglavju »7.3 Prevzem
obstoječih objektov«. |
|
175. |
Pri prevzemni
dokumentaciji je potrebno zagotoviti lastniške listine in osnovne
podatke lastnika - plačnika vodarine. Spiske uporabnikov mora zagotoviti
občina, lastnica sistema. |
|
176. |
Priključevanje
porabnika na priključek drugega porabnika za ali pred obračunskim
vodomerom ni dovoljena, razen v izjemnem primeru opredeljenem v členu
186. Za vsakega porabnika mora biti zagotovljen ločen obračun porabe
vode na odjemnem mestu. |
|
177. |
Izvedbo
priključka, vgradnjo vodomera in navezavo na javno vodovodno omrežje
lahko izvede samo izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno
vodo, ki opravi tudi vsa zahtevana opravila pri kontroli izvedbe in
predaji priključka v uporabo. |
|
178. |
V primeru
obračuna vode izvajalca gospodarske javne službe za porabnike sistema na
delu vodovoda drugega upravljavca ali izvajalca gospodarske javne
službe, mora merilno mesto porabnika izpolnjevati vse strožje zahteve
izvajalca gospodarske javne službe. Upravljavec vodovoda mora za potrebe
novega priključevanja vedno pridobiti tudi soglasje izvajalca
gospodarske javne službe, ki za njega na tem delu izvaja obračun prodane
vode. |
|
6.2.1
Vodovodni priključki po namenu |
|
179. |
Vodovodni
priključki so po namenu lahko: |
-
stalni priključki, namenjeni
stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne rabe
(pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) in |
-
začasni priključki, namenjeni
za začasne potrebe kot so sejmi, različne krajevne prireditve,
gradbiščne priključke in podobno. |
|
6.2.2
Postopek za priključitev stalnega priključka |
|
180. |
Za priključitev
že obstoječega objekta je potrebno izpolniti obrazec »Prijava
vodovodnega priključka«, h kateremu je potrebno priložiti: |
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje
ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor, |
-
potrdilo upravne enote za
objekte grajene pred letom 1967, |
-
dokazilo o lastninski pravici
(redni izpis iz zemljiške knjige ali drugo dokazilo o lastništvu), |
-
uradni situacijski načrt z
vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi parcelnimi
številkami v merilu 1:500, |
1:1000, 1:2000
ali 1:2880, |
-
soglasje občine za izvedbo
vodovodnega priključka, |
-
soglasje za prekop cestišča in
soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko
katerih poteka priključek ali je nameščen jašek, |
-
potrdilo, da je odvajanje,
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode urejeno v skladu s
predpisi, |
-
pogodbo o ustanovitvi stvarne
služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni
priključek ter upravljavcem. |
|
6.2.3
Postopek za priključitev začasnega priključka |
|
181. |
Začasna priključitev na javni
vodovod je časovno omejena in je možna le z začasnim priključkom v
trajanju do dveh let. Ta se lahko
s pisnim zaprosilom
lastnika podaljša do dokončanja
objekta in pričetka uporabe. Pogoj za izvedbo trajnega vodovodnega
priključka je rešeno odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih
voda. V kolikor lastnik začasnega priključka ni podal vloge za
podaljšanje, lahko izvajalec gospodarske javne službe po poteku roka
priključek kadarkoli ukine. |
|
182. |
Za priključitev
začasnega priključka je potrebno izpolniti obrazec »Prijava vodovodnega
priključka« h kateremu je potrebno priložiti: |
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje
ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor, |
-
dokazilo o lastninski pravici
(redni izpis iz zemljiške knjige), |
-
uradni situacijski načrt z
vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi parcelnimi
številkami v merilu 1:500, |
1:1000, 1:2000
ali 1:2880, |
-
soglasje občine za izvedbo
vodovodnega priključka, |
-
soglasje za prekop cestišča in
soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko
katerih poteka priključek ali je nameščen jašek, |
-
pogodbo o ustanovitvi stvarne
služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni
priključek ter upravljavcem (za gradbiščne in ostale priključke, ki se
bodo kasneje trajno priključili na javno vodovodno omrežje). |
Priključevanje
je možno le, v kolikor so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje, ki
ureja zadeve na področju oskrbe s pitno vodo, varovanja okolja in vodnih
virov. Poravnane morajo biti tudi vse obveznosti povezane s
priključitvijo objekta. |
|
183. |
Stalna
priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s
predpisi. |
Začasni
vodovodni priključek za še nezgrajeni objekt se izvede v začasnem jašku
na trasi končne izvedbe priključka. |
|
6.2.4
Postopek za priključitev enostavnega ali nezahtevnega objekta |
|
184. |
Enostavni in
nezahtevni objekti imajo lahko priključek na javno infrastrukturo, če to
omogoča prostorski akt oz. predpisi občine. Za priključitev takšnega
objekta na javno vodovodno omrežje je potrebno pri upravljavcu pridobiti
soglasje za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno
področje infrastrukture. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev
enostavnega ali nezahtevnega objekta je potrebno priložiti: |
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje
ali ustrezno dovoljenje za poseg v prostor, |
-
dokazilo o lastninski pravici
(redni izpis iz zemljiške knjige), |
-
uradni situacijski načrt z
vrisanim objektom ali zemljiščem in razločno vidnimi parcelnimi
številkami v merilu 1:500, 1:1000, 1:2000 ali 1:2880, |
-
soglasje občine za izvedbo
vodovodnega priključka, |
-
soglasje za prekop cestišča in
soglasja (podpisane pogodbe o služnosti) lastnikov zemljišč, preko
katerih poteka priključek ali je nameščen jašek, |
-
pogodbo o ustanovitvi stvarne
služnosti med lastnikom zemljišča, preko katerega bo izveden vodovodni
priključek ter upravljavcem (za gradbiščne in ostale priključke, ki se
bodo kasneje trajno priključili na javno vodovodno omrežje). |
Priključevanje
je možno le, v kolikor so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje, ki
ureja zadeve na področju oskrbe s pitno vodo, varovanja okolja in vodnih
virov. Poravnane morajo biti tudi vse obveznosti povezane s
priključitvijo objekta. |
|
6.2.5 Izvedba
priključka |
|
185. |
Vodovodni
priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in
obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom
ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim
ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim. |
|
186. |
Sestavni deli
vodovodnega priključka so : |
-
navrtna garnitura na mestu
priključitve na glavno vodovodno cev z zapornim ventilom, vrtljivim
kolenom (ZAK sistem), vgradbeno garnituro, podstavkom, cestno kapo ter
tablico z oznako HP, |
-
priključna cev v zaščitni cevi
s pripadajočim materialom, |
-
jašek z elementi, |
-
ventil in distančnik pred
vodomerom, volumetrični vodomer z modulom za daljinsko odčitavanje
porabe vode, distančnik in ventil za vodomerom ter plomba na prvem
ventilu. |
Pri vgradnji
večjih dimenzij cevi in vodomerov morajo biti obvezno vgrajeni tudi
čistilni komad in montažno-demontažni komad (MDK). |
|
187. |
Izvedba
vodovodnega priključka na magistralni in primarni cevovod ni možna,
izjemoma pa se takšna priključitev dovoli pod pogoji, ki jih določi
upravljavec. |
|
188. |
Na že zgrajen
priključek je mogoče pred obračunskim vodomerom priključiti še eno ali
več zgradb le s soglasjem upravljavca, lastnika oz. lastnikov
vodovodnega priključka. Navezava se lahko izvede samo v primeru, da
premer dovodne cevi zagotavlja zadostno količino vode za dodatne
odjemalce. Rešitev je dopustna le izjemoma, v kolikor je za porabnika
povezana z izjemno visokimi stroški in na območju ni planirana gradnja
novih vodovodnih sistemov. |
|
189. |
Na trasi
vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih
objektov, sajenje dreves ter postavljanje barak, garaž, ograj, drogov
javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, kanalskih jaškov in drugih
podzemnih instalacij. |
Vsi elementi
vodovodnega priključka se določijo v soglasju z upravljavcem. |
|
190. |
Na območju kjer
je zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, se ne sme
uporabljati voda iz lastnega zajetja za oskrbo s pitno vodo. Prav tako
morata biti instalacija lokalnega napajanja in javno omrežje fizično
ločena sistema. Vgradnja zapornega ali nepovratnega ventila v tem
primeru ni zadostna in ne velja kot fizična ločitev. |
|
191. |
Zaklopnik
vodovodnega priključka mora biti praviloma postavljen na glavni cevi in
na javnem zemljišču. |
|
192. |
Če tlak na
najnižjem izpustnem mestu v objektu, ki se priključuje v skladu z Uredbo
o oskrbi s pitno vodo presega 5,5 barov, mora uporabnik za obračunskim
vodomerom vgraditi reducirni ventil. |
|
193. |
Vodovodni
priključek se naveže na javno omrežje linijsko, pravokotno na ulično
steno zgradbe in praviloma z vzponom proti obračunskemu vodomeru. |
|
194. |
Globina
vodovodnega priključka zunaj zgradbe je najmanj 1 m, v zgradbi brez
kleti 0,8 m, v kleti pa najmanj 0,3 m pod nivojem tal. |
|
195. |
Dimenzijo in
vrsto materiala za vodovodni priključek določi upravljavec glede na
predvideno porabo vode, po projektni dokumentaciji, instalacijskem
načrtu glede na število izlivnih mest porabnikov. Vodovodni priključek
se praviloma izvede iz materialov ki ustrezajo zahtevanim pogojem in jih
določi upravljavec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vod. Skozi
stene se cev položi v zaščitno cev ustrezne izvedbe. Skozi temelj in v
širini pločnika mora biti priključna cev v zaščitni cevi. Material ki ga
dobavi naročnik sam, mimo upravljavca se ne upošteva pri reklamaciji. |
|
196. |
V kolikor je
zahtevana požarna zaščita objekta, se mora izvesti priključek in OM
skladno z zahtevami in z vgrajenim vodomerom ustreznega premera. Na
podlagi vloge pripravljavcev dokumentacije, upravljavec lahko izdela za
potrebe in na stroške uporabnika analize stanja s podatki o obstoječih
in predvidenih razmerah na odjemnem mestu iz javnega vodovoda. |
|
197. |
Merilno mesto se
izvede v jašku zunaj objekta. Velikost in izvedba sta odvisna od
velikosti priključka in številu odjemnih mest. V kolikor ni možna
izvedba jaška, se lahko izjemoma priključek izvede v kletnem prostoru na
prvi steni. Izjeme mora odobriti odgovorna oseba upravljavca vodovodnega
omrežja. Velikost in izvedba niše za vodomer ter notranjega talnega in
zunanjega jaška sta tipizirani. Merilno mesto (jašek) je lahko izveden
največ 15 m od cevovoda, če je možnost pa čim bližje oziroma takoj za
parcelno mejo. Jašek je lahko vgradni (rebrasta plastika) ali betonski. |
|
198. |
V
večstanovanjskih objektih, se lahko izvedejo odjemna mesta v zidnih
nišah, ki morajo imeti vrata za zapiranje ali so v posebnem delu objekta
(sobi) kjer lahko dostopa samo pooblaščena oseba upravnika- stanovalcev
ali izvajalca javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo. Zidna niša
mora biti globine najmanj 20 cm, razdalja med cevmi ki so nameščene
vodoravno za posamezno stanovanje morajo biti od sredine cevi oddaljene
20 cm do naslednje sredine cevi. Niša mora imeti okvir in vrata za
zapiranje. V kolikor so vodomeri nameščeni vertikalno mora biti
najmanjša razdalja 15 cm. |
|
6.2.6
Vzdrževanje priključkov |
|
199. |
Vodovodni
priključek se mora obnoviti: |
-
najkasneje, ko doseže starost
30 let; |
-
če njegovo stanje kaže na
stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube; |
-
če njegovo stanje ogroža
varnost oskrbe s pitno vodo; |
-
če je zgrajen iz zdravstveno
neustreznih materialov; |
-
če se obnavlja javni vodovod
ali druga gospodarska infrastruktura. |
-
|
200. |
Vse zamenjave
ali obnovitvena dela zaradi dotrajanega priključka stavbe na javni
vodovodni sistem, mora zagotoviti izvajalec javne gospodarske službe iz
sredstev zbranih z omrežnino. |
|
201. |
Interno
vodovodno omrežje stavb, v katerih se nahaja več etažnih lastnikov
(gospodarska ali večstanovanjska stavba), se mora obnoviti: |
-
najkasneje, ko doseže 30 let; |
-
če njegovo stanje kaže na
stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube; -
če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo; - če
je zgrajeno iz zdravstveno neustreznih materialov. |
Priključki
oziroma interno vodovodno omrežje, ki ni izvedeno v skladu s tem
pravilnikom, se mora ustrezno predelati oziroma dograditi najkasneje v
roku pet let od pričetka veljavnosti tega tehničnega pravilnika. Stroške
za ureditev priključka v skladu s tem tehničnim pravilnikom krijejo
uporabniki (lastniki priključka). |
|
202. |
Interna
instalacija uporabnika mora biti redno vzdrževana skladno s predpisi in
stalno zagotavljati svojo funkcijo tako, da ne vpliva na kakovost pitne
vode na mestu, kjer se ta uporablja kot pitna voda. V primeru, da
upravljavec ugotovi, da je instalacija vzrok za neskladnost pitne vode
na pipi pri uporabniku, uporabnika o tem obvesti in mu da navodila, ki
jih mora uporabnik upoštevati. |
|
203. |
Pri načrtovanju
vodovodnih objektov in naprav ter objektov v katerih se uporablja pitna
voda za pitje je potrebno upoštevati, da materiali in snovi, ki so v
stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali
mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode. |
|
6.3 Vodomeri in
meritev porabe vode
|
|
6.3.1
Lokacija in izvedba merilnega mesta |
|
204. |
Merilna mesta so
namenjena vgradnji merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. Izvedejo
se v jašku zunaj objekta, na vedno dostopnem mestu, čim bližje
oskrbovalnemu cevovodu. Dimenzije in lokacije merilnih mest so določene
s projektom oz. jih določita pooblaščeni predstavnik upravljavca pred
pridobitvijo soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje. |
|
205. |
V kolikor ni
možna izvedba jaška, se lahko izjemoma priključek izvede v kletnem
prostoru na prvi steni. Izjeme mora odobriti odgovorna oseba upravljavca
vodovodnega omrežja. |
|
206. |
Velikost in
izvedba sta odvisna od velikosti priključka in številu odjemnih mest.
Prostor, v katerem je vodomer, mora biti upravljavcu vedno dostopen. |
|
207. |
Glede na
lokacijo merilnega mesta imamo več možnosti za vgradnjo vodomera:
|
- zunanji
vodomerni jaški, |
- zidna niša
v objektu, |
- stenska
montaža, |
- hidrantni
nastavek z vodomerom. |
|
208. |
Pred vgradnjo
obračunskega vodomera mora biti narejen posnetek in opravljena tlačna
preizkušnja vodovodnega priključka, ki ji mora prisostvovati investitor.
O opravljeni preizkušnji vodovodnega priključka se sestavi poročilo, ki
ga podpišeta investitor in upravljavec. |
|
6.3.1.1
Zunanji vodomerni jaški |
|
209. |
Vodomerni jaški
so lahko tipski PVC termo jaški ali betonski jaški. Merilno mesto
(jašek) je lahko izveden največ 15 m od cevovoda, če je možnost pa čim
bližje oziroma takoj za parcelno mejo. |
Betonski jašek
mora biti izveden skladno z velikostjo priključka, izvedena mora biti
odprtina 60 x 60 za vstop in vstopna lestev ali pritrjena lestev na
steno jaška. Sestavni del je tudi tablica za označevanje priključka. |
Jašek, v katerem
je vgrajen kombinirani vodomer nad DN 80 mm, mora imeti, poleg vstopne
odprtine na krovni plošči še montažno odprtino s pokrovom dimenzije 80 x
80 cm. |
|
6.3.1.2 Zidna
niša v objektu |
|
210. |
V primerih, ko
ni možna izvedba vodomernega jaška izven objekta, je izjemoma dopustna
izvedba zidne niše v objektu. Lokacija zidne niše mora biti izvedena
najbližje javnemu vodovodu. |
|
211. |
Zidna niša se
praviloma izvede s tipsko omarico. Upravljavcu mora biti omogočen
nemoten dostop za potrebe vzdrževanja. Merilno mesto mora biti na
dostopnem, suhem in čistem mestu ter zavarovano pred vremenskimi vplivi
zmrzovanja in prekomernega segrevanja. |
|
212. |
V jašku ali niši
mora biti dovodna cev nameščena vsaj 50 cm od tal in pritrjena oziroma
fiksirana na konzolah. |
|
213. |
V primeru stavb
v katerih se nahaja več etažnih lastnikov (gospodarska ali
večstanovanjska stavba) je potrebno interno vodovodno instalacijo za
glavnim vodomerom, ki je izven objekta izvesti tako, da se vodomeri za
vsakega posameznega uporabnika locirajo v posebej za to namenjenem
prostoru. |
|
214. |
Vodomeri morajo
biti opremljeni s pripadajočo opremo za zbiranje in arhiviranje stanj
(odčitkov) ter prenos podatkov preko GSM povezave v center upravljavca. |
|
6.3.1.3
Stenska montaža |
|
215. |
Merilno mesto se
lahko izvede tudi v notranjosti objekta, v posebej urejenem prostoru, ki
mora biti dostopen, primerno osvetljen in imeti talni odtok. Prostor
mora biti praviloma lociran najbliže javnemu vodovodu. Velikost in
izvedba niše, stenske montaže in zunanjega jaška so tipizirani, kot je
razvidno iz priloge. |
|
6.3.1.4
Hidrantni nastavek z vodomerom |
|
216. |
Odvzem vode iz
hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern
za prevoz vode in drugo je možen le s privolitvijo upravljavca. Odjem je
možen le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom,
registriranem pri upravljavcu. |
|
6.3.2 Tipi in
dimenzije vodomerov |
|
217. |
Obračunski
vodomeri so horizontalne izvedbe z izjemo volumetričnih vodomerov, ki so
lahko montirani tudi vertikalno. |
|
218. |
Dimenzijo
obračunskega vodomera določi projektant stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta na podlagi maksimalne in minimalne predvidene porabe vode, o
kateri je dolžan dati podatke uporabnik pred izvedbo vodovodnega
priključka. Na podlagi vloge, na stroške porabnika, lahko upravljavec za
potrebe dimenzioniranja poda analizo stanja obstoječih in predvidenih
tlačnih razmer na odjemnem mestu. |
|
219. |
V primeru
spremembe predvidene porabe vode, kadar vodomer ne ustreza več
projektiranemu v tehnični dokumentaciji, je potrebno s strani
akreditirane institucije pridobiti novo strokovno oceno oz. spremembo
požarnega elaborata. Upravljavec predela merilno mesto tako, da na
stroške uporabnika vgradi vodomer ustrezne zmogljivosti. |
|
220. |
Praviloma se
uporabljajo standardne dimenzije vodomerov: |
Vodomer
DN (mm) |
Kombiniran vodomer DN (mm) |
13 |
|
20 |
|
25 |
|
40 |
|
50 |
50/20 |
80 |
80/20 |
100 |
100/25 |
150 |
150/40 |
|
6.3.3
Kontrola izvedbe in predaja priključka |
221. |
Upravljavec
plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oz. ob vsaki vgradnji
vodomera matični privoj (holandec) in to na način, kot je prikazan na
grafični podlagi v prilogi. Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje
plombe je kaznivo dejanje. |
|
222. |
Kontrolo
skladnosti izvedbe vodovodnega priključka s soglasji, tem pravilnikom in
drugimi predpisi opravi pooblaščena oseba upravljavca , kar je pogoj za
predajo v uporabo. |
|
223. |
Uporabnik je
dolžan ob zamenjavi obračunskega vodomera vsakih 5 let omogočiti
upravljavcu pregled vodovodnega priključka in merilnega mesta po potrebi
interne instalacije. |
|
224. |
Postopek
pregleda vodovodnega priključka je definiran v prilogi tega pravilnika. |
|
7 PREVZEM
VODOVODONEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE, NADZOR TER VODENJE KATASTRA
KOMUNALNIH NAPRAV |
7.1 Prevzem
vodovodov v upravljanje |
|
225. |
Upravljavec
izvede kvalitetni pregled zgrajenega objekta. Po odpravi ugotovljenih
pomanjkljivosti in pridobitvi uporabnega dovoljenja, upravljavec
prevzame objekt v upravljanje. Ob primopredaji mora investitor izročiti
občini oz. izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo: |
-
projekt izvedenih del (PID) v
skladu z Zakonom o graditvi objektov in po določbah pravilnika o
izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji
katastra izvajalca javne službe, |
-
geodetski posnetek trase in
elementov vodovoda ter objektov, |
-
montažni načrt izvedenega
stanja, |
-
topografije zasunov in hišnih
priključkov, |
-
analizo vzorca s strani
pooblaščene org. odvzetega na zaključku trase položenega vodovoda, |
-
poročilo o uspešno izvedenem
tlačnem preizkusu s strani akreditirane družbe, |
-
a-teste o tehnični in sanitarni
ustreznosti vgrajenih materialov. |
|
226. |
Vodovodni
sistemi, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe, je le ta na
podlagi zahteve občine kot lastnice dolžan prevzeti v upravljanje pod
naslednjimi pogoji: |
-
da ima vodovodni sistem, ki ima
lastni vodni vir veljavno vodno dovoljenje, |
-
da so vodovodni objekti in
naprave, ki se prevzamejo v upravljanje funkcionalni, predmetnega
pravilnika oziroma so pripravljeni projekti in zagotovljena denarna
sredstva, da se sistem uredi v skladu z normativi tega pravilnika, |
-
da obstoji dokumentacija
(projekti) o zgrajenem vodovodnem sistemu, |
-
da obstaja kataster vodovodnega
sistema, |
-
da so pridobljena zemljišča in
urejene služnosti na vodovodnem sistemu, |
-
da obstaja evidenca o
vodovodnih priključkih, |
-
da so vodovodni priključki
urejeni v skladu s normativi tega pravilnika, oziroma, da so na voljo
denarna sredstva in soglasja uporabnikov, da se priključki uredijo v
skladu s normativi tega pravilnika. |
|
7.2 Prevzem
novozgrajenih objektov |
|
227. |
Novozgrajen
objekt oskrbe s pitno vodo se prenese upravljavcu v uporabo in
upravljanje s posebno pogodbo. Pri prevzemu novozgrajenih objektov so
sestavni deli pogodbe: |
-
upravna in projektna
dokumentacija (dokumentacija izvedenih del, katastrski posnetek,
gradbeno in uporabno dovoljenje), |
-
vodno dovoljenje v kolikor je
za uporabo objekta, ki se prevzema, le to potrebno, |
-
investicijska vrednost objekta
po končnem obračunu, |
-
amortizacijska stopnja
vodovodnih objektov in naprav. |
|
7.3 Prevzem
obstoječih objektov |
|
228. |
Pri prevzemu
obstoječih sistemov oskrbe s pitno vodo ali njegovih delov v
upravljanje, kjer ne obstaja dokumentacija, mora lastnik oziroma občina,
ki vodovodni sistem prevzema v last pridobiti sanacijski program, ki
mora vsebovati: |
-
zapisnik pregleda obstoječega
objekta z analizo obstoječega stanja, |
-
program sanacijskih del za
doseganje varne in neoporečne vodooskrbe s predračunom stroškov
sanacije, |
-
terminski plan izvedbe programa
sanacijskih del, |
-
inventarizacijo objektov in
naprav ter priključkov (katastrski posnetek, situacija, popis objektov
in naprav z določitvijo njihove vrednosti), |
-
določitev virov financiranja s
pogodbo o zagotavljanju sredstev za izvedbo sanacijskega programa, |
-
dokazilo o lastništvu
vodooskrbnega objekta, |
-
dokazilo o služnostni oziroma
urejeni dostopni poti, tudi za tovorna vozila. |
|
229. |
Pogoj za začasen
prevzem objektov in naprav v upravljanje je predhodna izvedba vseh
zemljiško pravnih poslov, pridobljeno vodno dovoljenje v kolikor je za
uporabo objekta, ki se prevzema le to potrebno, potrditev sanacijskega
programa, vgradnja obračunskih vodomerov na priključnih mestih,
dezinfekcija cevovodov in inventarizacija priključkov. Pogoj za končni
prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je izvedba in
dokončanje celotnega sanacijskega programa. |
|
7.4 Nadzor nad
gradnjo vodovodnih naprav
|
230. |
Nadzor nad
gradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnih naprav, ki jih bo prevzel v
upravljanje Mariborski vodovod, d.d., izvaja ustrezna pooblaščena
organizacija, ki jo izbere investitor v soglasju z upravljavcem. V
primeru, da Mariborski vodovod d.d. ne sodeluje v gradnji kot izvajalec
je potrebno na stroške investitorja zagotoviti nadzor upravljavca. |
|
231. |
Pri posegih v
naprave in objekte javnega vodovoda vrši upravljavec nadzor skladno s
pogoji iz izdanih soglasij, občinskega odloka, tega pravilnika, ostalimi
predpisi in standardi, ki veljajo za področja vodooskrbe. |
|
7.5 Vodenje
katastra komunalnih naprav |
|
232. |
Upravljavec
javnega vodovoda mora za objekte in naprave voditi kataster komunalnih
naprav. Vodenje in vzdrževanje katastra vodovodnega sistema obsega
spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah,
rekonstrukcijah in popravilih vodovodnega omrežja v skladu s predpisi,
ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko
dejavnost-ZKGJI. |
|
233. |
Upravljavec mora
za operativne potrebe še voditi katastrsko dokumentacijo v GIS-u in
podatke posredovati na GURS. Dokumentacija obsega: |
1.) Pisni del
|
Pisni del
vsebuje montažne sheme, prijave priključkov, skice priključkov,
križišča, piezometre, katodne zaščite. Vsi ti številčni podatki
komunalnih vodov in pripadajočih objektov ter drugi znani podatki se po
letih ažurno vzdržujejo. |
2.)
Grafični del v državnem koordinatnem sistemu
|
Grafični del
vsebuje: |
a.)
Podloge: |
1.
digitalni katastrski, ortofoto
in topografski načrt različnih meril, |
2.
druge podloge. |
b.)
Elementi katastra komunalnih
naprav vsebujejo atributne in grafične podatke: |
1.
točkovni (hidranti, zasuni,
zračniki, jaški, piezometri, katodne zaščite,...) |
2.
linijski (cevovodi, ...) |
3.
ploskovni ( vodovarstvena
območja, vodooskrbni objekti...) |
3.) Skanogrami
|
Skanogrami
so digitalna oblika elaborata: |
a.)
skanogrami fotografij (jaškov,
cevovodov, križanj, zanimivih detajlov, ...), |
b.)
skanogrami topografij, skic,
shem in shematskih prikazov, |
c.)
skanogrami druge dokumentacije. |
4.) Elaborati
|
Elaborat
katastra vodovodnega sistema mora biti izdelan skladno z veljavno
zakonodajo in dodatnimi zahtevami upravljavca (Tehnično navodilo,).
Elaborat je zbirka vseh listin, skic, zapisnikov in dokumentov, na
osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del katastra, zlasti
terenskih skic, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v
evidenčni načrt, še naslednje: |
1.
topografije zasunov, hidrantov
in podobnih objektov na cevovodu |
2.
oznake detajlnih listov, kjer
je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev, montažne načrte
cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna
mesta, križanja) |
3.
dimenzije, materiale, leto
izgradnje in druge podatke. |
|
8 PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
234. |
Vsa soglasja,
izdana do dneva uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi, pri
izvedbi pa se morajo upoštevati določila tega pravilnika. |
|
235. |
Ta pravilnik
prične veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
236. |
Z dnem pričetka
veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik za projektiranje,
tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV, št. 04/12)
z vsemi kasnejšimi spremembami. |
|
9 NAVODILA IN
GRAFIČNE PRILOGE |
|
237. |
Navodila in
grafične priloge so priložene. |
|
Številka: 17453
– I/2
Uprava – direktor |
Datum: 26.
september 2016
Danilo Burnač, magister |
ekonomskih in poslovnih ved, s.r
|
|
Priloge
Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo vodovodnega
sistema
|
Vsebina: |
|
Priloga št.: |
Prikaz
izvedbe priključka za enodružinsko hišo |
1 |
Zidna
niša za vodomere do DN 40... |
2 |
Zidna
niša za vodomere do DN 40 - odmiki med cevmi |
3 |
Merilno
mesto priključka do DN 40 |
4 |
Merilno
mesto priključka z reducirnim ventilom tlaka |
5 |
Merilno
mesto priključka z vodomerom DN 80 – 100.. |
6 |
Merilno
mesto priključka nad DN 40 |
7 |
PVC
vodomerni jašek. |
8 |
PVC
jašek v prerezu.. |
9 |
Avtomatski odzračevalni ventil v PVC jašku.. |
10 |
Plombiranje vodovodnega priključka.. |
11 |
Postopek
pregleda vodovodnega priključka |
12 |
Odmiki-vodovod nad/pod kanalizacijo. |
13 |
Odmiki-vodovod nad/pod komunalnimi vodi.. |
14 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|