Na podlagi 27. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16.
člena
Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99 in 115/00) je
Občinski svet Občine Brezovica na 28. redni seji dne 28. 6. 2006 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka |
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko
celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, |
Notranje Gorice |
|
1. člen |
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni
pogoji za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice
(Uradni list RS, št. 9/94, 73/98, 65/03, 49/05, 37/06), dopolnjeni leta
2006. |
|
2. člen |
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
– v tekstualnem delu besedilo odloka in seznam
območij in objektov naravne in kulturne dediščine; |
– v grafičnem delu prikaze prostorskih ureditev na
obravnavanem območju iz namenske rabe prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Brezovica na načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000. |
|
3. člen |
Meje planske celote in posameznih območij urejanja
so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za
območje občine Brezovica, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih
DKN in DOF v merilu 1:5000. |
|
4. člen |
(1) Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto
V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice določajo merila in pogoje
za posege v prostor v naslednjih območjih urejanja: |
VM10/1 Brezovica
|
VS10/1-1 Radna
|
VS10/1-2 Radna
|
VS10/1-3 Ob Tržaški cesti
|
VS10/2 Radna
|
VS10/3 Mala vas
|
VS10/4 Komarija
|
VS10/5 Brezovica
|
VS10/6 Brezovica
|
VS10/7 Brezovica
|
VS10/8 Vnanje Gorice
|
VS10/9 Vnanje Gorice
|
VS10/10 Vnanje Gorice
|
VS10/11 Vnanje Gorice
|
VS10/12 Plešivica
|
VS10/13-1 Notranje Gorice
|
VS10/13-2 Notranje Gorice
|
VS10/14-1 Notranje Gorice
|
VS10/14-2 Notranje Gorice
|
VS10/15 Notranje Gorice
|
VS10/16 Bluše
|
VS10/17 Kršljanov grad
|
VS10/18 Plešivica
|
VS10/19 Plešivica
|
VS10/20 Plešivica
|
VT10/1 Avtocesta
|
VT10/2 Območje ŽG
|
(2) Oznake pretežno gozdnih VG in pretežno
kmetijskih VK območij so določene na grafičnih kartah DKN, ki so
sestavni del tega odloka. |
|
I. SKUPNI POGOJI |
|
5. člen |
(veljavnost skupnih meril in pogojev) |
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja
urejanja v Občini Brezovica, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji
določeno drugače. |
|
6. člen |
(pojmi) |
Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen: |
1. Stanovanjska stavba je objekt, kjer je vsaj 80%
BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam. |
2. Samostojna stanovanjska stavba obsega največ
tri stanovanja in z do 20% bruto etažnih površin, ki so namenjene za
okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi
prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš. |
3. Večstanovanjska stavba je objekt, ki obsega
štiri in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 80% BEP
namenjene za stanovanjsko dejavnost. |
4. Mansarda je del stavbe, katere prostori se
nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, dvokapno
streho; |
5. Samostojno stoječi stanovanjski objekt je
objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom. |
6. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih
objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
7. Morfološka enota je območje, ki ima skupne
oblikovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno
morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj. |
8. Dozidava objekta je dozidava do največ 50%
obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob
upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od
50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko
rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta. |
9. Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega
objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje
objektov za posamezno morfološko enoto. |
Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni
parceli z gradbenim dovoljenjem. |
10. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim
zemljiščem in drugimi zemljišči. |
11. Gradbena linija je črta, do katere lahko
segajo objekti. |
12. Regulacijska meja določa varovalni koridor
posameznega objekta gospodarske javne infrastrukture. |
13. Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen
ni določen v prejšnjih odstavkih imajo enak pomen, kot ga določajo
predpisi s področja urejanja prostora (Zakon o urejanju prostora, Odlok
o prostorskem redu Slovenije, Zakon o graditvi objektov) ter drugi
predpisi. |
|
7. člen |
(1) Oznake na grafičnem delu odloka so sestavljene
po vrstnem redu iz pretežne namembnosti, sledi morfološka enota glede
vrste posegov in morfološka enota glede na oblikovanje posegov. |
(2) Oznaka za kmetijske in gozdne površine ne
vsebuje prikaza oznak za morfološke enote. |
|
8. člen |
(pretežna namembnost) |
Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
|
VS – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
|
VO – površine za osrednje dejavnosti
|
VI – površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo
|
VM – površine za obrtno-servisne dejavnosti, pokopališča
|
VP – površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti
|
VT – površine za promet
|
VR – parkovne, športne in rekreacijske površine
|
VE – območja za površinsko pridobivanje rudnin
|
VG – gozdne površine
|
VK – kmetijske površine
|
SK – površine za kmetijska gospodarstva.
|
|
9. člen |
(morfološke enote) |
(1) Območja urejanja so glede vrste posegov v
prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. |
(2) Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke
enote naslednje oznake: |
1 – območja za blokovno gradnjo |
2 – območja za gradnjo stanovanjskih stavb |
3 – območja za osrednje dejavnosti in stanovanja |
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja,
poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo) |
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in
varstvo |
6 – območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in
poslovne dejavnosti |
7 – območja za komunalne dejavnosti |
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja |
9 – zelene površine in pokopališča |
10 – območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih
stavb. |
(3) Glede oblikovanja posegov imajo morfološke
enote naslednje oznake: |
A – prostostoječa zazidava |
B – strnjena zazidava |
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo |
D – vaška jedra |
E – hale in paviljoni |
F – tehnološki objekti |
G – dnevni kopi. |
|
II. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
10. člen |
(območja za blokovno gradnjo) |
V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija
večstanovanjskih objektov |
– gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so
dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje. |
|
11. člen |
(območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš) |
(1) V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja enostanovanjskih stavb, kot so
samostojno stoječe enodružinske hiše, vile, atrijske hiše, vrstne hiše,
počitniške hiše in podobno, |
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
organizacij in društev, |
– gradnja objektov za šport in rekreacijo, |
– gradnja sakralnih objektov, |
– širitev pokopališč, |
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in
hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati
zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za
dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča
ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti
sosednjim dvoriščem, |
– gradnja posamičnih storitvenih, poslovnih,
osnovne preskrbe, obrtnih in gostinskih objektov, kadar gre za
stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne
presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima
na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna
parkirna mesta in ostale pogoje. Investitor mora za novogradnjo ali
spremembo namembnosti tovrstnih dejavnosti izdelati elaborat presoje
vplivov na okolje in z njim seznaniti mejaše. Ne glede na oddaljenost
predvidenega objekta, so mejaši stranski udeleženci pri pridobivanju
gradbenega dovoljenja. |
|
12. člen |
(območja za osrednje dejavnosti) |
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja poslovnih objektov, |
– gradnja objektov za osnovno oskrbo in
specializirano trgovino, |
– gradnja objektov za storitvene in servisne
dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo, |
– gradnja objektov družbenih dejavnosti, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
organizacij in društev, |
– gradnja sakralnih objektov, |
– gradnja parkirnih in garažnih objektov, |
– gradnja stanovanj, v pritljičju je praviloma
javni program. |
|
13. člen |
(območja mešanih dejavnosti) |
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov,
ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi: |
– gradnja objektov drobnega gospodarstva, |
– gradnja poslovno-servisnih objektov. |
|
14. člen |
(območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in
varstvo) |
(1) V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja objektov za šolstvo, inštitute,
zdravstvo in varstvo |
– gradnja objektov za šport in rekreacijo. |
(2) Na meji objektov in območij šolstva,
inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih,
gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oziroma dejavnosti, ki
lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost. |
(3) Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od
objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 200 m in najmanj
5 m od parcelne meje. |
|
15. člen |
(območje za obrtno-podjetniške |
in proizvodne dejavnosti) |
(1) V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja obrtno-podjetniških, servisnih,
proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo
osnovni dejavnosti, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak
in spominskih obeležij, |
– postavitev ograj, |
– ureditev parkirišč, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko
negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in
soglasja pristojnih služb. |
|
16. člen |
(območje za komunalne dejavnosti) |
(1) V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in
podobno, |
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih,
gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih
objektov, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev turističnih oznak in spominskih
obeležij, |
– postavitev ograj, |
– ureditev parkirišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
(2) Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko
negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje in
soglasja pristojnih služb. |
|
17. člen |
(parkovna, športna in rekreacijska območja) |
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter
naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo, |
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki
dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča,
sanitarije, gostinski lokali), |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– urejanje zelenih površin, |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih
znamenj in turističnih oznak, |
– postavitev mikrourbane opreme, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
|
18. člen |
(zelene površine) |
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da
se ne prizadene objektov naravne dediščine in objektov ter območij
kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi: |
– urejanje zelenih površin, |
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, |
– postavitev mikrourbane opreme, |
– postavitev spominskih obeležij in turističnih
oznak, |
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih,
gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih
objektov, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez ter servisnih in poslovnih dejavnosti, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
|
19. člen |
(območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb) |
V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni
naslednji posegi: |
– gradnja kmetijskih gospodarskih stavb in hlevov
v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne
odmike od sosednjih stavb in dovolj veliko zemljišče za dovoz in
manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo
biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim
dvoriščem, |
– postavitev turističnih oznak in spominskih
obeležij, |
– gradnja pomožnih objektov z določili Pravilnika
o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03, 130/04), |
– postavitev ograj, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
|
20. člen |
(1) V morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in
5 je dovoljena tudi: |
– postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
in vzdrževalna dela, |
– rušitve in nadomestna gradnja. |
(2) V morfoloških enotah 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9 in
10 ni dovoljeno postavljati reklamnih znamenj večjih od 2 m2. |
|
21. člen |
(novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne
gradnje |
v ureditvenih območjih naselij) |
(1) Novogradnje objektov so dopustne na podlagi
splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave,
rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da
so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni
pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka. |
(2) Nadomestni objekti se lahko gradijo na
površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se
ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi
koristna površina in namembnost zgradbe namenjene za rušenje. Prvotni
objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v celoti
porušiti. |
|
22. člen |
(sprememba namembnosti obstoječih objektov |
v ureditvenih območjih naselij) |
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih
objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo morfološke enote: |
– če je nova dejavnost skladna z morfološkim
vzorcem in pretežno namembnostjo morfološke enote, |
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno
funkcioniranje nove dejavnosti, |
– če izkoriščenost zemljišča ustreza zahtevam nove
dejavnosti. |
|
Območja urejanja z oznakami VK in VG |
|
23. člen |
(najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča) |
(1) V območjih urejanja z oznakami VK in VG1, ki
vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so
dovoljeni naslednji posegi: |
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko
ureditvene operacije, |
– melioracija zemljišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale,
prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih
zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča,
vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m,
kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ne
pa tudi gradnja baznih postaj za potrebe mobilne telefonije), |
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob
postajališčih javnega prometa, |
– sanacija peskokopov in gramoznic, |
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev,
čebeljnakov, kmečkih lop in skednjev. |
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so
dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne
dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske
elemente. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod
pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z
novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma
ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi
občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne
dokumentacije. |
(2) Postavitev reklamnih panojev, spominskih
objektov in turističnih oznak na kmetiskih zemljiščih ni dovoljena. |
|
24. člen |
(drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd) |
(1) V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo
območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi: |
– ureditev zelenih in parkovnih površin, trim
steze, smučišča in podobno, |
– gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in
gozdarskih objektov, |
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje
kmetijskih površin, |
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko
ureditvene operacije, |
– melioracija zemljišč, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale,
prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih
zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča,
vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m,
kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti), |
– postavitev spominskih objektov in turističnih
oznak, |
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), |
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob
postajališčih javnega prometa, |
– sanacija peskokopov in gramoznic, |
– postavitev enojnih in dvojnih kozolcev,
čebeljnakov, kmečkih lop in skednjev, |
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih
surovin na podlagi presoje vplivov na okolje, |
– na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in
kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja
oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov
(garderobe, parkirišča in podobno). |
(2) Izjemoma se lahko gradijo: |
– objekti, ki neposredno služijo kmetijski
proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti
zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec
izpolnjuje pogoje, določene v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod
enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko
gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora
stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti
kmetije; |
– objekti za zaščito in reševanje v naravnih in
drugih nesrečah; |
– širitev pokopališč. |
|
25. člen |
(pogoji za lociranje izjemnih posegov) |
(1) Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov,
ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih,
mora poleg zahtev, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih,
izpolnjevati tudi tele projektne pogoje: |
– čim bližje naselja oziroma zaselka, |
– ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih
zemljišč, |
– ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno
območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana
območja (vodni viri ipd.), |
– zagotavljati mora minimalno komunalno
opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno
urejeno odvajanje odplak). |
(2) Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je
treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo. |
(3) Strokovno gradivo za presojo ustreznosti
lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu
1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov
ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo
novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora
biti tudi posestni list. |
|
26. člen |
(gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih,
ki so |
v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče) |
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih
zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v
zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja
objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da
zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja
nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču. |
|
27. člen |
(gozdni rob) |
Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je
treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe. |
|
28. člen |
(razpršena gradnja) |
(1) Na območjih razpršene gradnje (R), ki so
določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: novogradnje, nadomestne
gradnje, spremembe namembnosti, prizidave in nadzidave, ter postavitev
pomožnih objektov. Dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za
potrebe komunale, prometa in zvez. |
(2) Za posege v prostor veljajo splošna določila
tega odloka. |
|
29. člen |
(začasni in pomožni objekti) |
(1) Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski
turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na
podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna
za največ 30 dni. |
(2) Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z
določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega
dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi
zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04). |
(3) Če se pomožni objekti nahajajo v varovalnem
pasu infrastrukturnega objekta ali območju, ki je opredeljen z naravno
ali kulturno dediščino je pred posegom v prostor obvezno pridobiti
pogoje in soglasje pristojnega nosilca urejanja prostora. |
|
30. člen |
(splošna obramba in družbena zaščita) |
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo
nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno
zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin
pred učinki sodobnih vojnih sredstev. |
|
31. člen |
(varstvo pred požari) |
(1) Urgentne poti za gasilska vozila je treba
urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati
po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo biti
dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. |
(2) Odmiki med objekti morajo biti v skladu s
pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v
ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih
poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. |
|
32. člen |
(oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor) |
(1) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah,
postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v
prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja
ter se prilagajati ureditvam po: |
– zasnovi izrabe zemljišč, |
– odmiku od sosednjih objektov, |
– sestavi stavbnih mas, |
– višinskim gabaritom in gradbeni črti, |
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, |
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
zlasti oken in vrat, |
– barvi in teksturi streh in fasad, |
– načinu ureditve odprtega prostora, |
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v
prostor. |
(2) Strehe so dvokapnice z naklonom strešin med 40
in 45 stopinjami; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo
stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno
ureditvijo zaselka; strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne
barve; salonitne kritine niso dovoljene; zaključki streh s čopi so
priporočljivi, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objekov.
Sedemdeset (70%) odstotkov strehe je lahko drugačne oblike in naklona,
če se stavbe in objekti ne nahajajo v območju kulturne dediščine. |
(3) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah,
postavitvi pomožnih in začasnih objektov višina objektov ne sme
presegati višine sosednjih objektov. |
(4) Sosednji objekti so objekti oddaljeni največ
30 m od predvidenega posega v prostor. |
|
33. člen |
(odmiki) |
(1) Odmik novozgrajenega objekta mora biti: |
– minimalno 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce
ali minimalno 7 m od roba cestišča (parcelne meje cestnega objekta), |
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda. |
(2) Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje
posesti. |
Pri določanju odmikov med objekti je treba
upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost
načrtovanih objektov. |
(3) Odmik nadomestnega objekta mora biti: |
– minimalno 2 m od zunanjega roba hodnika za pešce
ali minimalno 3 m od roba cestišča (parcelne meje cestnega objekta),
izjemoma se odmik zmanjša v primeru varovanja historičnega niza
pozidave, |
– vsaj 4 m od parcelne meje soseda. |
(4) Če so odmiki manjši od zgoraj določenih, je
treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in
predložiti predhodno soglasje mejašev in soglasje upravljalca ceste ter
pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
34. člen |
(ograje in oporni zidovi) |
(1) Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v
skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list. RS, št. 114/03, 130/04). Ograje so
lahko samo lesene, žičnate in žive meje, brez uporabe betona. |
(2) Kadar gre za oporni zid ali ograjo vzdolž
ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste
in občine. |
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti
premoščene s travnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. |
(4) Izgradnja opornega zidu višjega od 1,2 metra
je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike
ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina
opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v
kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen. |
|
35. člen |
(urbana oprema) |
Urbana oprema (začasni objekti, stojnice,
telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi,
smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska
obeležja) mora biti oblikovana enotno. |
|
36. člen |
(urbanistična rešitev) |
(1) Če namerava investitor graditi tri objekte ali
večstanovanjski objekt na stavbnem zemljišču, se pred izdelavo projektne
dokumentacije za načrtovani objekt pridobi: |
– geodetski posnetek obstoječega stanja za
obravnavano območje, |
– urbanistično rešitev območja, ki določi:
gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in
regulacijskimi pogoj, ter pogoje za oblikovanje objektov, |
– predlog komunalne opremljenosti gradbenih
parcel. |
(3) Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo
lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko
sodeluje tudi občina. |
(4) Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na
predlog službe za urbanizem občine. |
(5) Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za
izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo projektne
dokumentacije. |
|
Pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel |
in funkcionalnih zemljišč |
|
37. člen |
(gradbena parcela) |
(1) Gradbena parcela je tisti del zemljiške
parcele, na kateri je zgrajen objekt, vključno z zemljiščem, ki je
potrebno za njegovo uporabo (funkcionalno zemljišče). |
(2) Gradbena parcela vključuje glavni objekt in
pomožne objekte. |
(3) Gradbena parcela objekta oziroma njegovo
funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je
gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna. |
(4) Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč se določi v projektni dokumentaciji oziroma v posebnem upravnem
postopku. |
(5) Pri tem je treba upoštevati: |
– namembnost in velikost objekta na parceli,
zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih
vodov in druge omejitve rabe zemljišč, |
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi,
parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje:
pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih
stanovanjskih objektih zelenjavni vrt), |
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje
okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste
površine, intervencijske poti). |
|
38. člen |
(pozidanost gradbene parcele) |
Gradbena parcela je lahko pozidana največ 40%, kar
vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte. |
Gradbena parcela objekta oziroma njegovo
funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je
gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna. |
|
Merila in pogoji glede varovanja kulturne
dediščine |
|
39. člen |
(pogoji za varovanje kulturne dediščine) |
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo, ohranjanje oziroma
vzdrževanje nepremičnine kulturne dediščine, navedene v strokovnih
zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za Občino Brezovica
(Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, marec
2005) in evidenca enot kulturne dediščine v tabelarični obliki,
dopolnjena s podeljenimi evidenčnimi številkami dediščine iz Registra
nepremične kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Ljubljana, marec 2005), ki sta priloga temu odloku in se
hranita na sedežu Občine Brezovica in Zavodu za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, OE Ljubljana. |
(2) Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi
iz grafičnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. |
(3) Pred vsakim posegom v evidentiran objekt ali
območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki
lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične
kulturne dediščine. |
(4) S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo
zahteve, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija za gradnjo novih
in rekonstrukcijo obstoječih objektov oziroma dokumentacija, ki je
potrebna za izvedbo drugih posegov v prostor. |
(5) Pred izdajo dovoljenja za gradnjo se na osnovi
kulturnovarstvenih pogojev projekt oziroma projektna dokumentacija
dokončno potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki
so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z
Zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. |
(7) Pri varovanju naselij in posameznih objektov
se upoštevajo in varujejo značilne vedute, silhuete in dominante, kar je
povezano z določeno nezazidljivostjo posameznih območij. Prav tako je
potrebno varovati zgodovinsko pogojeno parcelacijo, prostorsko urejenost
ter izoblikovano gradbeno linijo. Novogradnje se morajo z merskimi
razmerji, višinskim gabaritom, strešinami in rastrom fasad prilagoditi
obstoječim ohranjenim objektom v naselju. |
(8) V vplivnih območjih kulturne dediščine ni
namen ustaviti prostorski razvoj, temveč ga usmerjati na način, ki bo
omogočal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter
sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in
strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu. |
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na
vplivnih območjih: |
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske
dominante, |
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in
arhitekturno tipologijo in morfologijo, |
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do
prostora in naselij, |
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij, |
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v
naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin, |
– ohranjati živice, |
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge
kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske
prvine, |
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da
ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter
predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto, |
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste,
ki jih načenjajo, |
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da
ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov, |
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno
naravno ohranjenih vodotokih, |
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne
naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in
podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob, |
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri
ohranjati naravne prvine. |
Ti objekti in območja so našteti v prilogi
tekstualnega dela PUP. |
|
Merila in pogoji glede varovanja naravne dediščine |
|
40. člen |
(posegi v naravne prvine prostora |
in ohranjanje narave) |
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se
upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne dediščine
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v
strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in
dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih – za planske celote
V10 Brezovica, Vanje Gorice, Notranje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec
2005) in V20 Podpeč, V21 Preserje,V22 Prevalje, V23 Brezovica in V46
Vnanje Gorice (ZRSVN, OE Ljubljana, marec 2005) ter V24 Rakitna (ZRSVN,
OE Ljubljana, oktober 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Brezovica. |
(2) Za gradnjo objektov na območju, ki ima na
podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben Status, je treba
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in
po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij
določeno s predpisi s področja graditve objektov. |
(3) Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti
tudi: |
– če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s
predpisi s področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno,
če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, ki dajejo
območjem poseben Status, pri čemer je treba vlogi za izdajo
naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje
objekta ali, |
– če za gradnjo objekta v skladu s predpisi s
področja graditve objektov ni treba pridobiti projektnih pogojev in
soglasja, če gre za posege v naravo, za katere je treba skladno s
predpisi s področja ohranjanja narave izvesti presojo sprejemljivosti
ali določiti pogoje izvedbe. |
(4) Ne glede na to naravovarstveno soglasje ni
treba pridobiti, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja
narave, in sicer glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom
obravnavanega območja. |
(5) Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje daje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave. |
(6) Za posege na zavarovanih območjih, za katere
ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako
določa, izda soglasje pristojna ustanova na področju ohranjanja narave. |
|
Pogoji glede prometnega urejanja |
|
41. člen |
(prometne površine) |
(1) Ceste oziroma grajeno javno dobro se lahko
gradijo in prenavljajo v rezervatih oziroma v varstvenih pasovih cest na
podlagi splošnih določil odloka. |
(2) V rezervatih cest in varovalnih pasovih je
dovoljeno graditi le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture. Na
obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. |
|
42. člen |
(varovalni pas cest) |
Širine varovalnih pasov cest se merijo od
zunanjega roba cestnega sveta in znašajo: |
– 40 m varovalni pas za avtocesto |
– 35 m varovalni pas za hitro cesto |
– 25 m varovalni pas za glavno cesto |
– 15 m varovalni pas za regionalno cesto |
– 5 m za državne kolesarske poti |
– 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za
mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce |
– 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za
mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce |
– 3 m varovalni pas za lokalne dovoze. |
|
43. člen |
(varovalni pas železnice) |
(1) Širina varovalnega pasu obstoječe železniške
proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih postaj se varovalni pas
ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških
naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v
skupnem varovalnem pasu potekata cesta in obstoječa železnica. |
(2) Posege v varovalnem pasu obstoječe železniške
proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške
proge. |
|
44. člen |
(širine lokalnih cest) |
(1) Zasebni dovozi do največ dveh objektov so
široki najmanj 3,5 m. |
(2) Lokalni dovozi do treh ali več objektov v
naselju so široki najmanj 4,5 m. |
(3) Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih
objektov mora biti širok najmanj 5 metrov. |
(4) Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim
hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski
hodnik za pešce 1,2 m). |
|
45. člen |
(dovozi in priključki) |
(1) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo
biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem
ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti zagotovljen neoviran dostop
in odhod interventnih in komunalnih vozil. |
(2) Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen
dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična
rešitev dostopa od objekta do javne ceste. |
(3) V primeru, če dovoza na parcelo ni možno
zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji
opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. |
(4) Možnost uporabe dostopa preko sosednjih
zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s
pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z
javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč. |
|
46. člen |
(parkirne površine) |
(1) Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti
zagotovljene zadostne parkirne površine na gradbeni parceli uporabnika. |
(2) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti
objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu
z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega
organa. |
(3) Potrebno število garažnih oziroma parkirnih
mest (PM): |
1. 3 PM za samostojno stanovanjsko stavbo, |
2. 2 PM na stanovanje če gre za stanovanjsko
stavbo s stanovanji, |
3. poslovni prostori (pisarne) 3 PM na 30 m2 netto
površine, |
4. poslovni prostori z obiskom strank 2 PM na 20
m2 netto površine, |
5. gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči
meter točilnega pulta. |
|
Pogoji glede vodnega urejanja |
|
47. člen |
(vodne površine) |
(1) Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki
in njihova poplavna območja prikazana v grafičnem delu odloka
(inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) predstavljajo
območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti
posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo. |
(2) Vse površinske vode, ki pritekajo na območje
urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost
stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami.
Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je
sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. |
|
48. člen |
(zunanja meja priobalnih zemljišč celinskih voda) |
(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5
metrov od meje vodnega zemljišča. |
(2) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med
visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju
presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: |
1. gradnjo objektov javne infrastrukture, |
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po
Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih Zakonih, |
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, |
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, |
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem in |
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije. |
|
49. člen |
(gradnja objektov na vodotokih) |
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane
na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na
podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja
pristojnih služb. |
|
50. člen |
(regulacije vodotokov) |
(1) Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi
posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter
krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati
iz podobnosti glede na prvotno stanje. |
(2) Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij,
gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob
soglasju pristojne službe za ohranjanje narave. |
|
III. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA
UREJANJA TER TELEKOMUNIKACIJ |
|
51. člen |
(splošna določila) |
(1) Komunalne, energetske in prometne objekte in
naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske
celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih
pokopališč. |
(2) Gradnja objektov je dopustna le na komunalno
opremljenih zemljiščih. Šteje se, da je komunalno zemljišče opremljeno,
ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno
vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop
na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe
na podlagi uporabnega dovoljenja, kot ga opredeljuje Zakon o graditvi
objektov. |
(3) Obstoječe in predvidene objekte je treba
obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo
(kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki
komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
(4) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih
in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja
novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob
soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. |
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča
vzdrževalna dela. |
(5) Posamezni komunalni objekti in naprave kot so
transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni
zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno
izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno
poleg njega ali pod nivojem javne površine. |
|
52. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Vsi objekti morajo biti priključeni na javno
kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov morajo biti
objekti priključeni na kanalizacijo. |
(2) Sanitarne odplake je treba speljati do
čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le,
če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje. |
(3) Do izgradnje kanalizacije je na območjih, ki
niso opredeljeni z vodovarstvenimi območji možno sanitarne in tehnološke
vode začasno zadržati samo v vodotesnih nepretočnih, troprekatnih
greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba
odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo. |
(4) Upravljalec javne službe na področju odvajanja
in čiščenja odpadnih voda izda posebno soglasje v projektni
dokumentaciji o ustreznosti lokacije in izvedbi nepretočne triprekatne
greznice. |
(5) Gradnja malih čistilnih naprav je dovoljena
samo pod posebnim pogojem Občine Brezovica in pod pogojem, da ima
investitor sklenjeno pogodbo z deponijo za odlaganje grezničnega mulja. |
(6) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se
odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v meteorno
kanalizacijo ali v ponikovalnico. |
(7) Meteorne vode z drugih utrjenih površin,
zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v
odprte jarke. |
|
53. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od
profilov Ø 80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni
zaščiti naselij. |
(2) Predvidene vodovode je treba načeloma graditi
ob obstoječih in predvidenih javnih površinah. |
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti
zaprte sisteme. |
|
54. člen |
(električno omrežje) |
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v
varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z
upravljalcem električnega omrežja. |
|
55. člen |
(javna razsvetljava) |
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno
razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti
v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa. |
|
56. člen |
(kabelsko razdelilni sistem) |
Za sprejem televizijskih programov prek satelita
in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje
in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
|
57. člen |
(bazne postaje) |
Bazne postaje mobilnih telekomunikacijskih
operaterjev, ter ponudnikov brezžičnega interneta je dovoljeno
postavljati samo izven poselitvenih območij, in sicer v razdalji najmanj
200m od meje poselitvenega območja prikazanega v grafičnem delu odloka. |
V območju polmera 900m je dovoljena gradnja samo
ene bazne postaje, ki mora služiti večim ponudnikom. |
Pri umestitvi bazne postaje občinski svet izda
posebno soglasje. |
|
58. člen |
(plinovod) |
(1) Nadzorovani pas magistralnega plinovoda je 100
m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec
plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih
oseb ter načrtovanje in graditev objektov. |
(2) Za odmike (odmik je odmik med osjo plinovoda
in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita
objekta), ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj
nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
plinovoda. |
(3) Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od
varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za
energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca
plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je
manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v
upravnem postopku. |
(4) Varnostni pas omogoča varno obratovanje
plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima
upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda. |
(5) Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5
m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano: |
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot
1 m globoko; |
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma
ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi; |
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in
sadjarstvu. |
(6) Objekte na obravnavanih območjih bo po
izgradnji srednjetlačnega plinovodnega omrežja možno priključiti na
plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople
sanitarne vode, kuhe in tehnologije. |
(7) V primeru gradnje objektov pred izgradnjo
srednjetlačnega plinovodnega omrežja zemeljskega plina je možno začasno
predvideti postavitev samostojnih ali skupnih postaj uparjenega naftnega
plina. Za oskrbo posameznih objektov iz skupnih postaj se predvidi
izgradnja srednjetlačnega plinovodnega omrežja, ki se do uvedbe
zemeljskega plina napaja iz skupne postaje uparjenega naftnega plina. |
(8) Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo
plinovodov ali priključnih plinovodov ter priključitve na plinovodni
sistem, bo potrebno na osnovi idejne (idejnega projekta) ureditve
območja, potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje s strani
Energetike Ljubljana d.o.o. |
(9) Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno pri
Energetiki Ljubljana d.o.o. za predvidene objekte naročiti izdelavo
idejne zasnove (programske rešitve) gradnje plinovodnega omrežja. |
|
IV. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
59. člen |
(splošna določila) |
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in
spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi
ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih
motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba
upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja. |
|
60. člen |
(varstvo zraka) |
Treba je: |
– ustrezno locirati nove programe oziroma
dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka. |
|
61. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Treba je: |
1. zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, |
2. ustrezno locirati nove proizvodne programe
oziroma dejavnosti, |
3. izvesti aktivno ali pasivno zaščito s
protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem
izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene
ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi, |
4. spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da
se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji
hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje. |
|
62. člen |
(varstvo voda in vodnih virov) |
(1) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču
vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja,
kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. |
(2) Manipulacijske površine morajo biti urejene
tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže. |
(3) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu
uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave,
morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih
spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je
odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na
zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. |
(4) Varstvena območja vodnih virov z določitvijo
varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih
pogojev. |
(5) Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene
v grafičnem delu odloka M 1:5000. |
|
63. člen |
(ukrepi za varovanje podtalnice) |
(1) Vodovarstveno območje – 1. stopnja varovanja |
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 1.
stopnjo varovanja so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno
vodo. Območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo.
Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan.
Dostop v območje je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca
vodovoda, inšpekcijskim organom |
ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij
za nadzor in spremljanje kakovosti vode. |
V območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev
za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in
škodljivcev ter organsko gnojenje. |
(2) Vodovarstveno območje – 2. stopnja varovanja |
V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2.
stopnjo varovanja je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi
objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To
velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in
nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne
dopolnitve. |
(3) Vodovarstveno območje – 3. stopnja varovanja |
V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 3.
stopnjo varovanja je prepovedano graditi: |
– proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki
lahko predstavljajo nevarnost za vodni vir; |
– skladišča nafte in derivatov; |
– nove komunalne in čistilne naprave; |
– izkop gramoza. |
(4) V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2.
in 3. stopnjo varovanja je treba graditi: |
– vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse
(obstoječe in nove) objekte; |
– utrjene prometne in manipulacijske površine s
kontroliranim odvodom meteorne vode; |
– greznice za individualne stanovanjske hiše
(dokler javna kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Za vse dopustne posege v vodovarstveno območje
vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja, razen za gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva
posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS. |
|
64. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v
smetnjakih. |
(2) Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je
treba upoštevati: |
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na
osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni
površini, |
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma
na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih
s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni
površini, |
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na
utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno
čiščenje in odtokom z lovilcem olj. |
(3) Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v
območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih
do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov. |
|
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
65. člen |
(prenehanje uporabe) |
Vsa določila Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojev za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice
(Uradni list RS, št. 09/94, 73/98, 65/03, 49/05, 37/06) prenehajo
veljati z dnem uveljavitve tega odloka. |
|
66. člen |
(dokončanje postopkov) |
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja
na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in
končajo po določbah prejšnjih odlokov. |
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev
nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo
tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka. |
|
67. člen |
(vpogled) |
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled
pri Občini Brezovica in Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik. |
|
68. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata
Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor
ter občinska inšpekcija.« |
|
69. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 10/2006 |
Brezovica, dne 29. junija 2006 |
|
Občina Brezovica |
Drago Stanovnik l. r., župan |