Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90 in 85/2000), Zakona o urejanju prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84, 15/89 in 71/93) in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00 in 10/02) je Mestni svet Mestne občine Maribor na svoji 44. seji, dne 30. septembra 2002, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor

Programska zasnova za odsek zahodne obvoznice med Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98 in 2/01) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98,11/98, 26/98 in 2/01) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan - za območje Mestne občine Maribor v letu 2001, ki se nanašajo na programsko zasnovo za odsek zahodne obvoznice med Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru.

2. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana)

Na koncu 3. člena se doda novo besedilo, ki se glasi:

"Št. 27. Programska zasnova ZA ODSEK ZAHODNE OBVOZNICE MED CESTO PROLETARSKIH BRIGAD IN LACKOVO CESTO V MARIBORU

UVOD

Programska zasnova obravnava odsek zahodne obvoznice v Mariboru med križiščem s Cesto proletarskih brigad in križiščem z Lackovo cesto, z vsemi ureditvami obstoječih priključnih cest in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora.

Programska zasnova podrobno opredeljuje predviden poseg in določa:

1. OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH

Programska zasnova obsega naslednje območje:

K.o. SPODNJE RADVANJE

Parcele oziroma deli parcel:

1157, 1158, 1160/1, 1162, 1163/1, 1163/2, 1164, 1165, 1166, 1168, 2108/1; 2334, 2335/1, 2335/2, 2335/3, 2336, 2337, 2338/1, 2338/2, 2339, 2350, 2351, 2353, 2354, 2358/1.

K.o. ZGORNJE RADVANJE

Parcele oziroma deli parcel:

29/3, 30/1, 103/3, 156/2, 156/3, 157/1, 161/1, 162/3, 179/1, 180, 1182, 1188/1, 1189/1; 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199/1, 1108/3, 1110, 1111, 1185/1, 1191.

Površina območja programske zasnove je 6,48 ha.

Situacija obstoječega stanja z mejo kompleksnega območja urejanja je prikazano na karti št. 1 v grafičnem delu programske zasnove.

2. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI

Programska zasnova obravnava odsek zahodne obvoznice med križiščem s Cesto proletarskih brigad in križiščem z Lackovo cesto, z vsemi ureditvami priključnih cest in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora na območju Mestne občine Maribor.

Obravnavani odsek zahodne obvoznice v mestu Maribor predstavlja del zahodne obvoznice mesta Maribor, ki poteka v smeri proti jugu iz krožnega križišča na Gosposvetski cesti, prečka reko Dravo s Koroškim mostom, železniško progo Maribor-Dravograd s podvozom ter Erjavčevo, Šarhovo, Ulico I. Internacionale, Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v nivoju. Od križišča na Lackovi cesti pa se obrne proti jugovzhodu in priključi na Tržaško cesto v obstoječem križišču pri Blagovno distribucijskem centru.

Z zahodno obvoznico se bo dosedanja glavna cestna povezava in promet v smeri Koroška-Podravje prestavila iz mestnega središča na obrobje mesta.

Del zahodne obvoznice od križišča na Gosposvetski cesti do križišča s Cesto proletarskih brigad je zgrajen ali pa je zanj sprejeta prostorska dokumentacija. Preostali del od Ceste proletarskih brigad do priključka na Tržaško cesto bo zgrajen v večih zaporednih etapah.

Obravnavani odsek prestavlja prvo etapo od krožnega križišča s Cesto proletarskih brigad, ki je že urejeno s prostorsko dokumentacijo (Odlok o lokacijskem načrtu za del zahodne obvoznice -Dravograjske ceste v Mariboru, na odseku od Obrežne ulice do Ceste proletarskih brigad v Mestni občini Maribor, MUV, št. 15/97, 33/99), do križišča z Lackovo cesto, vključno z ureditvijo novega krožnega križišča in rekonstrukcijo dela dosedanje Lackove.

Trasa obravnavanega odseka poteka iz južnega kraka krožnega križišča na Cesti proletarskih brigad v smeri proti jugu po zgrajenem dvopasovnem odseku Dravograjski cesti zahodno od Borove vasi do krožnega križišča z Ilichovo ulico, oziroma do Pekrskega potoka. Od tu trasa obvoznice prečka kmetijska zemljišča in se pred objekti na Železnikarjevi ulici vključi v staro Engelsovo cesto, ki ji sledi do križišča na Lackovi cesti.

Na obravnavanem območju so predvidene naslednje ureditve cest in spremljajoči posegi:

Zaradi izgradnje odseka zahodne obvoznice bo potrebno porušiti dva stanovanjska objekta z gospodarskimi poslopji ob Lackovi cesti in štiri stanovanjske objekte s pomožnimi objekti ob Železnikarjevi ulici ("stara" Engelsova cesta), ter rekultivirati del stavbne površine "stare" Engelsove ceste.

3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Geološke značilnosti območja

Trasa predvidenega odseka zahodne obvoznice bo v celoti potekala po ravninskem območju desnega brega reke Drave, ki ga predstavljajo kvartarne prodne in peščene naplavine, v katerih je Drava izoblikovala rečne terase. Ob severozahodnih obronkih Pohorja, oziroma prehodu v Dravsko polje, se na peščeno prodnatih naplavinah nahajajo peščeno glinasti skladi sive do sivorjave gline, z vmesnimi lečami proda, debeline do 8,0 m.

Enotna debelina kvartarnih naplavin na obravnavanem odseku je ca. 20 m. Pod njimi pa se nahaja osnovna hribina laporja in konglomerata.

Litološki in stratigrafski pregled geoloških enot

Terasni material sestavljajo prod, peščen prod, pesek, melj in peščena glina. Prevladuje prod (70 %), ki mu sledita pesek (20 %) in peščena glina (10 %). Prodniki so v glavnem iz metamorfnih in magmatskih kamenin, v manjši meri pa tudi iz karbonatnih sedimentov. Sortiranost je slaba velikost posameznih prodnikov pa spremenljiva, od nekaj cm do par decimetrov.

Terciarne plasti sestavljajo peščen lapor, peščenjak, pesek in konglomerat. Omenjeni litološki členi se med seboj menjavajo v neenakem zaporedju. Konglomerat in pesek sta v podrejenem položaju. Prodniki konglomerata so iz metamorfnih, karbonatnih in magmatskih kamenin, predvsem prevladuje kremen na globini 13,00 do 15,0 m pod terenom. Prod je dobro prepusten.

Sezmičnost terena

Obravnavano območje je po začasni seizmološki karti SFRJ od decembra 1982, razvrščeno v 7. stopnjo potresne jakosti po MCS lestvici. Mikro rajonizacija območja ni narejena.

Struktura temeljnih tal

Struktura temeljnih tal je ugotovljena s sondažnimi izkopi.

V celoti so zastopane slabo granulirane prodno-peščeno meljne (GM) zemljine, odložene pod 0,20 do 0,30 m debelim slojem humusa in 0,70 do 1,50 m debelim slojem pretežno peščene (CL) gline. Znotraj glinastega sloja so zaznani še sloji mastne do peščene (CL-CL) gline in peščene gline do peščenega melja (CL-ML) s posameznimi prodniki. Glina je težko gnetne konsistence, spodaj ležeče prodno peščene zemljine pa so rahlega do srednje gostega gostotnega sestava, merjeno do globine 6,0 m.

Voda do globine 3,0 m ni bila zabeležena, nahaja pa na globini večji od 10 m.

Klimatski pogoji

Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so okrog 35° C, najnižje zimske pa okrog -20° C. Tla zamrznejo približno tri mesece v letu do globine 70 cm.

4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN

Predvideni odsek zahodne obvoznice bo v celoti potekal po ureditvenem območju mesta Maribor.

Na pododseku od Pekrskega potoka do sedanje Lackove ceste bo trasa potekala po najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so v Urbanistični zasnovi mesta Maribor opredeljena kot kmetijska zemljišča, katerim se ohranja sedanja primarna namenska raba, dolgoročno pa se bodo podrejala zahtevam poselitve. Površina kmetijskih zemljišč se zaradi predvidenega posega zmanjša za 2,61 ha.

Cestni koridor, ki ga tvori načrtovani odsek zahodne obvoznice, razmejuje naslednje v Urbanistični zasnovi mesta Maribor, opredeljene prostorsko planske enote:

● PPE-St7, pretežno namenjene stanovanjski in dopolnilni dejavnosti;

● PPE-St8, pretežno namenjene kulturni, izobraževalni in socialni dejavnosti;

● PPE-Ra2, pretežno namenjene stanovanjski in dopolnilni dejavnosti;

● PPE-Ra3, pretežno namenjene zelenim površinam mesta;

● PPE-Ra6, pretežno namenjene zelenim površinam mesta;

Območje kompleksnega urejanja zahodne obvoznice po programski zasnovi obsega izključno rabo zahodne obvoznice, rekonstrukcij in deviacij obstoječega cestnega omrežja, območje priključkov in križišč, območje predvidenih ureditev prečkanja vodotoka ter prečkanja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.

Del opuščenih stavbnih površin Engelsove ceste velikosti 0,51 ha, bo začasno rekultiviran v primarno kmetijsko rabo.

Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja je prikazana na karti št. 2 v grafičnem delu programske zasnove.

5. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTE IN NAPRAVE

Vodovodno omrežje

Predvideno cestno omrežje prečka obstoječe in predvidene vodovodne cevovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški, po potrebi pa bodo izvedene prestavitve in zgrajeni novi odseki cevovodov.

Kanalizacijsko omrežje

Predvidena trasa ne bo prečkala obstoječega kanalizacijskega omrežja.

Zaradi poteka zahodne obvoznice preko vodovarstvenega območja mora biti odvodnja izvedena tako, da bo preprečevala onesnaženje podtalnice in površinskih vodotokov.

Odpadne vode na pododseku Ceste proletarskih brigad-Ilichova ulica se bodo odvajale v obstoječo meteorno kanalizacijo že zgrajenega odseka (1. faza). Odpadne vode na pododseku Pekrski potok-Lackova cesta se bodo preko meteorne kanalizacije vodile v objekte predčiščenja, t.j. zadrževalne bazene - lagune za odsedanje in zadrževanje plavajočih plavin ter po oljnem lovilcu in se nato speljale v Pekrski potok.

Elektroenergetsko omrežje

Trasa zahodne obvoznice se približuje oziroma prečka obstoječe visokonapetostne daljnovode 110 kV v upravljanju Elektra Maribor in ELES in obstoječe srednje in nizkonapetostno omrežje.

Križanja 110 kV daljnovodov bo izvedeno v skladu s pogoji upravljavcev. Zagotoviti je potrebno minimalno predpisane višine vodnikov.

Srednje in nizkonapetostno omrežje bo po potrebi prestavljeno ali prilagojeno predvidenemu posegu. Omrežje pri objektih, ki so predvideni za rušitev, bo odstranjeno.

Na celotnem odseku zahodne obvoznice je predvidena javna razsvetljava.

Plinovodno omrežje

Predvidena trasa križa obstoječi visoko tlačni plinovod z oznako 20000 v upravljanju Geoplina d.o.o. Ljubljana.

Na mestu križanja bo potrebno plinovod ustrezno zaščititi.

Predvidena trasa prečka visokotlačno omrežje v Lackovi cesti in delu Engelsove ulice. Plinovod bo prestavljen in prilagojen predvidenemu posegu.

V trasi zahodne obvoznice je potrebno tudi predvideti prostor za širitev plinovodnega omrežja.

Vročevodno omrežje

V predvideni trasi zahodne obvoznice je potrebno zagotoviti prostor za širitev vročevodnega omrežja.

Telekomunikacijsko omrežje

Predvideno cestno omrežje bo prečkalo več kabelskih in prostih vodov telekomunikacijskega omrežja. Omrežja bo po potrebi prestavljeno. Prečkanja bodo izvedejo v zaščitnih ceveh.

V celotni trasi je potrebno predvideti signalno oz. koordinacijsko omrežje za vodenje in nadzor križišč.

KATV omrežje

Predvideno cestno omrežje bo prečkalo obstoječe kabelsko omrežje v Lackovi cesti. Omrežje se prestavi in ustrezno zaščiti

Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v območju kompleksnega urejanja so prikazani na karti št. 4 v grafičnem delu programske zasnove.

Vodnogospodarske ureditve

Regulirano strugo Pekrskega potoka je hidravlično dimenzionirati na Q 100 - letne vode z dodano varnostno višino do zgornjega roba korita struge 0,50 m, pri mostu pa 0,70 m do spodnjega roba mostne konstrukcije. Pri hidravličnem dimenzioniranju korita potoka je upoštevati sonaravno urejanje ali celo parkovno ureditev struge (zarasti, tolmuni, konfiguracija, koeficient hrapavosti).

V strugi Pekrskega potoka je predvideti vtoke vseh pritokov ter odvodnjo ostale zaledne meteorne odvodnje.

6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Predvideno cestno omrežje bo predstavljalo niz posegov v ureditveno območje mesta Maribora. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje morajo predvideti izvedbo posegov skladno z urbano rabo prostora, ki predvideva:

Vsi objekti bodo arhitektonsko oblikovani in izvedeni tako, da bodo usklajeni z urbano in krajinsko podobo in značilnostmi prostora.

Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so prikazane na karti 3 v grafičnem delu programske zasnove.

7. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE

Predvideni odsek zahodne obvoznice ne bo posegal v zavarovana območja naravne in kulturne dediščine.

Zaradi bližine arheoloških območij pa se bo na pododseku med Ilichovo ulico in Pekrskim potokom opravljal arheološki nadzor pri izvajanju zemeljskih del.

8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Za zaščito pred prekomernim hrupom bo izvedena aktivna protihrupna zaščita na odsekih, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem in urbanem okolju.

Zaradi poteka odseka zahodne obvoznice po vplivnem pasu mora biti predvidena zaščita podtalnice v skladu z določili Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški Dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, popravek 23/98 in 14/02).

Programska zasnova se navezuje na obvezno izhodišče Zasnovo sanacije onesnaženosti zraka, po katerem se območje programske zasnove uvršča v 3. območje onesnaženosti zraka.

Pri izvedbi predvidenih posegov v prostor je za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja potrebno upoštevati tudi naslednje predpise:

Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja morajo biti opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Ureditve vodotokov bodo izvedene tako, da bodo preprečevale erozijske procese.

Za zagotovitev požarne varnosti objektov bodo zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Zaradi rekonstrukcije ceste ne sme biti prizadeta hidrantna mreža.

10. DOVOLJENA ODSTOPANJA IN ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE

Vsi s programsko zasnovo načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v prostorsko izvedenem aktu. Izgradnja predvidenega odseka zahodne obvoznice se bo lahko izvajala v fazah. Vsaka faza pa mora biti funkcionalno zaključena celota.

Pri upoštevanju določil programske zasnove so dopustna odstopanja, v kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstvena ali oblikovalsko ustreznejše rešitve prometnega omrežja. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

11. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

3. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35201-61/99 1700 11

Maribor, 15. november 2002

                                                                               Župan

                                                                                      Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.