Na podlagi 7. in 9. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), ter 7. in 16. člena Statuta Občine Kanal ob Soči (PN, št. 41/03) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 10. redni seji dne 5. 2. 2004 sprejel

PRAVILNIK

o financiranju športa v Občini Kanal ob Soči

I.   SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Predmet tega pravilnika je delitev sredstev za šport, ki jih občina zagotavlja v vsakoletnem proračunu na podlagi določil zakona o športu in usmeritvi nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji.

S tem pravilnikom Občinski svet občine določa merila, pogoje in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev za sofinanciranje programa športa in posameznih športnih panog. Pravilnik opredeljuje tudi ostala sredstva za šport, ki jih občinski svet zagotavlja za šport.

II. LETNI PROGRAM ŠPORTA

2. člen

Izvajanje občinskega programa športa se določi z letnim programom športa, ki ga sprejme občinski svet na predlog občinske komisije.

Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz proračuna občine.

Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega v letnem programu športa se zagotavljajo naslednje vsebine:

-      športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa;

-      športna rekreacija;

-      kakovostni in vrhunski šport;

-      šport invalidov;

-      izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih kadrov;

-      znanstvena raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja;

-      založniške in propagandne dejavnosti,

-      mednarodne, državne, medobčinske in občinske prireditve;

-      informacijski sistem na področju športa;

-      izgradnja in vzdrževanje športnih objektov.

III. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA

SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV

3. člen

Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo:

-      športna društva,

-      zveza športnih društev,

-      zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki imajo organizirano športno dejavnost po zakonu o društvih.

4. člen

Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

-      imajo sedež v Občini Kanal ob Soči,

-      imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti;

-      imajo organizirano redno dejavnost in vadbo;

-      imajo urejeno evidenco o članstvu in plačano članarino in so registrirani v skladu z zakonom o društvih; - občini dostavljajo redno poročilo o realizaciji programa ter druge zahtevane podatke;

-      so registrirani najmanj eno leto.

5. člen

Občinska proračunska sredstva namenjena za športne programe se pridobijo na podlagi kandidature na javnem razpisu.

IV. NAČIN IN POSTOPEK ZA VREDNOTENJE IN RAZDELITEV

SREDSTEV ZA ŠPORTNE PROGRAME

6. člen

Postopek javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan.

Naloge komisije so:

-      priprava javnega razpisa;

-      pregled prispelih prijav na javni razpis;

-      vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika;

-      priprava poročila županu;

-      spremljanje izvajanja športnih programov in določitev sankcij v skladu s tem pravilnikom;

-      izvajanje drugih nalog, ki jih določi župan.

Administrativne naloge opravlja občinska uprava.

7. člen

Javni razpis se izvede praviloma do 31. decembra za prihodnje leto.

Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 45 dni. Razpisna dokumentacija mora biti pripravljen v skladu s tem pravilnikom in na način, da omogoči izbiranje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje programov ločeno za programe določene v 2. členu pravilnika. Razpisana dokumentacija mora biti na razpolago od dneva razpisa dalje na sedežu občine. Zaračunava pa se  lahko največ v višini stroškov fotokopiranja razpisne dokumentacije.

Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upošteva le popolna dokumentacija določena z razpisno dokumentacijo. V roku 8 dni od odpiranja vlog se pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloga ni popolna, da jo dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni od prejema poziva.

8. člen

Javni razpis mora biti javno objavljen. Objava javnega razpisa mora vsebovati:

-      ime, naziv in sedež neposrednega uporabnika proračuna Republike Slovenije;

-      predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo prejemniki;

-      določitev obdobja, v katerem morajo biti dodeljena sredstva porabljena;

-      datum, do katerega morajo biti vloge predložene;

-      datum odpiranja vlog;

-      rok, v katerem bodo  prijavljeni obveščeni o izidu javnega razpisa;

-      kraj, ter čas in osebo pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.

Poleg podatkov, ki so navedeni v prejšnjem odstavku se lahko objavijo še drugi podatki, če se to zahteva glede na vrsto javnega razpisa.

9. člen

Komisija pripravi predlog razdelitve finančnih sredstev na podlagi meril za vrednotenje programov športa.

Višina sofinanciranja posameznih programov športa se opredeli v točkah, v deležih sofinanciranja, kot izhaja iz meril za vrednotenje programov športa.

Po sprejetju proračuna župan ali po pooblastilu komisija določi vrednost točke. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk in glede na razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu za izvajanje športa.

Župan vse kandidate obvesti s sklepom o izboru in vrednotenju njihovega športnega programa. V roku 30 dni po obvestilu župan sklene pogodbo s posameznimi izvajalci programov športa.

V. NAČIN FINANCIRANJA

10. člen

Pogodba med občino in izvajalcem športnega programa vsebuje:

Podatke obeh skleniteljev pogodbe, višino dodeljenih sredstev, namen in vsebino programa, čas realizacije programa, rok za oddajo poročil, nadzor nad porabo dodeljenih sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

Način nakazovanja dodeljenih sredstev se opredeli v posameznih pogodbah.

11. člen

Vsi izvajalci programa športa morajo do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto podati letno poročilo o porabi dodeljenih sredstev o izvedbi programa.

Vsi izvajalci, ki prejmejo več kot 1,000.000,00 Sit, morajo podati do 31.7. tekočega leta polletno poročilo o porabi dodeljenih sredstev. V primeru, da se dodeljena sredstva ne uporabijo v skladu s pogodbo ali programom športa se dodeljena sredstva zmanjšajo ali ukinejo. V primeru, da izvajalec uporabi dodeljena sredstva za vsebine, ki niso v njegovi na javni razpis prijavljeni vlogi, se mu dodeljena sredstva ukinejo. Izvajalec pa mora vsa dodeljena sredstva vrniti za tekoče leto.

V primeru, da dodeljena sredstva ne vrne v tekočem letu, se izvajalca v prihodnjem letu ne obravnava, ne glede na pomembnost programa športa.

V primeru, da izvajalec programa športa med letom zmanjša obseg dela, ne porabi vseh sredstev, župan s sklepom prerazporedi ta sredstva drugim izvajalcem.

12. člen

Nadzor nad proračunskimi sredstvi izvaja nadzorni odbor občine in župan občine oziroma od župana pooblaščena oseba.

VI. MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA

13. člen

Izhodišča za pripravo meril so opredeljena z razvrstitvijo športnih panog oziroma programov v naslednje skupine:

1. skupina

Izvajalci programov športa v individualnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka.

2. skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo programe v kolektivnih športih, in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez le za naslov ekipnega državnega prvaka.

3. skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci, ki izpeljujejo različne športno-rekreativne programe.

4. skupina

V tej skupini so športne organizacije oziroma izvajalci miselnih iger.

14. člen

1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov

1.1 Športna vzgoja predšolskih otrok

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenja je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj njegovih spoznavnih procesov, socialni in emocionalni razvoj. Zato moramo v tem obdobju poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in ustvarjalnost in omogočati razvoj njegove osebnosti. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa moramo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok.

Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader in najem objekta.

1.1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok

Minimalni program je program Zlati sonček; obsega vsa temeljna športna znanja, ki jih morajo otroci te starosti spoznati in osvojiti, poudarjeno je zlasti učenje plavanja. Poleg Zlatega sončka se še ˝Ciciban planinec˝, ˝Naučimo se plavati˝ in druge redne športne vadbe.

Programi na ravni lokalne skupnosti:

-        Zlati sonček

-        Naučimo se plavati

-        Ciciban planinec

-        športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.

Lokalna skupnost lahko sofinancira: propagandno gradivo, strokovni kader, najem objekta.

1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok

1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok

Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe.

Zaradi pomena gibalne dejavnosti za skladen razvoj otroka in mladostnika se zavzemamo, da bi bil otrok športno aktiven vsak dan.

Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športnih dejavnosti.

Programi na ravni lokalne skupnosti:

-        Zlati sonček

-        Krpan,

-        Naučimo se plavati,

-        Drugi 80-urni programi,

-        programi v počitnicah,

Iz javnih financ se na ravni lokalne skupnosti lahko sofinancira: strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, najem objekta in propagandno gradivo.

1.2.2. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela  otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog-trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov.

V programe se lahko vključijo otroci od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta, ki imajo interes, sposobnost, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti.

Programi so razdeljeni v tri stopnje. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti:

Sofinancira se lahko strokovni kader, materialni stroški, najem objekta.

1.2.3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami

V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami.

Programi na ravni lokalne skupnosti

Iz javnih financ se lahko sofinancira: strokovni kader za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je 10 otrok in najem objekta.

1.3. Športna vzgoja mladine

1.3.1. Interesna športna vzgoja mladine

Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v programe.

Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija)  ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti.

Programe za mladino od 15. Do 20. Leta lahko izpolnjujejo vsi izvajalci športne dejavnosti.

Programi na ravni lokalne skupnosti:

Iz javnih financ se na ravni lokalne skupnosti lahko sofinancira: strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih in najem objekta.

1.3.2. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport

Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni k doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu.

Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: 400 do 1100 ur.

Programi na ravni lokalne skupnosti

Na ravni lokalne skupnosti se iz javnih financ lahko sofinancira: najem objekta in strokovni kader.

1.3.3. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami

Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Uspeh v športnih dejavnostih vpliva na uspešno socialno integracijo, polno in bogatejše življenje. Oblike dejavnosti so športna vadba, tekmovanje in tečaji ter posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir.

Programe na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira iz javnih financ: strokovni kader za 80 urni program  na skupino, v kateri je največ 10 mladih in najem objekta.

1.4. Športna dejavnost študentov

Športna dejavnost študentov je pomembna sestavina življenja študentov. Je dopolnilo intelektualnemu delu in pripomore k popolnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesa in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti.

1.4.1. Interesna športna dejavnost študentov

Programi na lokalni ravni obsegajo:

-        80-urne programe v športnih panogah.

Sofinancira se lahko strokovni kader za 80-urne programe v skupini, v kateri je največ 20 študentov in najem objekta.

2. Športna rekreacija

Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in vzdrževati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi  v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa.

Programi na ravni lokalne skupnosti

-      80-ur programa vadbe na skupino, ki šteje do 20 članov in članic, v različnih športnih panogah.

Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira iz javnih financ: najemnina objekta in strokovni kader.

3. Kakovostni šport

V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa.

Programi na ravni lokalne skupnosti

Iz javnih financ na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira predvsem najemnina objekta za 320 ur.

4. Vrhunski šport

Vrhunski šport je priprava na tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.

Sofinancira se lahko uporaba objekta in strokovni kader.

5. Šport invalidov

Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.

Programi na ravni lokalne skupnosti:

-          80 ur programa na skupino, v kateri je največ 10 invalidov.

-          Sofinancira se lahko uporaba objekta in strokovni kader.

6. Šolanje in izpopolnjevanje kadrov

Razvoja in programov športa ni brez strokovnih kadrov, zato moramo podpirati usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom.

Lahko se sofinancirajo tečaji usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnega kadra.

7. Promocijskega dejavnost

Sofinancira se lahko športne akcije, mednarodna dejavnost, športne prireditve.

                                                                   15. člen

V posamezni skupini izvajalci športnih programov pridobivajo točke glede na:

-          obseg programa,

-          velikost vadbene skupine,

-          vrednost cene strokovnega kadra,

-          vrednost ure najema objekta,

-          materialni stroški za izpeljavo programa,

-          finančni program.

Glede na razširjenost športne panoge pa pridobivajo točke tudi na:

-          število registriranih članov,

-          število registriranih tekmovalcev.

Kot kazalci za kakovost športnih dosežkov se upoštevajo:

-          rang tekmovanja (v katerikoli ligi nastopa)

-          kategorizacija športnikov

-          uvrstitve v državnih prvenstvih

-          uvrstitve v mednarodnih tekmovanjih.

V kolikor se bodo v prihodnosti pojavili novi programi, ki niso zajeti v tem točkovnem sistemu, bo komisija zadeve preučila in ovrednotila program skladno z zakonom o športu in nacionalnim programom športa.

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

16. člen

Pravilnik o sofinanciranju športa v Občini Kanal ob Soči začne veljati naslednji dan po objavi v Primorskih novicah.

Številka: 650-01/04-1

Kanal ob Soči, 5. februarja 2004

Župan

MIRAN IPAVEC, 1.r.