|
Na osnovi 79. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS. št. 7/99, 110/02 in
126/03), 16. člena
Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02)
in 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo) je Občinski svet Občine Cankova na 2. izredni seji dne 19. 12.
2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine
Cankova |
|
|
1. člen |
|
|
Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških,
urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih lastnosti poseben
pomen za Občino Cankova, zato jih razglašamo za kulturne spomenike
lokalnega pomena. |
|
|
2. člen |
|
|
Odlok v svojih določbah določa: |
|
|
– Pod a – natančna lokacija spomenika |
|
|
– Pod b – lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev |
|
|
– Pod c – režim njegovega varstva |
|
|
3. člen |
|
|
Za arheološka spomenika se razglasita: |
|
|
1. GERLINCI – GOMILNO GROBIŠČE GOMILA, EŠD 6754 |
|
|
a) Parc. št.: 1444, 1460 k.o. Gerlinci, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2500. |
|
|
b) V gozdu z imenom »Gomila« leži 14 nepoškodovanih
rimskih gomil. Višine gomil so med 1,5 do 6 metrov, premeri pa od 12 do
30 metrov. |
|
|
c) Gomile se ohranjajo v nespremenjeni obliki. Z gozdom se
gospodari na tradicionalni način. |
|
|
2. GERLINCI – GOMILNO GROBIŠČE KOVAČ, EŠD 10661 |
|
|
a) Parc. št.: 13 del, 36/1, 43, 2269 del, 2272, 3271 k.o.
Gerlinci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji
katastrskega načrta v merilu 1:2500. |
|
|
b) Še severneje od že omenjenih je v gozdu še skupina 12
rimskih gomil. V večini so nepoškodovane, nekaj pa jih je poškodoval
kolovoz skozi gozd. Višine gomil so med 2 do 3 metre, premeri pa od 15
do 20 metrov. |
|
|
c) Gomile se ohranjajo v nespremenjeni obliki, z gozdom se
gospodari na tradicionalen način. |
|
|
4. člen |
|
|
Za umetnostne in arhitekturne spomenike se razglase: |
|
|
1. CANKOVA – CERKEV SV. JOŽEFA, EŠD 2915 |
|
|
a) Parc. št.: 994 k. o. Cankova, meje območja kulturnega
spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880. |
|
|
b) Kraj Cankova se prvič omenja leta 1212. Prvotna cerkev
je bila zelo stara) Cankovska župnija spada med najstarejše župnije
Prekmurja, medtem ko se trg prvič omenja šele leta 1778 kot oppidum
Hidegkuth. Do druge svetovne vojne so bili njeni patroni grofje Szecheny.
Župnija sv. Jožefa spada pod murskosoboško dekanijo, le ta pa v
lavantinsko škofijo. |
|
|
Nepravilno orientirana cerkev ima tloris v obliki križa.
Preprosto zunanjost cerkve krasijo vogalna rustika, maltaste obrobe
okoli oken in profiliran podstrešen zidec. V cerkev stopamo na jugu
skozi vhod pod visokim zvonikom, ki ga na vrhu členijo bifore.
Prezbiterij na severu je enako širok kot ladja. Na vzhodni in zahodni
strani sta kapeli. Iz prezbiterija stopamo v zakristijo, ki se prislanja
ob severno stranico zahodne kapele. Obokano notranjščino členijo
pilastri s profilirano gredo, ki prostor povezuje v celoto. Oboke ladje
in stranskih kapel krasi dekorativna poslikava, ki jo dopolnjuje še
figuralni del z upodobitvami svetnikov, osrednji prizor z Jožefom in
Marijo in prizor dveh angelov nad njima. Na dekorativnem loku
prezbiterija je izpisana letnica 1900. Vegetabilna dekoracija v
rjavkastih, rdečkastih in modrih tonih se med seboj ubrano dopolnjuje.
Dekoracijo obokov, ki je najmočneje izražena v predelu prezbiterija, na
stranskih stenah prezbiterija dopolnjujeta figuri svetnikov Petra in
Pavla. Mučenika stojita v polkrožno zaključenih nišah. Petra prepoznamo
po ključu, ki ga drži v levi roki, Pavla po meču, atributu njegovega
mučeništva, v drugi roki drži svitek. Na sredinski, glavni steni
prezbiterija je Kregarjev prizor Jožefa z Marijo, ki ga dopolnjujejo
figure angelov z napisnimi trakovi. Figure so upodobljene na močno
poudarjenem ozadju, ki je pred obnovo cerkve leta 2004 delovalo moteče.
S prepleskanjem poslikave iz leta 1900 je bil Kregarjevi freski odvzet
naravni barvni okvir v katerega je slikar smotrno umestil svojo
upodobitev z glavnim patronom cerkve. Po restavratorskem posegu je
freska ponovno pridobila na svoji veljavi. Na delu oboka nad osrednjim
prizorom je v trikotnem polju upodobitev dveh angelov na oblakih.
Figuralno poslikavo dveh svetnikov v nišah in prizorom angelov na
oblačkih dopolnjujejo še štiri figure evangelistov na spodnjem delu
oproge med oboki. Luka in Marka sta upodobljena v prezbiteriju, Matej in
Janez v ladji. Evangelisti v dekorativno poudarjenih poljih so
upodobljeni sede, kot pismouku s peresom v roki med zapisovanjem v
evangelij, pod njimi je atribut in ime. Liki svetnikov in prizor z
angeloma na oblakih dokazujejo visoko obrtniško znanje slikarja, ki se
je podpisal kot T. |
|
|
c) Spomenik varujemo skupaj z opremo v obstoječi obliki. |
|
|
2. KOROVCI – KAMNITI KRIŽ, EŠD 6827 |
|
|
a) Parc. št.: 234-del, k.o. Korovci, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2880. |
|
|
b) Sredi vaškega trga med divjimi kostanji stoji kamnito
razpelo s Križanim in Marijo pod njim. Pod Marijo na stebru je napis:
Krizstus sze na krizsi daruevao za nas, I mi sze daruejmo nijemi na
csaszt Kampis Bogi na hvalo diko Korovska obcsina 1863 obnovljeno 1963.
Primer dobro ohranjenega razpela s slovenskim napisom. Kiparsko delo je
povprečno. |
|
|
c) Znamenje varujemo v prvotni obliki. Z njega je treba
odstraniti premaze in ga zaščititi z utrjevalcem za peščence. Ohraniti
je treba nasad kostanjev. |
|
|
5. člen |
|
|
Za tehniški spomenik se razglasi: |
|
|
1. SKAKOVCI – DUNDEKOV MLIN, EŠD 6869 |
|
|
a) Parc. št.: 78, 79/1,79/2, 80/1, 80/2, 80/3 k.o.
Skakovci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji
katastrskega načrta v merilu 1:2500. |
|
|
b) Zasnova velikega, razgibano oblikovanega valjčnega
mlina sega po ugotovljenih virih v leto 1753, ko je stal ob Ledavi
majhen kmečki mlin. Prva faza posodabljanja mlina je bila leta 1927,
sedanjo podobo pa mlin dobi 1946 leta. Na mlinu so delno ohranjene
mlelne in vodne naprave. Mlin ne obratuje. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje tehniških, etnoloških, arhitekturnih in
krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove del, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
6. člen |
|
|
Za etnološke spomenike se razglase: |
|
|
1. CANKOVA – GOSTILNA VOGLER, EŠD 6794 |
|
|
a) Parc. št. 774 k.o. Cankova, meje območja kulturnega
spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500. |
|
|
b) Bivša gostilna Vogler se nahaja na trgu sredi gručaste
vasi Cankova, ki se prvič v pisnih virih omenja leta 1336. Mogočna
gostilna Vogler je enonadstropna vogalna hiša, ki s pripadajočimi
gospodarskimi poslopji tvori zaključeno celoto. |
|
|
Fasada gostilne je poenostavljena. Okna v pritličju so
brez obrob, v nadstropju imajo profilirane karnize in police. Na oknih v
nadstropju so nastavki za polkne. |
|
|
Na severo-zahodnem vogalu je lep kovan izvesek zelene
barve. |
|
|
Dvoriščno fasado v nadstropnem delu krasi lesen gank s
struženimi stebrišči. |
|
|
V notranjosti so pritlični prostori nekdanje gostilne
obokani z banjo, križnim obokom in banjo s sosvodnicami. V nadstropni
del gostilne vodijo kamnite stopnice iz rumenega peščenca, ki imajo
polkrožni profil z robom. Stropovi v nadstropju so ravni, v enem
prostoru v zahodnem delu gostilne je ohranjena stara plinska napeljava. |
|
|
Vzdolž vzhodnega roba dvorišča stoji zidano pritlično
gospodarsko poslopje, kjer so bili konjski in svinjski hlevi. V slednjem
so se ohranili stari leseni boksi, saj je bil gostilničar Vogler velik
trgovec s svinjami. Temu nizu hlevov sledi zidani nadstropni skedenj v
»L«. Ob cesti v vzhodnem delu dvorišča stoji delno leseno delno zidano
pritlično poslopje, ki se je najbrž rabilo za shranjevanje raznega
orodja. Sredi dvorišča stoji zidana nadstrešnica za vozove, saj je bila
gostilna postaja za furmane. |
|
|
Gostilna Vogler s pripadajočimi gospodarskimi poslopji
velja za dobro ohranjen primer stavbne dediščine, ki se je na svojstven
način vključevala v gospodarsko, socialno in kulturno življenje v tem
prostoru ob slovensko-avstrijski meji. Kot taka je pomembna tako z
arhitekturnega kot etnološkega in socialno-zgodovinskega vidika. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
2. CANKOVA – VILA CANKOVA 19, EŠD 8935 |
|
|
a) Parc. št.: 770/1 del k.o. Cankova, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2500. |
|
|
b) Mogočna meščanska vila s preloma 19. stoletja stoji na
robu manjšega vaškega jedra. Je nadstropna vogalna hiša z bogato
oblikovano fasadno profilacijo, ki je še posebej poudarjena na fasadah s
cestne strani. Večina stavbnega pohištva je ohranjena. |
|
|
Slikovitost fasade na svojstven način dopolnjuje lesena
dekorativno izrezljana veranda glavnega vhoda v hišo, ki se v vertikali
vzpenja v nadstropje. Hiša stoji na kamnitih temeljih. V zatrepih z
vzhodne in zahodne strani sta manjši lesen polkrožni okni. |
|
|
Hiša je tipičen primer meščanske »alpske« vile s prehoda
19. stoletja. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vredno
v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
3. GERLINCI – PARTLOVA KLET, EŠD 21444 |
|
|
a) Parc. št.: 738 del k.o. Gerlinci, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2500. |
|
|
b) Dvocelični objekt s konca 19. stoletja je postavljen ob
cesti sredi razmaknjene vasi. Klet je lesena in pokrita z opečno
dvokapnico (zareznik). Na zunanjih stenah so mestoma še ohranjeni deli
ilovnatega ometa. Glavna hrastova vrata brez vratnega okovja so
enokrilna in preprosto oblikovana iz enega kosa. Klet je razdeljena v
dva prostora. V zahodnem delu je bivalni prostor, ki ga osvetljujeta dve
manjši okni kvadratne oblike deljeni na štiri polja in zaščiteni s
kovanim križem. V vzhodnem delu je delno ohranjena lesena preša. Na
južni steni prostora s prešo je manjša lina, ki se je najverjetneje
rabila za prezračevanje. Klet je primer še ohranjene redke stavbne
dediščine vinogradniških območij, ki se je nekdaj rabila za shranjevanje
vina. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dedičine. |
|
|
4. GERLINCI – PREVCOVA KLET, EŠD 21445 |
|
|
a) Parc. št.: 365 k.o. Gerlinci, meje območja kulturnega
spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500. |
|
|
b) Dvocelična cimprača klet s konca 19. stoletja stoji ob
cesti na vrhu slemena ob vinogradu. Pokriva jo opečna dvokapnica s
čopom. V klet vodijo enokrilna lesena vrata z delno ohranjenim vratnim
okovjem. Kamniti temelji so mestoma poškodovani in zaščiteni z
betonskimi zidaki. V večjem prostoru je bila nekdaj preša iz leta 1931,
ki so jo prenesli na domačijo. V drugem manjšem prostoru so bili leseni
vinski sodi. |
|
|
V kleti so dvojna vrata – zunanja in notranja. Notranja
vrata so se rabila za prezračevanje kleti. |
|
|
Prevcova klet je dragocen še ohranjen primer manjših
gospodarskih poslopij značilnih za vinorodna območja Goričkega. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
5. TOPOLOVCI – DOMAČIJA PITZ, EŠD 15518 |
|
|
a) Parc. št.: 305/1, 305/2, 305/3 k. o. Topolovci, meje
območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v
merilu 1:2500. |
|
|
b) Domačija Pitz predstavlja izjemen kompleks stanovanjske
hiše in gospodarskih poslopij na nekdanjem gospodarskem posestvu
prekmurskega grofa Szaparya. Kot taka obsega nadstropno stanovanjsko
hišo grajeno konec 19. stoletja. Gospodarski del domačije predstavljajo
zidane pritlične stavbe kot: klet s prešo, gumno, hlev, konjski hlev,
svinjak, skedenj, drvarnica, kovačnica in strojna lopa. Najstarejši
pritlični stanovanjski del domačije datira iz leta 1827. |
|
|
Nadstropna stanovanjska hiša in ves pritlični niz prvotne
stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij odlikuje ohranjeno stavbno
pohištvo in notranja oprema. V taistem nizu stavb, ki se drži nadstropne
stanovanjske hiše, je ohranjen prvotni tloris s križnimi oboki. |
|
|
Domačija Pitz je zato pomembna tako iz arhitekturnega, kot
etnološkega, socialno-zgodovinskega in krajinskega vidika. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
6. TOPOLOVCI – DOMAČIJA ŽILAVEC, EŠD 21443 |
|
|
a) Parc. št.: 107, 108 del k. o. Topolovci, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2500. |
|
|
b) Nekdanja domačija manjšega kmeta iz 19. stoletja je
ohranila večino značilnosti panonske domačije. Le del gospodarskih
poslopij ne obstaja več. V stanovanjskem delu je ohranjena večina
stavbnega pohištva kakor tudi del notranje opreme. Prav tako se je
ohranila sama tlorisna delitev stanovanjske hiše. Niz gospodarskih
poslopij, ki pod isto streho v »L« sledijo stanovanjskemu delu, je
ohranil prvotno obliko in videz. Nekdanjo opečno dvokapnico nadomešča
salonitna. Sedanji betonski tlak je nadomestil opečnatega. |
|
|
Domačija Žilavec v vsej svoji pojavnosti predstavlja
stavbno dediščino panonskega območja. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti pisne kulturnovarstvene
pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne
strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine. |
|
|
7. člen |
|
|
Za zgodovinski spomenik se razglasi: |
|
|
1. CANKOVA – ROJSTNA HIŠA DR. AVGUSTA PAVLA, EŠD 6853 |
|
|
a) Parc. št.: 1017 del k.o. Cankova, meje območja
kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu
1:2500. |
|
|
b) V kmečki hiši, znani kot Grofova hiša, ki je bila
zgrajena leta 1837, se je 1886 rodil jezikoslovec, in docent dr. Avgust
Pavel. Hiša je bila 1998 obnovljena. V njej je urejeno priložnostno
rastavišče in je danes stičišče zamejskih Slovencev v Avstriji z matično
domovino. Na čelni fasadi je spominska plošča, ki je sestavni del
spomenika. |
|
|
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
|
|
– varovanje zgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih in
krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
|
|
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in
poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne
kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne
dediščine. |
|
|
8. člen |
|
|
Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg
v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni
predhodni kulturnovarstveni pogoji in njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje zavoda. |
|
|
9. člen |
|
|
Pristojni organ lokalne skupnosti izda na podlagi akta o
razglasitvi spomenika lastniku odločbo o varstvu za spomenik lokalnega
pomena. |
|
|
Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja,
pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja
in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne
okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo
varstvo. |
|
|
V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi: |
|
|
– dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja
spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni
službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti,
vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih, |
|
|
– prepoved premeščanja oziroma prenašanja spomenika. |
|
|
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka
tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu,
ki je nujen za izvajanje varstva. |
|
|
10. člen |
|
|
Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško
katastrskem načrtu v merilih 1:2500 in 1:2880 in na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni
del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Maribor in Občina Cankova. |
|
|
11. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine. |
|
|
12. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91). |
|
|
13. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 61101-13/2005 |
|
|
Cankova, dne 19. decembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Cankova
Drago Vogrinčič l.r. |
|
|
|