|
Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C,
57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 28. redni seji dne 30. 10. 2013
sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah
za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002
(Uradni list RS, št. 83/03), sprejme občinski podrobni prostorski načrt
za območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: OPPN),
ki ga je izdelalo podjetje API ARHITEKTI d.o.o., v marcu 2013 pod
številko projekta API-585/513. |
|
(2) Na območju OPPN je predvidena ureditev infrastrukture, odstranitev
dotrajanih objektov ter gradnja novih objektov za potrebe turistične
ponudbe zdravilišča. |
|
|
|
1.a člen |
(1) S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini (objavljen v Uradnem
listu RS, št. 94/13), ki jih je izdelal Urbis d.o.o.
Maribor, št. projekta 2019/SD OPPN – 019 – v nadaljevanju
spremembe in dopolnitve OPPN. Identifikacijska številka
sprememb in dopolnitev OPPN v zbirki prostorskih aktov je
1264. |
(2) Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na zmanjšanje
območja sprememb in dopolnitev OPPN. Ureja se vzhodni del
območja OPPN s postavitvijo razglednega stolpa in
pripadajočih ureditev. |
|
|
|
|
2. člen |
|
Sestavni deli OPPN |
|
(1) OPPN obsega tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19.
člena ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09,
80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A). |
|
(2) Tekstualni del obsega: |
|
– Opis prostorske ureditve |
|
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
– Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
– Opis rešitev načrtovanih objektov in površin |
|
– Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
– Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
– Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
– Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
|
– Način, vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela |
|
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta. |
|
(3) Grafični del obsega: |
|
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela |
|
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege |
|
prostorske ureditve na širšem območju M 1:1000 |
|
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim |
|
stanjem M 1:1000 |
|
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi |
|
območji M 1:2000 |
|
– Zazidalna oziroma ureditvena situacija, |
|
Varianta A M 1:1000 |
|
– Zazidalna oziroma ureditvena situacija, |
|
Varianta B M 1:1000 |
|
– Prerezi, Varianta A M 1:1000 |
|
– Prerezi, Varianta B M 1:1000 |
|
– Prikaz ureditev glede poteka omrežij |
|
in priključevanja objektov na gospodarsko javno |
|
infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:1000 |
|
– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje |
|
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M 1:1000 |
|
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter |
|
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
vključno z varstvom pred požarom M 1:1000 |
|
– Načrt parcelacije M 1:1000. |
|
(4) Priloge obsegajo: |
|
– Mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora |
|
– Fotografije območja urejanja |
|
– Elaborat geodetskega načrta; Številka: GB2012043; Odgovorni geodet:
Darko Ratej, inž. geod. (Geo-0350); Podjetje: GEODET BIRO d.o.o., Strma
cesta 1a, 3250 Rogaška Slatina |
|
– Geomehansko poročilo; Številka: 2828/2012; Odgovorni predstavnik
podjetja: Milan Žerjal, univ. dipl. inž. geol.; Podjetje: i-n-i d.o.o.;
Bravničarjeva 20, 1000 Ljubljana |
|
– Idejna zasnova: TP 20/0,4 kV s SN in NN kablovodi, javna razsvetljava
in TK cevna kanalizacija; Številka: 12923; Odgovorni projektant: Bojan
Potočnik, inž. el.; Podjetje: bp biro, Bojan Potočnik s.p.; Spodnje
Jablane 7, 2326 Cirkovce |
|
– Idejna zasnova: Plinovod del. tlak < 4bar; Številka: 1/13; Odgovorni
projektant: Rudi Pavlič, univ. dipl. inž. str.; Podjetje Enerko pro
d.o.o.; Kraigherjeva ulica 19a, 2230 Lenart |
|
– Idejna zasnova: Načrt kanalizacije in vodovoda; Številka: 585/513;
Odgovorni projektant: Zvonimir Junež, univ. dipl. inž. grad.; Podjetje:
API ARHITEKTI d.o.o.; Barjanska cesta 62, 1000 Ljubljana |
|
– Smernice požarne varnosti; Številka: SmPV-9-4210RB/13; odgovorni
izvajalec: Danilo Fras, univ. dipl. inž. el.; Podjetje: Varnost Maribor
d.d.; Kraljeviča Marka 5, 2000 Maribor. |
|
|
|
2.a člen |
Sestavni deli sprememb in dopolnitev OPPN |
I. Splošni del |
|
II. Tekstualni del: |
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN |
|
III. Grafični del: |
|
1. PRIKAZ NAMENSKE RABE PROSTORA |
1.1 Izsek iz grafičnih prilog veljavnega OPPN |
M-1:1000 |
2. PRIKAZ UREDITVENEGA NAČRTA Z NAČRTOM PARCEL |
2.1 Območje SD OPPN z obstoječim parcelnim
stanjem |
M-1:1000 |
3. PRIKAZ OBMOČJA SD OPPN IN NAČRTOVANIH
UREDITEV V ŠIRŠEM OBMOČJU |
3.1 Pregledna situacija širšega območja
načrtovanih ureditev |
M-1:5000 |
4. PRIKAZ UMESTITVE NAČRTOVANIH UREDITEV V
PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV
PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
4.1 Ureditvena situacija s shematskim prerezom C
– C |
M-1:1000 |
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno
oblikovalskimi pogoji |
M-1:1000 |
4.3 Prometno tehnična situacija s prikazom
priključevanja na obstoječo prometno ureditev |
M-1:1000 |
4.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in
priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo |
M-1:1000 |
4.5 Načrt parcelacije |
M-1:1000 |
4.6 Prikaz ureditve in zavarovana območja |
M-1:1000 |
IV. Priloge: |
1. Obstoječa prostorska dokumentacija |
2. Prikaz stanja prostora za obravnavano območje |
3. Seznam nosilcev urejanja prostora, mnenja k osnutku SD
OPPN, odločba in mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov
SD OPPN na okolje, mnenja k predlogu SD OPPN |
4. Seznam izdelanih strokovnih podlag |
5. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN |
6. Povzetek za javnost |
|
|
|
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
|
|
3. člen |
|
Območje urejanja |
|
(1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem delu mesta Rogaška Slatina
zahodno od obstoječega območja zdravilišča od katerega ga ločuje cesta
RIII-685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina in regionalna železniška proga
št. 32 Grobelno–Stranje–Rogatec d.m. |
|
(2) Obravnavano območje so trenutno pretežno stavbna zemljišča namenjena
proizvodnim dejavnostim. Občinski prostorski načrt za obravnavano
območje predvideva širitev zdraviliških kapacitet. |
|
(3) Velikost območja OPPN je približno 3 ha. Ureditveno območje zavzema
zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 793/1, 789, 790/1,
786/1, 782, 786/2, 787/1, 792/1, 784, 783, 793/3, 791/1, 793/2, 784,
788, 790/2, 791/2, 787/2, 793/4, 784, 784, 784, 790/3, 784, 786/1,
786/1, 786/1, 784, 784, 790/5, 784, 784, 790/4, 793/5 in 792/2 – vse
parcele so del k.o. Rogaška Slatina. |
|
(4) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s
priključitvami ter krajinske ureditve lahko segajo tudi izven območja. |
|
|
|
3.a člen |
Območje urejanja sprememb in dopolnitev OPPN |
(1) Območje
sprememb in dopolnitev OPPN zajema naslednje parcele ali
dele parcel številka: 786/4, 787/2, 787/4, 788, 789, 790/1,
790/3, 791/1, 791/2, 793/1, 793/2, 793/3, 793/4, 793/5, vse
k.o. Rogaška Slatina. |
(2) Velikost zemljišča je približno 10 145 m². |
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture
ter krajinske in druge ureditve lahko segajo tudi izven
območja. |
|
|
|
|
4. člen |
|
Vplivno območje |
|
Vplivno območje bo v času gradnje in obratovanja objektov znotraj
območja urejanja OPPN, razen v območjih priključevanja predvidene javne
gospodarske infrastrukture na obstoječo. |
|
|
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
|
5. člen |
|
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
(1) Predvidene prostorske ureditve se povezujejo s sosednjimi območji
preko obstoječe občinske ceste LC-356221 ter ostale infrastrukture. |
|
(2) Cesta RIII-685/7495 Tekačevo–Rogaška Slatina in regionalna
železniška proga št. 32 Grobelno–Stranje–Rogatec d.m. predstavljata
večjo oviro pri povezovanju z obstoječim zdraviliščem, kar pa je nedavno
bilo omiljeno z ureditvijo zavarovanega železniškega prehoda. |
|
(3) Ureditve predvidene z OPPN bodo povečale zmogljivost in ponudbo
obstoječega zdravilišča. |
|
(4) Pešci in kolesarji so z območjem povezani preko predvidenega nadhoda
čez cesto in železnico, ki je v pripravi za izvedbo. |
|
|
|
6. člen |
|
Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
S tem OPPN je predvideno: |
|
– odstranitev manj kvalitetnih in za turistično dejavnost neprimernih
objektov znotraj območja urejanja, kot je prikazano v grafičnem delu
(list št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji); |
|
– gradnja hotela s podzemno garažo (objekt št. 1), kot je prikazano v
grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
|
– gradnja koncertne dvorane (objekt št. 2), kot je prikazano v grafičnem
delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
|
– rekonstrukcija obstoječega objekta (objekt št. 3), kot je prikazano v
grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
|
– gradnja hotelskih depandans (objekti št. 4, 5, (6)), kot je prikazano
v grafičnem delu (list št. 4 – Zazidalna oziroma ureditvena situacija); |
|
– gradnja in rekonstrukcija prometne infrastrukture ter električne,
vodovodne, kanalizacijske, plinske in telekomunikacijske infrastrukture; |
|
– parkovna ureditev, ki povezuje območje urejanja z okoliškim parkovnim
gozdom. |
|
– postavitev razglednega stolpa z zunanjo ureditvijo, kot je
prikazano v grafičnem delu (spremembe in dopolnitve OPPN –
list št. 4.1: Ureditvena situacija s shematskim prerezom
C-C). |
– višinska dominanta v sklopu predvidene ureditve, ki
presega višino 40 m je lahko samo ena, to je razgledni
stolp. |
|
|
|
|
7. člen |
|
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
(1) Pri gradnji je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s
področja graditve objektov. |
|
(2) Hotel s podzemno garažo (objekt št. 1) je predviden s tem odlokom v
horizontalnih gabaritih 96,8 x 39,1 m. Vertikalni gabariti so največ
K+P+4N. Strehe so lahko ravne ali z naklonom maksimalno do 10°. Mogoča
je variantna gradnja hotela v manjših gabaritih 64,8 x 39,1 m. |
|
(3) Koncertna dvorana (objekt št. 2) je predviden s tem odlokom v
horizontalnih gabaritih 29,4 x 29,0 m. Vertikalni gabariti so največ
K+P. Strehe so lahko ravne ali z naklonom maksimalno do 10°. Mogoča je
variantna gradnja objekta v manjših gabaritih oziroma z drugo
namembnostjo. Parkiranje je predvideno na terenu ali v objektu št. 1. |
|
(4) Rekonstrukcija in dozidava obstoječega objekta (objekt št. 3) je
predvidena s tem odlokom v horizontalnih gabaritih 63,3 x 6,4+8,85 m.
Vertikalni gabariti so največ K+P+1N. Oblika strehe obstoječega objekta
se ohranja, pri dozidavi naj bo streha ravna. Prakiranje je predvideno
na terenu. |
|
(5) Hotelske depandanse (objekti št.4, 5, (6)) so predvidene s tem
odlokom v horizontalnih gabaritih 29 x 21,8 m. Vertikalni gabariti so
največ K+P+1N. Streha je lahko ravna ali z naklonom maksimalno do 10°.
Parkiranje je predvideno na terenu ali v objektu št. 1. Mogoča je
gradnja dveh ali treh enot hotelske depandanse, odvisno od velikosti
objekta št. 1 (hotela). |
|
(9) Nad višinskimi gabariti objektov je dovoljeno postaviti naprave in
opremo ter dostope do njih in podobno, če so od roba objekta postavljeni
tako, da je kot med najvišjo točko takega prostora ali naprave ter kapjo
objekta enak ali manjši 30°. |
|
(10) Horizontalni gabariti in umestitev v prostor lahko tudi odstopajo
od navedenih v prejšnjih odstavkih tega člena in prikazanih v grafičnih
listih št. 4a in 4b – Zazidalna oziroma ureditvena situacija, vendar pa
morajo v vsakem primeru biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
– Upoštevana mora biti gradbena meja, prikazana v grafičnih listih št.
4a in 4b, preko katere ne smejo segati nadzemni deli stavb |
|
– Faktor izrabe območja urjenja ne sme presegati vrednosti 1,5, pri
čemer velja: |
|
– Faktor izrabe je razmerje med bruto tlorisno površino vseh stavb in
celotno površino območja urejanja brez gozdnih površin. V izračunu
faktorja izrabe se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so
namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice, prostori za
inštalacije, shrambe, manipulativne površine ipd.). |
|
– Odstotek zelenih površin mora znašati najmanj 15 %, pri čemer velja: |
|
– Faktor zelenih površin je razmerje med površino zelenih površin na
raščenem terenu in celotno površino območja urejanja brez gozdnih
površin. |
|
– Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter
omogočajo zasaditev visoke vegetacije. |
|
– Zagotovljeno mora biti ustrezno število parkirnih mest. Na terenu se
glede na prikaze v grafičnem delu lahko poveča število parkirnih mest do
10 %. Ostala parkirna mesta morajo biti zagotovljena pod nivojem terena.
Upoštevani morajo biti naslednji normativi: |
|
– 1 parkirno mesto na namestitveno enoto depandanse (objekti št. 4, 5,
(6)). |
|
– 0,7 parkirnega mesta na namestitveno enoto hotela (objekt št. 1) pod
nivojem terena ob upoštevanju, da so skladno z grafičnim delom izvedena
parkirna mesta na terenu ob železniški progi. |
|
– Dodatek na dvorano (objekt št. 2) 1 parkirno mesto na 10 sedežev. |
|
(11) Postavitev razglednega stolpa je predvidena na skrajnem jugu
območja sprememb in dopolnitev OPPN znotraj območja postavitve stolpa,
ki je zarisano v grafični prilogi. Natančna mikrolokacija, tlorisna
oblika in velikost se določi v projektni dokumentaciji na osnovi
zmagovalnega natečajnega projekta (Javni, odprti, anonimni, projektni,
enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in
izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za objekt: Razgledni stolp
kristal), ki ga je izdelal PONTING d.o.o., Strossmayerjeva ulica 28,
2000 Maribor. Stolp je visok 106 m. V sklopu stolpa so predvideni
spremljajoči prostori (recepcija, sanitarije, vhod v dvigalo, stopnišče
ipd). Ob uvozu na ta del območja je na severni strani predvidena
ureditev parkirišč za avtobuse. Ob parkirišču proti železnici ostaja
zeleni pas, ki se zasadi z drevesi. Na južni strani je ob parkiriščih
predvidena ureditev povezave na obstoječo cesto Tržaški hrib. Proti
jugu, do stolpa bo urejenih okoli 50 parkirnih mest za avtomobile. Novi
objekti naj bodo oblikovani v sozvočju s historično zdraviliško
aglomeracijo. V njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti
morajo biti podrejeni spomeniškemu območju. Ker objekt s svojimi
gabariti predstavlja močno prostorsko dominanto, mora biti oblikovanje
fasade in fasadnih dodatkov umirjeno in nekričeče. Prepovedane so
vpadljive, pisane in svetlobne fasade objekta. Razgledni stolp naj bo
enostavne forme in oblike. Zaželena je strukturirana zasnova, ki bi
omogočala prosojnost, pri čemer mora biti kot arhitekturna celota
nevpadljiva. Razgledna ploščad naj v gabaritih in tudi oblikovanju
upošteva vpliv, ki ga ima na varovano območje spomenika, zato naj se v
zasnovi dimenzijsko minimalizira ter oblikovno nevpadljivo prilagodi
celoti. Na razgledni stolp je prepovedano nameščati objekte za
oglaševanje, to je svetlobne ekrane ali reklamne panoje. Dejavnosti na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bodo oglaševane s
tablami manjših dimenzij na podlagi predhodno izdelane celostne podobe
kompleksa. |
|
|
|
8. člen |
|
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov |
|
(1) Dopustna je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za
nemoteno funkcioniranje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo
tovrstnih objektov. |
|
(2) Pri tem ne sme biti oviran koncept ureditve oziroma njegova
skazitev. |
|
|
|
9. člen |
|
Ograje |
|
(1) Znotraj območja urejanja OPPN ni dovoljeno postavljati ograj.
Omogočen mora biti javen dostop do parkovnih ureditev in okoliških
gozdov. |
|
(2) Izjemoma je dovoljena postavitev ograj za zaščito pred padci v
primeru večjih višinskih razlik na terenu po predhodnem soglasju
pristojne službe Občine Rogaška Slatina. |
|
(1) Znotraj
območja urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
ni dovoljeno postavljati ograj, vidnih škarp in podpornih
zidov. Omogočen mora biti javen dostop do parkovnih ureditev
in okoliških gozdov. |
(2) Izjemoma je dovoljena postavitev ograj za zaščito pred
padci v primeru večjih višinskih razlik na terenu. |
|
|
|
|
10. člen |
|
Fasade |
|
(1) Fasade novogradenj naj bodo sodobne izvedbe s sodobnimi materiali,
vendar morajo upoštevati gabarite in sporočilnost obstoječih stavb v
bližnjem območju zdravilišča. Po višini in dolžini naj bodo členjene. |
|
(2) Barve fasad morajo biti klasične, brez vzorcev in v umirjenih
naravnih barvnih tonih. Kričeči barvni toni niso dopustni. |
|
(3) Zaradi tega, ker objekt razglednega stolpa predstavlja močno
prostorsko dominanto, mora biti oblikovanje fasade in fasadnih dodatkov
umirjeno in nekričeče. Prepovedane so vpadljive, pisane in svetlobne
fasade objekta. |
|
|
|
11. člen |
|
Pogoji in usmeritve za krajinsko ureditev |
|
(1) Krajinska ureditev mora biti izvedena po načrtu celovite zasnove
krajinske ureditve, ki je prikazana v grafičnem delu (list št. 4 –
Zazidalna oziroma ureditvena situacija) z možnostjo odstopanj pri
prilagajanju arhitekturnim rešitvam posameznih objektov, kar se definira
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(2) Ureditev območja na mejah ne predvideva bistvenih posegov v
obstoječi teren in vegetacijo. Po celotnem južnem in zahodnem robu, se
gozdni rob očisti podrasti, odstranijo stara ali poškodovana drevesa,
vrzeli pa se po potrebi zasadi z novo avtohtono drevnino (od dreves:
gaber, bukev, jesen, hrast). Drevje na robovih se med gradnjo ustrezno
zaščiti, posebej ob izkopu kletne etaže. |
|
(3) Odstrani se pas smrek na severnem robu, kjer bo urejeno novo
parkirišče in ob njem zasadi drevoredna poteza z javorji. |
|
(4) Parkovne ureditve znotraj nove pozidave so omejene na
speljavo/povezavo med glavnimi ploščadmi in vhodi v objekte. Predvidena
je glavna pot v smeri V–Z. V sredini območja se brežino zasadi z
grmovnicami, pokrovno drevnino in trajnicami. Gredice s trajnicami in
drugimi cvetočimi rastlinami so omejene na robove ploščadi. |
|
(5) Nova drevesa so sajena samo v vrzeli med objekti, število je majhno,
ker je celotno območje zaradi svoje severne lege na pobočju v senci in
dodajanje drevesnih mas ni zaželeno. |
|
(6) Sestavni del projektne dokumentacije na območju sprememb
in dopolnitev OPPN naj bo tudi načrt krajinske arhitekture,
ki ga pripravi krajinski arhitekt. Območje pozidave naj bo
zasajeno z drevnino. V celoti se ohranja zeleni pas drevnine
nad železniško progo ter pod lokalno cesto Tržaški hrib, ki
predstavlja obstoječo gozdno zaplato, ki jo je potrebno
revitalizirati. |
(7) Za zasaditev celotnega območja naj se prednostno
uporabljajo drevesne in grmovne vrste z navezavo na
obstoječe drevesne vrste v okolici, predvsem v območju
zdravilišča. |
|
|
|
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
|
|
12. člen |
|
(1) Znotraj območja urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo
in predvideno komunalno infrastrukturo. Vsa križanja se morajo izvesti v
skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev, ki jih podajo kot
mnenje k temu OPPN. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti
in določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v
projektni dokumentaciji PGD, PZI. |
|
(2) Možna so odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem
odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in
ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. Rešitve infrastrukture se
prilagajajo konkretnim arhitekturnim rešitvam podanim v fazi projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(3) Predvideni objekti morajo imeti najmanj priključek na cesto,
kanalizacijo, vodovod in elektriko. |
|
(4) Za vsak poseg v varovanih pasovih javne infrastrukture in grajenega
javnega dobrega je potrebno pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji
s strani tangiranega soglasodajalca. |
|
(5) Ob železniški progi potekajo železniški signalno varnostni in
telekomunikacijski kabli, ki jih je potrebno sondirati in zakoličiti,
zato je potrebno vsa dela izvajati pod nadzorom delavcev Slovenskih
železnic – Infrastruktura d.o.o., Sekcije SVTK Celje.
Za
vsak nameravan poseg v varovalnem pragovnem pasu železniške proge, 106 m
levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je potrebno
predhodno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni
dokumentaciji s strani upravljalca javne železniške infrastrukture. Pri
načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor
novih posegov predvideti ukrepe za zavarovanje pred hrupom zaradi
železniškega prometa. |
|
(6) Potek predvidenih tras infrastrukturnih vodov in ceste znotraj
območja urejanja je prikazan v grafičnem delu (list št. 6 – Prikaz
ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro). |
|
(7) V grafičnem delu sprememb in dopolnitev OPPN (list
številka 4.4: Prikaz ureditve glede poteka omrežij in
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) je
prikazan konceptualni potek predvidenih tras
infrastrukturnih vodov in prometnih ureditev. Opredeljene so
točke navezave v skladu s smernicami nosilcev urejanja
prostora. Podrobnejše rešitve se določijo v projektih za
pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma izvedbo in
uskladitvi komunalnega reda v območju OPPN. Rešitve se
opredelijo tudi v skladu s faznostjo gradnje. |
(8) Področje letalskega prometa: |
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju ovir, ki utegnejo
s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je
potrebno pridobiti predhodno soglasje Javne agencije za
civilno letalstvo RS k tehnični dokumentaciji (DGD), objekt
je potrebno ustrezno označiti in poslati digitalne podatke o
oviri. |
|
|
13. člen |
|
Prometna ureditev |
|
(1) Od zavarovanega železniškega prehoda oziroma priključka na
regionalno cesto poteka proti jugu občinska cesta LC-356221, ki se
znotraj območja urejanja po potrebi rekonstruira z naslednjim tipičnim
profilom, ki se prilagaja zavojem in lokalnim razmeram: |
|
vrtni robnik 6/20 cm |
|
pločnik š = 1.00 m |
|
betonski robnik 15/25 cm |
|
vozišče 2,50 + 2,50 = 5,00 |
|
m |
|
betonski robnik 15/25 cm. |
|
(1)
Območje se navezuje na regionalno cesto R3-685, odsek 7495 v km 2.378 v
obstoječem križišču, prometna ureditev na regionalni cesti se ne
spreminja. Od obstoječega priključka in zavarovanega železniškega
prehoda poteka obstoječa občinska cesta LC – 356221, ki se za potrebe
dostopa rekonstruira v širini NPP 8.0 m (vozišče 2x3.0 m, pločnik 1.50
m, robni pas 0.50 m). |
|
(2) Predviden je odcep iz občinske cesta LC-356221 do parkirišča na terenu za 12 parkirnih mest na terenu, ki so prvenstveno namenjena depandansam.
Na območju sprememb in dopolnitev OPPN je predvidena ureditev dovoznih
cest do parkirišč za avtobuse in osebne avtomobile. Med parkirišči je
predvidena cestna navezava na obstoječo cesto Tržaški hrib. Dostopi za
pešce in kolesarje se navežejo na predvideno izvedbo nadhoda čez
regionalno cesto in železniško progo. |
|
(3) Ob severnem robu je predvidena nova cestna povezava od obstoječega
zavarovanega železniškega prehoda proti uvozu v garažo/manipulacijo in
dovozu objekta št. 1. Širina vozišča je predvidena 3,00 + 3,00 = 6,00 m.
Proti južni strani je predviden hodnik za pešce š = 1,00 m (minimalno)
proti severni strani pa cca 36 parkirnih mest na terenu postavljenih
prečno na predvideno novo cestno povezavo. Ta cestna povezava ni
predvidena kot javno dobro. |
|
(4) Obstoječa makadamska pot ob južnem robu območja urejanja se po
potrebi rekonstruira za potrebe intervencije in sovpadanja funkcij
gozdnega gospodarstva in rekreacije skladno z zahtevami Zavoda za
gozdove in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. |
|
(5) Vse nove utrjene povozne površine morajo biti izvedene v vodotesni
izvedbi z urejenimi peskolovi, predčiščenjem in zadrževanjem meteorne
vode, pred iztokom v naravo. |
|
(6) Vse cestne povezave služijo tudi za interventne dostope. |
|
(7) Mirujoči promet za potrebe posameznih objektov znotraj območja
urejanja je predpisan pri vsakem objektu posebej v sedmem členu tega
odloka. |
|
(8) Območje urejanja se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste
RIII-685, odsek št. 7495 Tekačevo–Rogaška Slatina od km 2,220 do km
2,485. Na obravnavanem območju se ne dovoli novih cestnih priključkov na
regionalno cesto. |
|
(9) Razen priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo s tem odlokom
ni predvidenih posegov znotraj cestnega sveta in preglednega trikotnika
na obstoječem kanaliziranem priključku. |
|
|
|
14. člen |
|
Kanalizacija |
|
(1) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijo. |
|
(2) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) oziroma z zakonodajo,
ki ureja področje odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda. |
|
(3) Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin mora biti
izveden po vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja
(peskolovi, lovilci olja in zadrževalnika) v vodotok. V skladu z
določili 92. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) je
treba v čim večji možni meri zmanjšati odtok padavinskih voda z utrjenih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred izlivom v vode. |
|
(4) Direktni izpust meteornih voda v vodotok mora biti načrtovan tako,
da ne sega v svetli profil vodotoka. Iztočna glava mora biti oblikovana
pod naklonom brežine vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga
ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Način izvedbe iztoka mora biti v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in v
projektni dokumentaciji za izvedbo tekstualno in grafično ustrezno
obdelan in prikazan. |
|
(5) Kanalizacijsko omrežje v naselju Rogaška Slatina je zgrajeno v
mešanem sistemu. Obstoječi kanalizacijski kolektor DN 1000, ki severno
od območja urejanja poteka ob desnem bregu Ratanskega potoka, je spojen
na čistilno napravo Rogaška Slatina. |
|
(6) Revizijski jašek, kjer je možna priključitev odtokov odpadne in
padavinske vode, se nahaja na parceli št. 464/4, k.o. Rogaška Slatina. |
|
(7) Odpadne vode iz objektov je treba neposredno odvajati v
kanalizacijo, padavinske vode pa ustrezno zadrževati. |
|
(8) Zasnova kanalizacije predvideva: |
|
– povezovalni kanal od priključnega jaška na kolektorju do zbirnega
jaška na parceli lastnika, poteka pod lokalno cesto in železnico v
preboju ZCK 400, |
|
– razbremenilnik z zadrževalnim bazenom sestavlja cevni zadrževalnik ABC
1400 V = 60 m3 in cevno dušilko PVC 150 v razbremenilnem jašku, |
|
– razbremenilni kanal z izpustno glavo v vodotok Negonjščica je kanal
PVC 400, poteka od RJ do izpustne glave v brežini vodotoka, |
|
– zbirni kanali padavinskih voda so PVC 200–PVC 400, potekajo od ZB do
vsakega posameznega objekta, |
|
– zbirni kanali odpadnih voda so PVC 200, potekajo od zbirnega jaška do
vsakega posameznega objekta, |
|
– hišni priključek odpadnih voda objekta se sestoji iz zbirnih jaškov
lociranih praviloma ob objektu in priključnega kanala, ki bo neposredno
s fazonskimi kosi priključen na zbirni kanal za odpadne vode, |
|
– hišni priključek padavinskih voda se sestoji iz sifonskega jaška,
lovilca peska in priključnega kanala, ki bo neposredno s fazonskimi kosi
priključen na zbirni kanal za padavinske vode. |
|
(9) Hišni priključki so predmet faze PZI. |
|
(10) Kanalizacija mora biti položena na minimalno globino 1,40 m do
temena cevi (meteorna kanalizacija) oziroma 1,60 m (fekalna
kanalizacija). |
|
(11) Na tej globini bodo omogočena križanja z ostalo infrastrukturo brez
posebnih ukrepov. |
|
(12) Odvodnjavanje padavinskih voda iz cestišča bo preko lovilcev peska
v padavinski kanal. |
|
13) Kanalizacija na območju sprememb in dopolnitev OPPN: |
Na območju SD OPPN ni obstoječega kanalizacijskega omrežja.
V skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in pogoji DRSV je
obvezna priključitev načrtovanih objektov na javno
kanalizacijo. |
Vse projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih odpadnih vod morajo biti skladne z veljavno
zakonodajo s področja odvajanja in čiščenja padavinskih in
komunalnih vod in v skladu s smernicami DRSV in upravljalca
kanalizacijskega omrežja. Vse dimenzije objektov, cevi se
natančno določijo v projektni dokumentaciji. OPPN
opredeljuje samo konceptualno rešitev. |
Zasnova odvodnje komunalnih in padavinskih vod predvideva: |
– Vse komunalne odpadne vode se navežejo preko fekalne
kanalizacije na obstoječi kolektor ABC 1000. Končna
dispozicija je ČN Rogaška Slatina. Zbirni fekalni kanal
poteka v predvidenih prometnih površinah in se naveže na
predvideno kanalizacijo v skladu z rešitvami opredeljenimi v
OPPN. Priključki do posameznih objektov se opredelijo v
projektni dokumentaciji. |
– Meteorne odpadne vode se vodijo ločeno iz posameznih
objektov ter zunanjih prometnih in manipulativnih površin in
se navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo v skladu z
OPPN. Priključevanje na meteorni kanal iz manipulativnih in
prometnih površin se izvede preko peskolovov in ustrezno
dimenzioniranih lovilcev olj. |
Potek kanalizacije in križanja morajo biti usklajeni z
drugimi komunalnimi vodi. Križanja se izvedejo na ustrezni
globini, v skladu s pogoji upravljalcev (zaščitna cev,
obbetoniranje ipd.). |
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival
na vodni režim in stanje voda, se skladno s 150. in
153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02
in spremembe) lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja
oziroma mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje
voda, ki ga izda DRSV. |
|
|
15. člen |
|
Vodovod |
|
(1) Celotno območje urejanja bo oskrbovano s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja, ki poteka med regionalno cesto in vodotokom po
parceli št. 457/5, k.o. Rogaška Slatina. |
|
(2) Od priključnega mesta na obstoječem javnem vodovodnem omrežju je
predviden oskrbovalni vodovod PEHD 125, ki v podboju prečka najprej
lokalno cesto in potem še železniško progo ter se zaključi vodomernim
jaškom (VJ) na zelenici pred parkiriščem ob objektu št. 3. Od tod naprej
sta predvideni dve oskrbovalni veji, ki se zaključujeta z vodomernim
jaškom in nadzemnim hidrantom. |
|
(3) Na prečkanju ceste in železnice bo vodovod položen s tehnologijo
podvrtanja v jekleno zaščitno cev ZCV 200 na globino 1,5 m pod lokalno
cesto in ≥ 2,20 m pod železniško progo. |
|
(4) Za potrebe protipožarne zaščite predvidenih objektov bo zagotovljena
predpisana količina vode. |
|
(5) Polaganje cevi vodovoda se vrši na minimalno globino 1,20 m do
temena cevi. |
|
(6) Vodovod na območju sprememb in dopolnitev OPPN: |
Na območju OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje PE HD DN
90, ki se prestavi oziroma delno odstrani. |
V prvi fazi se vsi objekti priključijo na obstoječe
vodovodno omrežje. Potrebno je zgraditi nov priključni
vodovod ustreznih dimenzij za potrebe sanitarij, gostinskega
obrata v objektu stolpa. |
Na predvidenem omrežju je potrebno zagotoviti ustrezno
število hidrantov za požarno zaščito. |
|
|
16. člen |
|
Električno omrežje |
|
(1) Znotraj območja urejanja se nahaja obstoječa transformatorska
postaja TP 20/0,4 kV Mizarstvo 012, katera je priključena na 20 kV mrežo
v obstoječi TP 20/0,4 kV Sonce 029 v obstoječi SN vodni celici št. 4. |
|
(2) Z odstranitvijo večine stavb znotraj območja urejanja se tudi
demontira obstoječa transformatorska postaja TP 20/0,4 kV Mizarstvo 012
s priključnim kablovodom 20 kV izvedenim z zemeljskim kablom 3 x XHE 49
A 1 x 150 mm2. |
|
(3) Električna energija za napajanje območja urejanja se zagotovi iz RTP
110/20 kV Rogaška Slatina, in sicer po obstoječem kablovodu 20 kV RTP
Rogaška Slatina–TP Donat–TP Pošta–TP Sonce. Znotraj območja urejanja je
glede na predvideno odjemno moč električne energije predvidena nova
transformatorska postaja TP 20/0,4 kV; 2 × 1000 kVA. |
|
(4) Mogoča je postavitev montažne betonske transformatorske postaje kot
npr. SAVA 5, 20/0,4 kV, 2 × 1000 kVA s transformatorjem 2 x 1000 kVA in
4 celični SN stikalni blok (Vz, M,T, T) ali pa integracija v obstoječ
oziroma predviden objekt. |
|
(5) Za kabelske povezave med transformatorsko postajo Sonce in
predvideno TP 20/0,4 kV se uporabijo kabli tipa 3 x NA2XS(F)2Y 1 x
150/25 mm2, 20 kV, ki imajo prenosno moč (napetostni nivo 20 kV) 12,4
MVA. Z upoštevanjem korekcijskega faktorja kabla 0,8 dobimo prenosno moč
kablovoda 10 MVA. |
|
(6) Nizkonapetostni izvodi iz predvidene TP bodo predvidoma izvedeni s
kabli tipa NA2XY. Primarni priključni kablovodi naj bodo minimalnega
prereza 150 mm2. Primarni priključni kablovodi bodo položeni do
predvidenih do glavnih razdelilcev RG v obbetonirani kabelski
kanalizaciji. |
|
(7) Meritve bodo izvedene v priključno merilnih omaricah, ki bodo
locirane na posameznih predvidenih objektih. |
|
(8) Priključno merilne omarice in vrste dovodnih vodnikov bodo projektno
obdelane v projektni dokumentaciji elektroinštalacij objektov v skladu s
tehničnimi pogoji, kateri bodo podani v elektroenergetskem soglasju. |
|
(9) Električno omrežje na območju sprememb in dopolnitev
OPPN: |
V območju OPPN poteka obstoječi srednjenapetostni podzemni
vod KB 20 kV TP Sonce – TP Mizarstvo, ki ga je potrebno
prestaviti izven območja gradnje v skladu z izdelano
projektno dokumentacijo št. OVI-P-50/19-E. |
Napajanje predvidenih objektov se izvede s položitvijo NN
voda iz TP Sonce. NN vod se položi v obstoječo in predvideno
kabelsko kanalizacijo v skladu z izdelanimi strokovnimi
podlagami številka OVI-P-167/20-E. |
Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi
podlagami. Vsi pogoji, priključne točke, se opredelijo v
projektni dokumentaciji v skladu z veljavno zakonodajo,
smernicami in pogoji upravljalca. |
|
|
17. člen |
|
Javna razsvetljava |
|
(1) Predvidena razsvetljava bo osvetljevala javne ceste v okolici
hotelskega kompleksa. Napajališče JR bo v predvideni prostostoječi
omarici PS-RJR, locirani v neposredni bližini predvidene TP 20/0,4 kV. |
|
(2) Za napajanje JR je predviden en izvod iz PS – RJR, ki bo napajal
svetilke ob dovozni cesti hotelskega kompleksa. |
|
(3) Javna razsvetljava na območju sprememb in dopolnitev
OPPN: |
Na območju urejanja se zagotovi izvedba javne razsvetljave
dostopnih cest in parkirišč. Napajanje JR se predvidi iz TP
v območju. JR se izvede s svetilkami v skladu z veljavno
zakonodajo s področja svetlobne onesnaženosti. |
|
|
|
|
18. člen |
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
(1) Uporabniki telekomunikacijskih storitev na območju urejanja bodo
priključeni na telefonsko centralo v Rogaški Slatini. Na tem območju
poteka kabelska kanalizacija. Ob cesti na parcelni št.: 890/3 se nahaja
obstoječ telefonski jašek. Iz njega se položita dve PVC cevi Ø 110 mm. V
prvo se položi TK kabel za objekt številka 2, v drugi pa TK kabel do
nove razdelilne telefonske omarice, iz katere se izvede TK povezava za
vse ostale nove objekte, razen za objekt št. 1. Objekt št.: 1
(kulturno-turistično središče) ima telekomunikacije že projektno
obdelane. Vodniki za povezavo se definirajo v projektni dokumentaciji
telekomunikacij objektov. |
|
(2) Znotraj območja urejanja poteka obstoječe TK omrežje v severnem in
vzhodnem delu. |
|
(3) Obstoječe TK omrežje za obstoječ objekt Mizarstvo bo po porušitvi
objekta delno demontirano. |
|
(4) Predvideno TK omrežje bo znotraj območja urejanja potekalo v
kabelski kanalizaciji izvedeni s predvidoma PVC cevmi Ø 110 mm, ki bodo
obbetonirane. |
|
(5) Odjemno mesto za TK sistem hotelskega kompleksa bo v severozahodnem
delu kompleksa v predvidenem kabelskem jašku JTK 1. Predvidena trasa TK
kabelske kanalizacije poteka od predvidenega jaška JTK1 preko
predvidenih jaškov JTK-J2; JTK 3, JTK 4, JTK5 do JTK7 do predvidenega
hotela. Poleg tega se od hotela do posameznih predvidenih objektov JKT 7
do JKT 13 izdela enocevna kanalizacija iz obbetonirane PVC cevi. |
|
(6) Trasa predvidene kabelske kanalizacije tako, da ne bo ovirala
izgradnje ostalih predvidenih in obstoječih komunalnih vodov. |
|
(7) Telekomunikacijsko omrežje na območju sprememb in
dopolnitev OPPN: |
V območju OPPN poteka obstoječe TK omrežje na severnem in
vzhodnem delu TK omrežje za potrebe obstoječih objektov.
Omrežje se v skladu s predvideno zazidavo ustrezno zaščiti,
prestavi oziroma demontira. |
Predvidene objekte se priključi na obstoječo TK kanalizacijo
v SZ delu območja. Od priključnega jaška se izvede nova TK
kanalizacija DN 110 do novega priključnega jaška na SZ delu
območja. Od priključnega jaška se položi ustrezno razvodno
omrežje do posameznih porabnikov. |
Rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji v skladu s
pogoji upravljalca. |
Priključevanje v omrežje KKS se izvede v skladu s pogoji
upravljalca. Obstoječe omrežje poteka ob Celjski cesti, SV
od predvidene pozidave. |
Priključitev se izvede preko nove kabelske kanalizacije (2x
DN 50) in ustreznih jaškov do območja urejanja. |
Trase priključnega voda, priključevanje posameznih objektov
se obdela v projektni dokumentaciji. Križanje regionalne
ceste in železnice se izvede s podvrtanjem in v zaščitnih
ceveh v skladu s pogoji upravljalcev. |
|
|
19. člen |
|
Plinovod |
|
(1) Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se
predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v
kombinaciji z obnovljivimi viri. |
|
(2) Investitor razširitve plinovodnega omrežja bo sistemski operater
distribucijskega omrežja. |
|
(3) Gradnja plinovodnega omrežja bo izvedena na osnovi določil
koncesijske pogodbe ter sprejetih aktov sistemskega operaterja. |
|
(4) Sistemski operater krije sorazmerne stroške gradnje, od investitorja
pa lahko zahteva kritje morebitnih nesorazmernih stroškov gradnje
plinovodnega omrežja na način, kot to določa koncesijska pogodba. |
|
(5) Za vsako priključitev načrtovanih objektov na distribucijsko
plinovodno omrežje sistemski operater izda "Soglasja za priključitev". |
|
(6) Način priključevanja predvidenih objektov se izvede po postopku in
na način, kot to določajo Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega
plina iz distribucijskega plinovodnega omrežja in Sistemska obratovalna
navodila, ki jih je izdal sistemski operater. |
|
(7) Priključitev objektov na distribucijsko plinovodno omrežje se izvede
na osnovi sklenjenih Pogodb o priključitvi na distribucijsko omrežje s
končnimi odjemalci. |
|
(8) Za vsak objekt se praviloma predvidi samostojen priključni plinovod,
katerega lastnik bo končni odjemalec. |
|
(9) Obstoječ plinovod PR-PEI60, delovnega tlaka 100 mbar, poteka
severno-vzhodno območja urejanja z možnostjo priključitve na parceli št.
1791/12, k.o. Rogaška Slatina. |
|
(10) Izvede se prečkanje regionalne ceste ter železniške proge s
podvrtavanjem ceste in železniške proge v globini cca 1,5 m. |
|
(11) Plinovod se zaključi pred objektom s PE kapo, po izgradnji objekta
pa se naveže preko prehodnega kosa na požarno pipo montirano na fasadi
ali kleti objekta. V omarici se vgradi požarna pipa, reducirni ventil in
plinomer. |
|
(12) Navezava oskrbovalnega plinovoda se izvede preko podzemnega
zapornega ventila. |
|
(13) Novozgrajeni plinovod bo obratoval z delovnim tlakom 100 mbar. |
|
(14) Podzemno položen cevovod se v celoti izvede iz PE cevi v globini
min 1 m. |
|
(15) Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo v varovalnem pasu
plinovodov in priključnih plinovodov, ki po energetskem zakonu IEZ-DI
znaša 5 m od osi plinovodov, obvezno upoštevati zahteve sistemskega
operaterja in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni
list RS, št. 26/02). |
|
(16) Sistemskemu operaterju mora biti omogočen stalen nadzor gradbišča v
varovalnem pasu obstoječih plinovodov. |
|
(17) V bližini plinovoda in priključnih plinovodov ni dovoljen strojni
izkop ali miniranje ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad
njim. |
|
(18) Plinovod na območju sprememb in dopolnitev OPPN: |
Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe
ogrevanja se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega
distribucijskega omrežja v kombinaciji z obnovljivimi viri
energije. |
Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje
zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z Energetskim
zakonom EZ-1, če mu višina omrežnine, potrjena s strani
Agencije za energijo, to omogoča. |
Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le operater
distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci
pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema. |
Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje
bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po
energetskem zakonu EZ-1 in skladno s Sistemskimi
obratovalnimi navodili. |
Energetski zakon EZ-1 določa varovalni pas distribucijskega
sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas,
ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od
njegove osi. |
Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi
odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno,
poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do
vključno 16 bar. |
|
|
20. člen |
|
Odpadki |
|
Vsak nov objekt mora imeti zagotovljeno mesto za prevzem in odvoz
odpadkov skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 91/09
, 94/13) oziroma s predpisom, ki bi
ga nadomestil. Odjemna mesta ne smejo biti vizualno izpostavljena.
Natančna lokacija in izvedba mesta za prevzem odpadkov se določi v fazi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na katerega mora investitor
pridobiti soglasje pristojne službe za odvoz odpadkov. |
|
|
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
21. člen |
|
Zavarovana kulturna dediščina |
|
(1) Območje urejanja se v manjšem delu nahaja znotraj zavarovanega
območja zdravilišča z ESD 628 in režimom spomenika. |
|
(2) V primeru najdbe arheoloških ostalin so najditelji, lastniki
zemljišč, investitorji ali odgovorni vodja del takoj po odkritju dolžni
o tem obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije in prekiniti zemeljska dela do izvedbe raziskave arheoloških
ostalin. |
|
(3) Pri izvajanju predvidenih gradenj je potrebno upoštevati varstvene
usmeritve za evidentirano kulturno dediščino. |
|
(4) Za vse posege, ki jih predvideva ta odlok je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Za
vse posege v območju OPPN in v območju sprememb in dopolnitev OPPN, je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje oziroma predhodno
pozitivno mnenje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije. |
|
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,
NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
|
|
22. člen |
|
Ohranjanje narave in naravnih vrednot |
|
(1) Območje urejanja OPPN obkrožajo primestni gozdovi, ki so zavarovani
z Odločbo o zavarovanju drevesnih in gozdnih parkov zdravilišča Rogaška
Slatina ter gozdov v njegovi okolici (Uradni list LRS, št. 29/52 ter
Odlokom o uskladitvi odločbe o zavarovanju drevesnih in gozdnih parkov
zdravilišča Rogaška Slatina ter gozdov v njegovi okolici s sklepom o
ustanovitvi katastrske Občine Rogaška Slatina (Uradni list SRS, št.
50/71). |
|
(2) V varovano območje segajo parcele oziroma deli parcel št. 782,
787/1, 787/2, 788, 789, 793/1, 793/3, 793/4 in 793/5, k.o. Rogaška
Slatina. |
|
(3) Zavarovano območje nima dodatnega naravovarstvenega statusa. |
|
(4) Gradnja stavb na varovanem območju ni predvidena. |
|
(5) Infrastrukturni vodi se morajo odmakniti od koreninskega sistema
dreves. |
|
(6) Za zasaditev naj se prednostno uporabljajo avtohtone in lokalnim
rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste z navezavo na
obstoječe drevesne vrste v okolici. |
|
(7) Sestavni del OPPN je krajinska ureditev, ki je vključena v
ureditveno situacijo. |
|
(8) Do območja mestnih gozdov naj bo omogočen dostop za sprehajalce. |
|
(9) Zunanje osvetljevanje območja naj bo prostorsko omejeno, upoštevaje
določila Uredbe o mejnih vrednostnih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10). |
|
(10) Območje sprememb in dopolnitev OPPN sega z robom na
vzhodni in južni strani na zavarovano območje mestnih gozdov
z naslednjimi parcelami ali deli parcel številka: 787/2,
787/4, 788, 789, 793/1, 793/2, 793/3, 793/4, 793/5, vse k.o.
Rogaška Slatina. Manjši del načrtovanih ureditev parkirišč
sega na zavarovano parcelo 793/3 k.o. Rogaška Slatina. |
Na širšem območju se nahajajo tudi zavarovane prostoživeče
vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih
živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,
115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in
64/16). |
(11) Konkretni pogoji in usmeritve za varstvo zavarovanega
območja "Drevesni in gozdni parki zdravilišča Rogaška
Slatina ter gozdovi v njegovi okolici": |
– Na območje zavarovanih drevesnih parkov in gozdov (parc.
št. 793/4, 793/1, 789, k.o. Rogaška Slatina) se z ureditvami
ne posega. Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno
območje se ohranja v obstoječem obsegu in sestavi, krčitve
gozda se ne izvajajo. Ohranja se stabilen in zvezen gozdni
rob. |
– Drevje na zunanjem robu ureditvenega območja je treba med
izvedbo zemeljskih in gradbenih del varovati pred poškodbami
in fizično zaščititi (trak, mreza, ograja ipd.). |
Drevesnih korenin in vej ni dovoljeno trgati ali lomiti z
gradbenimi stroji. Morebitne poškodbe na drevju se sanirajo
z žago. |
– Na območje varovanih gozdov in parkov se ne odlaga
izkopanega zemeljskega materiala, gradbenega materiala,
strojev ipd., manipulativne površine in začasne poti je
treba urediti zunaj območja zavarovanih gozdov in drevesnih
parkov. |
– Trase novih nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov
(vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacija itd.),
pomožnih ureditev in prometnih navezav je treba načrtovati
izven varovanega območja gozdov. Trase infrastrukturnih
vodov se morajo izogniti koreninskemu sistemu dreves. |
– Posamična večja drevesa in skupine drevja na ureditvenem
območju, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, naj se v čim
večji meri ohranijo in smiselno vključijo v krajinsko
zasnovo območja. |
– Višina načrtovanih objektov (razgledni stolp) naj upošteva
merilo krajine in historično zasnovo zelenih površin
naselja. Nova ureditev ne sme degradirati vidne podobe
varovanega območja. |
– Za območje naj se pripravi načrt krajinske ureditve
(parkovna zasnova, zasaditveni načrt), ki naj upošteva
obstoječe kvalitete prostora in vpetost v zeleni sistem
Rogaške Slatine. |
– Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju naj se ne
uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin, kot npr.:
rdeči hrast (Quercus rubra), ameriški koprivovec (Ce/tis
ocidentalis), cremsa (Prunus serotina), veliki pajesen
(Ailanthus a/tissima), ameriški javor, negundovec (Acer
negundo), pavlovnija (Pau/ownia tomentosa), Thunbergov
češmin (Berberis thunbergii), japonska medvejka (Spiraea
japonica), Maackovo kosteničje (Lonicera maackii), bambus
(Phyllostachys sp.), lisičja vinška trta (Vitis vulpina,)
japonsko kosteničje (Lonicera japonica) idr. |
– Rušitve, zemeljska dela in gradbena dela, ki neposredno
vplivajo na gozd (robni deli ureditvenega območja) naj se ne
izvajajo med 1. 3. in 1. 8. (gnezditveno obdobje, obdobje
vegetacije). |
(12) Usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih
živalskih vrst (netopirji, ptice): |
– Osnovni objekt (steber) razglednega stolpa naj se izvede
brez večjih zrcalnih oziroma steklenih površin. Za
preprečitev trkov ptic na razgledni platformi je treba vse
zrcalne oziroma steklene površine obdati z mrežo ali na drug
ustrezen način konstrukcijsko obdelati: namestitev vzdolžnih
profilov pred steklo, mrežna obdelava stekla ipd.
(Priporočila in smernice za oblikovanje so med drugim
dostopne na naslovu:
https://abcbirds.org/wp-content/uploads/2015/05/Bird-friendly-Building-Guide_2015.pdf). |
– Na razgledni stolp naj se ne namešča vetrnic ali drugih
naprav, ki proizvajajo hrup. |
– Osvetljevanje razglednega stolpa naj bo prostorsko in
časovno omejeno, brez prekomernega osvetljevanja fasade
objekta, uporabe laserjev, stroboskopskih luči ipd.
(negativen vpliv na netopirje, nočne vrste ptic idr.) in
osvetljevanja neba. Osvetljevanje stolpa in celotnega
ureditvenega območja mora upoštevati določila Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni
list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). |
(13) Povzetek omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila: |
Vrsta ali habitatni tip |
Omilitveni ukrep |
Izvedljivost ukrepa |
Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega
zmanjšanja z omilitvenim ukrepom |
Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti
ukrepa |
srednjeevropska kisloljubna bukovja |
1. Sklenjena gozdna površina, ki obdaja
ureditveno območje, naj se ohranja v obstoječem
obsegu in sestavi. Na parceli 789 naj se krčitve
gozda ne izvajajo. Na parceli 793/1 se lahko
odstrani le tujerodne vrste dreves. |
4 |
Prepreči se negativen vpliv zaradi neposredne
izgube površine habitatnega tipa. |
5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja |
2. Drevje na zunanjem robu ureditvenega območja
je treba med izvedbo zemeljskih in gradbenih del
varovati pred poškodbami in fizično zaščititi
(trak, mreža, ograja ipd.). Drevesnih korenin in
vej ni dovoljeno trgati ali lomiti z gradbenimi
stroji. Morebitne poškodbe na drevju se sanirajo
z žago. |
4 |
Prepreči se negativen vpliv zaradi neposredne
izgube površine habitatnega tipa. |
5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja ptice*
netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
3. V krajinsko arhitekturnem načrtu naj se
predvidi sanacija gozdnega roba, tako da bo ta
stabilen in zvezen. |
4 |
Ohranja se habitat vrst in stabilnost
habitatnega tipa. |
4 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči*
dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
4. Na območje varovanih gozdov in parkov naj se
ne odlaga izkopanega zemeljskega materiala,
gradbenega materiala, parkira strojev ipd.
Manipulativne površine in začasne poti je treba
urediti znotraj območja SD OPPN, a izven parcel
789 in 793/1. |
5 |
Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega
tipa. |
5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči*
dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
5. Trase novih nadzemnih in podzemnih komunalnih
vodov (vodovod, kanalizacija, elektrika,
telekomunikacija itd.), pomožnih ureditev in
prometnih navezav naj se prednostno načrtuje
izven varovanega območja gozdov. Trase
infrastrukturnih vodov se morajo izogniti
koreninskemu sistemu avtohtonih dreves na
zavarovanem območju. |
5 |
Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega
tipa. |
5 |
hrošči* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
6. Posamična večja drevesa in skupine drevja na
ureditvenem območju, ki ne ovirajo načrtovanih
ureditev, naj se v čim večji meri ohranijo in
smiselno vključijo v krajinsko zasnovo območja. |
3 |
Ohranja se habitat vrst. |
3 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči*
dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
7. Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju
naj se ne uporablja tujerodnih invazivnih
parkovnih rastlin, kot npr.: rdeči hrast
(Quercus rubra), ameriški koprivovec (Celtis
ocidentalis), čremsa (Prunus serótina), veliki
pajesen (Ailanthus altissima), ameriški javor,
negundovec (Acer negundo), pavlovnija (Paulownia
tomentosa), Thunbergov češmin (Berberís
thunbergii), japonska medvejka (Spiraea
japónica), Maackovo kosteničje (Lonicera
maackii), bambus (Phyllostachys sp.), lisičja
vinska trta (Vitis vulpina), japonsko kosteničje
(Lonicera japónica) idr. |
5 |
Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega
tipa. |
5 |
ptice* (glej poglavje 3.8*) |
8. Osnovni objekt (steber) razglednega stolpa
naj se izvede brez večjih zrcalnih oziroma
steklenih površin. Morebitne steklene površine
na razgledni platformi naj se za preprečevanje
trkov s pticami ustrezno obdelajo – možnost
uporabe rebrastega, valovitega, mat, peskanega,
jedkanega, barvnega ali tiskanega stekla (mreža
pik, ki pokriva najmanj 25 % površine stekla ali
navpični, 2 cm široki trakovi na10 cm razdalje
ali 1 cm široki trakovi na 5 cm razdalje).
Zaželena so tudi nizko odbojna stekla
(maksimalna odbojnost 15 %). |
4 |
Prepreči se negativen vpliv na populacije ptic
zaradi trkov v steklene površine. |
4 |
ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) |
9. Na razgledni stolp naj se ne namešča vetrnic
ali drugih naprav, ki proizvajajo hrup. |
5 |
Prepreči se negativen vpliv na populacije ptic
in netopirjev zaradi povečanega hrupa. |
4 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje
3.8*) |
10. Zunanjosti (fasade) razglednega stolpa naj
se po 22. uri ne osvetljuje. Uporablja se lahko
le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor, je enak 0 %. |
3 |
Omili se negativen vpliv na populacije hroščev,
ptic in netopirjev zaradi svetlobnega
onesnaževanja. |
3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje
3.8*) |
11. Notranje površine razgledne ploščadi stolpa
naj se po zaključku obratovalnega časa ne
osvetljujejo. |
3 |
Omili se negativen vpliv na populacije hroščev,
ptic in netopirjev zaradi svetlobnega
onesnaževanja. |
3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje
3.8*) |
12. Prepovedana je uporabe laserjev,
stroboskopskih luči in osvetljevanja neba. |
3 |
Omili se negativen vpliv na populacije hroščev,
ptic in netopirjev zaradi svetlobnega
onesnaževanja. |
3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje
3.8*) |
13. Osvetljevanje stolpa in celotnega
ureditvenega območja mora upoštevati določila
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07, 62/10, 46/13). |
4 |
Omili se negativen vpliv na populacije hroščev,
ptic in netopirjev zaradi svetlobnega
onesnaževanja |
4 |
|
|
|
23. člen |
|
Varstvo nadzemnih in podzemnih voda |
|
(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja. |
|
(2) Ob skrajnem zahodnem robu območja urejanja OPPN v dolžini cca 40 m
se vije potok Negojščica. Neposredno ob potoku ni predvidena gradnja
stavb ali utrjenih površin. |
|
(3) Območje urejanja ni poplavno. |
|
(4) Vse s tem odlokom predvidene gradnje in ureditve morajo biti
izvedene skladno z veljavno zakonodajo s področja gradnje objektov. S
tem bo zagotovljeno, da predvidena gradnja in ureditve ne bodo imele
negativnega vpliva na vode in vodni režim. |
|
(5) Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki ne
morejo ogroziti podtalnice. Preprečeno mora biti odvajanje odpadnih vod
v naravo brez predhodnega čiščenja. |
|
(6) V času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru
razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev. |
|
(7) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02)
z veljavno zakonodajo, lahko izvede samo na podlagi
vodnega soglasja, ki ga izda Agencija RS za okolje oziroma pristojni
organ. |
|
|
|
24. člen |
|
Varstvo tal |
|
(1) Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na
katerih so tla manj kvalitetna. |
|
(2) Ureditve previdene z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal
kolikor bodo izvedene skladno z izsledki Geomehanskega poročila (i-n-i
d.o.o., številka: 2828/2012), ki je sestavni del tega OPPN. Prisotni
bodo vplivi na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve vrhnje
plasti tal in njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov med
pripravljalnimi deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja rodovitne
plasti tal pri njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo
gradbeni stroji. Zato je treba zagotoviti tehnično brezhibnost vozil, ki
se bodo uporabljala na območju OPPN. Humus z območja gradnje se odstrani
in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo. |
|
(3) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo
situacijo takoj sanirati. Snovi je treba ustrezno pobrati in predati
pooblaščenim organizacijam. |
|
|
|
25. člen |
|
Varstvo pred hrupom |
|
(1) Ureditveno območje OPPN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in
62/10
, 43/18), v II. območju varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven
hrupa 55 (dBA) podnevi in 45 (dBA) ponoči. Glavni izvor bodo
predstavljali delovni stroji med izgradnjo in promet motornih vozil po
izgradnji. Obvezna je uporaba brezhibnih in s predpisi skladnih delovnih
strojev. |
|
(2) Dodaten vir hrupa predstavljata tudi regionalna cestna in železniška
povezava severno od območja urejanja. Z arhitekturno zasnovo je
predvidena omilitev teh virov hrupa. |
|
|
|
26. člen |
|
Varstvo zraka |
|
Na onesnaženost zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu
in dovozu materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v
vetrovnem in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in
tovornih vozil v času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne
obremenitve zraka s prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S
transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Po izgradnji
predvidenih objektov ni pričakovati znatnega vpliva na kvaliteto zraka. |
|
|
|
27. člen |
|
Ravnanje z odpadki |
|
(1) V času gradnje je treba z odpadki ravnati skladno z Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 34/08). V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja
gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe
posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in
gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na
odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke je
treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno
predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi
o ravnanju z nevarnimi odpadki. |
|
(2) Na območju je urejeno redno odvažanje komunalnih odpadkov. |
|
|
|
28. člen |
|
Ureditve v območju kmetijskih zemljišč |
|
Znotraj območja urejanja ni kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
29. člen |
|
Ureditve v območju gozdov |
|
(1) Ureditveno območje se stika z območjem gozdov s posebnim namenom z
dovoljenim ukrepanjem, zato je treba posege v robna območja izvesti
tako, da se v kar največji meri ohrani oziroma oblikuje sonaraven zaprt
gozdni rob. |
|
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba predvideti vpliv
gradnje na robno drevje in v primeru, ko krčitve gozdnega roba ni mogoče
odobriti, prilagoditi predvideno gradnjo. |
|
(3) Za potrebe gospodarjenja z gozdovi je potrebno zagotoviti ustrezne
dostope do gozdnih površin. |
|
(4) V južnem delu območja urejanja, kjer se nahaja obstoječa prometnica,
mora le-ta biti rekonstruirana tako, da bo po njej poleg dostopa
intervencije in sprehajanja obiskovalcev omogočen tudi izvoz lesa z
možnostjo začasnih deponij lesa površine vsaj 0,03 ha. |
|
(5) Poseganje v gozd ali na gozdni rob z začasnim ali trajnim
deponiranjem odkopnega ali drugega materiala ni dovoljeno. |
|
(6) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. |
|
(7) Gozdno drevje, katerega bo potrebno zaradi izgradnje predvidene
prostorske ureditve posekati, mora pred posekom evidentirati delavec
Zavoda za Gozdove Slovenije. Evidentiranje, s tem pa posek drevja zardi
potreb izvedbe posega je možno po izdaji dokončnega gradbenega
dovoljenja. |
|
(8) Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje,
naj se ohranja v obstoječem obsegu in sestavi. Odstranjuje
se lahko le tujerodne vrste dreves ter stara ali poškodovana
drevesa, vrzeli se po potrebi zasadi z novo avtohtono
drevnino. |
(9) Zdraviliški gozd se med gradnjo varuje pred
poškodovanjem in uničenjem, zato je potrebno glede na
nosilnost tal upoštevati ustrezne odmike od koreninskih
sistemov in območje gozdnega roba med gradbenimi deli tudi
zavarovati pred plazenjem v skladu s standardi. |
|
|
VII. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI
NJEGOVEGA DELA |
|
|
|
30. člen |
|
Ureditveno območje OPPN se nahaja znotraj mesta Rogaška Slatina. Ta del
naselja se v manjšem delu prenavlja z rekonstrukcijo objekta št. 3 in
večinoma z novogradnjami. Namembnost novih objektov mora biti za potrebe
turizma. V objektih znotraj območja OPPN so dovoljene tudi centralne
dejavnosti prvenstveno namenjene uporabnikom teh objektov. Namen prenove
je homogenizacija grajene strukture naselja, zagotovitev novih
turističnih kapacitet in hortikulturna ureditev danes opuščenih površin. |
|
|
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO
IN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM
PRED POŽAROM |
|
|
|
31. člen |
|
Obramba |
|
Ministrstvo za obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo
potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
|
|
32. člen |
|
Varstvo pred poplavami |
|
Znotraj območja urejanja ni vodotokov in poplavno ogroženih območij. |
|
|
|
33. člen |
|
Varstvo pred erozivnostjo |
|
(1) Sestavni del tega OPPN je Geomehansko poročilo, ki ga je 9. 1. 2013
pod št. 2828/2012 izdelalo podjetje ini d.o.o., ki je sestavni del tega
OPPN in ga je potrebno v celoti upoštevati pri s tem odlokom predvidenih
ureditvah. |
|
(2) Ob upoštevanju Geomehanskega poročila območje ni erozijsko in
plazovito ogroženo. |
|
(3) Pred izvedbo posameznih gradenj znotraj območja urejanja je potrebno
izdelati natančnejšo geomehansko poročilo za posamezno gradnjo. |
|
|
|
34. člen |
|
Varstvo pred razlitjem nevarnih snovi |
|
Na obravnavanem območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj.
Pri izvedbi mora biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami
in lovilci olj. |
|
|
|
35. člen |
|
Varstvo pred potresi |
|
Obravnavano območje se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII.
stopnji EMS, kjer se upošteva računska vrednost potresnega pospeška tal
a(gR) = 0,150 x g. Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da so varni
glede na predvideno ogroženost. |
|
|
|
36. člen |
|
Zaklonišča |
|
Znotraj območja urejanja so predvideni objekti za katere skladno z
Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96)
ni potrebno graditi zaklonišč. Ker pa se območje urejanja nahaja znotraj
mesta Rogaška Slatina z več kot 5000 prebivalci, se mora stropna
konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. |
|
|
|
37. 36. člen |
|
Varstvo pred požarom |
|
(1) Za predvidene objekte bo v fazi priprave projektne dokumentacije
potrebno izdelati študije oziroma zasnove požarne varnosti, v kateri
bodo skladno s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS,
št. 31/04, spremembe Uradni list RS, št. 10/05, 83/05 in 14/07)
načrtovani požarno varnostni ukrepi na naslednjih področjih: |
|
– širjenje požara na sosednje objekte, |
|
– nosilnost konstrukcije in širjenje požara po stavbah, |
|
– evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, |
|
– naprave za gašenje in dostop gasilcev. |
|
(2
1) Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
|
– odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje
požara, |
|
– varen umik ljudi s požarno ogroženih prostorov, |
|
– preprečevanje ali zmanjšanje škodljivih posledic požara za ljudi in
premoženje, |
|
– vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi
varstva pred požarom in pričakovano požarno škodo. |
|
(3
2) Ukrepi za zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo
tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. |
|
(4
3) Glede na razpoložljive podatke bo gasilna voda zagotovljena iz
obstoječega vodovodnega omrežja. Hidranti morajo biti praviloma
nadtalni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop, lokacija pa mora
biti označena s tablicami, izdelanimi po standardu SIST 1007. Razdalja
med hidranti se določi tako, da je mogoče požar na stavbi gasiti iz
najmanj enega hidranta, za požarno zahtevne stavbe pa iz najmanj dveh
hidrantov. Razdalja med hidrantoma ne sme biti večja od 80 m. Razdalja
med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m.
Praviloma se vgrajujejo nadtalni hidranti DN80 ali DN100. Podtalni
hidranti DN80 se vgrajujejo samo izjemoma, če nadtalni hidrant
predstavlja preveliko oviro (npr. za promet). Premer vodovodne cevi, na
katero je priključen hidrant, ne sme biti manjši od DN hidranta.
Zagotoviti je treba takšno količino vode, ki zadostuje za dvourno
gašenje požara v stavbi in za varovanje sosednjih objektov. V času
projektiranja PGD je potrebno izvesti meritve, s katerimi se ugotovi
natančna količina vode in glede na to upošteva pri projektiranju. |
|
(5
4) Obstoječe in predvidene cestne povezave znotraj območja urejanja
OPPN se uporabljajo tudi za intervencijski dostop. Dovozne poti za
gasilska vozila morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo
gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. Ravni deli dovozne poti za
gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m. |
|
(6
5) Lokacije predvidenih hidrantov in delovne površine za gasilska
vozila so prikazane v grafičnem delu list št. 8 – Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom. |
|
(7
6) Ureditve za varstvo pred požarom lahko v projektni dokumentaciji
odstopajo od rešitev prikazanih v Smernicah požarne varnosti, če so
skladne z veljavno zakonodajo, pravili stroke in zagotavljajo enako
stopnjo požarne varnosti tako za predvideno novogradnjo, kot tudi
okolico. |
|
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
38. 37. člen |
|
Faznost gradnje |
|
(1) Izvedba načrtovanih gradenj in posegov predvidenih s tem OPPN se
lahko izvaja etapno. |
|
(2) V primeru etapnega izvajanja posegov predvidenih s tem OPPN mora
vsaka etapa zagotoviti izvedljivost končnega stanja in ne sme imeti
negativnega vpliva na vode in vodni režim ter erozivno ogroženost
območja. |
|
|
|
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
|
|
39. 38. člen |
|
Tolerance |
|
(1) Vse stacionaže in dimenzije se morajo natančneje določiti v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev: |
|
– ± 1.00 m pri upoštevanju gradbene meje; |
|
– ± 2.00 m v horizontalnih gabaritih predvidene novogradnje stavb
(objekti številka 4, 5, (6)); |
|
– ± 1.00 m v vertikalnih gabaritih stavb; |
|
– ± 2.00 m v horizontalnih in vertikalnih gabaritih cestnega omrežja; |
|
– kleti je dopustno izvesti v več nivojih (etažah), če geomehanski
pogoji terena to dopuščajo; |
|
– horizontalni gabariti kletnih etaž lahko odstopajo od prikazanih v
grafičnih prilogah, če s tem ni onemogočen končen koncept ureditve in ne
segajo izven območja urejanja; |
|
– pri gradnji podzemnih infrastrukturnih vodov in njihovih prestavitvah
so dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni onemogočeno končno
stanje s tem OPPN predvidene ureditve. |
|
(3) Dopustna je gradnja objekta št. 1 v večji ali manjši varianti.
Posledično je dopustna gradnja objektov št. 4 in 5 oziroma objektov 4, 5
in 6. |
|
(4) Ostala večja odstopanja in tehnične rešitve so izjemoma dovoljena ob
soglasju Občine Rogaška Slatina, projektanta prostorskega akta in
pristojnih nosilcev urejanja prostora, katere odstopanje tangira. Če se
pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše iz cestnega, prometno tehničnega, okoljevarstvenega in
oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske
razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in
morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo. |
|
(5) S spremembami in dopolnitvami OPPN je določeno območje pozidave
stolpa in potrebnih spremljajočih prostorov. Objekt se lahko postavi
kjerkoli znotraj tega območja, razen na vzhodnem delu, ki v malem delu
sega v zaščiteno območje varovanja kulturne dediščine in ohranjanja
narave.
|
|
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO
PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA |
|
|
|
40. 39. člen |
|
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so v območju tega OPPN na
objektih dopustna investicijsko vzdrževalna dela ter postavljanje
nezahtevnih in enostavnih objektov, za katere je potrebno poleg ostalih
soglasij pridobiti tudi soglasje Občine Rogaška Slatina. |
|
|
|
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
41. 40. člen |
|
(1) Razmerja med Občino Rogaška Slatina in investitorji za komunalno
opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični pogodbi. |
|
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
|
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati
tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
|
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi
nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih
škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev; |
|
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje
obstoječe infrastrukture; |
|
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
|
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo
objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
|
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena
uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
|
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času
morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
|
– o pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih
objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani. |
|
– Zdraviliški gozd se med gradnjo varuje pred poškodovanjem
in uničenjem, zato je potrebno glede na nosilnost tal
upoštevati ustrezne odmike od koreninskih sistemov in
območje gozdnega roba med gradbenimi deli tudi zavarovati
pred plazenjem v skladu s standardi. |
– Na območjih dediščine in območjih z obstoječo vegetacijo
naj se ne odlaga izkopanega zemeljskega materiala,
gradbenega materiala, strojev ipd. Manipulativne površine in
začasne poti je treba med gradnjo urediti zunaj območja
zavarovanih gozdov in drevesnih parkov. |
– Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor o začetku
del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine. |
– Za spremljanje stanja dediščine v času gradnje je
odgovoren investitor. |
|
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
42. 41. člen |
|
OPPN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina. OPPN razen njegovih
prilog, pripravljavec z dnem njihove uveljavitve posreduje ministrstvu
pristojnem za urejanje prostora in krajevno pristojni upravni enoti. |
|
|
|
43. 42. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
42.a člen |
Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega
načrta so na vpogled na Občini Rogaška Slatina in delno na
spletni strani www.rogaska-slatina.si. |
|
|
44. 43. člen |
|
Ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se
nahajajo izven območja urejanja OPPN, se urejajo skladno z določbami
tega odloka. |
|
|
|
45. 44. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
|
|
45.a člen |
Ta odlok (SD OPPN) začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 0320-008/2013-01 |
|
Rogaška Slatina, dne 30. oktobra 2013 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Rogaška Slatina |
|
mag. Branko Kidrič l.r. |
|
|