Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), 9. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 15. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/03 – UPB, 33/10)) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na 2. izredni seji dne 22. julija 2015 sprejel

O D L O K

o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe

oskrbe s pitno vodo v Občini Miklavž na Dravskem polju

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: občina).

3. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa:

I. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,

II. vrsta in obseg storitev javne službe,

III. pogoji za zagotavljanje in uporabo javne službe v normalnih in izrednih razmerah,

IV. pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca storitev javne službe,

V. viri financiranja javne službe, način oblikovanja in potrjevanja cen ter merjenje, obračun in plačevanje storitev javne službe,

VI. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

VII. določitev upravljavca objektov in naprav,

VIII. javna pooblastila izvajalca javne službe,

IX. evidence, ki jih mora voditi izvajalec javne službe,

X. obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov v zvezi s priključitvijo na javno vodovodno omrežje,

XI. obveznosti izvajalca javne službe pri izvajanju posegov v javni vodovod in ostalih subjektov pri izvajanju posegov znotraj varstvenega območja javnega vodovoda, XII. nadzor nad izvajanjem javne službe, in XIII. kazenske, prehodne in končne določbe.

4. člen

(namen odloka)

Namen odloka je predvsem:

- opredelitev vsebine in standardov javne službe,

- zagotovitev učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,

- uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,

- smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javnega vodovoda,

- zagotavljanje zdravstvene ustreznosti vode in varovanje okolja,

- zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe,

- zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe,

- ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe.

5. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

6. člen

(opredelitev pojmov)

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

− pitna voda je definirana s predpisom, ki ureja pitno vodo;

− odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za oskrbo:

− stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

− s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

− zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

− s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi.

− obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;

− javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;

− javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju gospodarske javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Javni vodovod je opredeljen v tehničnem pravilniku;

− sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda;

− posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ki se ne šteje za javno službo po tem odloku;

− upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim vodovodom na podlagi pogodbe z občino;

− izvajalec javne službe je pravna oseba, ki je s tem odlokom določena kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo;

− uporabniki in plačniki storitev javne službe so lastniki objektov, katerim se izvaja javna služba po tem odloku;

− vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim  vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.

Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;

− interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov oziroma za obračunskim vodomerom, in ni del javnega vodovoda;

− omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode;

− vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo;

− primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

− sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodo vodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, vodovodni priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;

− obračunsko obdobje je koledarsko leto.

(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne

službe

7. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Javno službo iz 2. člena tega odloka opravlja Mariborski vodovod javno podjetje d.d. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.

(2) Upravljanje javnega vodovoda obsega:

− vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,

− zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo

− ostala opravila v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

8. člen

(območje zagotavljanja javne službe)

(1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.

(2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.

(3) Območja javnega vodovoda so prikazana v operativnem programu oskrbe s pitno vodo., ki ga pripravi pristojno ministrstvo.

9. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali drugo rabo vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(2) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, razen do zaključka postopkov za priključitev.

III. Vrste in obseg storitev javne službe

10. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

− se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

− iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom,

ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

− oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

− oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

− oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

− oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

− oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

(4) Zadrževanje ljudi iz prvega odstavka tega člena pomeni, da mora biti omogočena uporaba pitne vode za ljudi, ne glede na to, ali se ljudje v objektu dejansko zadržujejo in ne glede na to, ali ima fizična oseba registrirano stalno ali začasno prebivališče, in ne glede na to, ali ima pravna oseba registriran sedež ali poslovno enoto, in je sočasno vodovodni priključek priključen na javni vodovod.

(5) Oskrba živali iz drugega odstavka tega člena pomeni, da mora biti omogočena uporaba pitne vode za oskrbo živali, ne glede na to, ali se živali dejansko oskrbujejo s pitno vodo, in je sočasno vodovodni priključek priključen na javni vodovod.

11. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

12. člen

(vodovodni priključek na javni vodovod)

(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika,

s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

(7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena.

(8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospodarske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

(9) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca javne službe le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti.

Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec javne oskrbe prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec javne oskrbe s pitno vodo dolžan voditi posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna storitev.

(10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajalca oskrbe s pitno vodo, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča.

(11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec javne službe določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev.

Izvajalec javne službe in lastnik stavbe ali objekta, ki se priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji.

v zvezi s priključki stavb na javni vodovod)

(1) Načrtovanje in, gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.

Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.

(2) Izvajalec javne službe mora kot javno službo zagotoviti vzdrževanje vodovodnih priključkov stavb ali gradbenih inženirskih objektov, lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pa mora preverjanje izvedbe in delovanje vodovodnega priključka ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati s plačevanjem omrežnine.

(3) Izvajalec javne službe mora pri priključevanju novih uporabnikov in ob zamenjavi obračunskih vodomerov uporabljati volumetrične vodomere z daljinskim odčitavanjem ter na ta način, v interesu uporabnika in nemotene oskrbe s pitno vodo dolgoročno zagotoviti pogostejše odčitavanje rabe pitne vode za namen zgodnjega odkrivanja napak na internih instalacijah uporabnikov in za namen plačevanja glede na porabo vode.

14. člen

(obnova priključka stavbe na javni vodovod)

(1) Izvajalec javne službe mora vodovodni priključek obnoviti:

− če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

− če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

− če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

− če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura, pri čemer se obnova v primeru iz tretje alineje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo, obnova iz četrte alineje v načrtu investicij, v ostalih primerih pa se izvaja skladno  z dejanskimi potrebami, ugotovljenimi v okviru izvajanja javne službe.

(2) Vsa obnovitvena dela na vodovodnem priključku mora zagotoviti

izvajalec javne službe iz sredstev zbranih z omrežnino.

Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme vodovodnega priključka dopustiti.

15. člen

(odstranitev priključka stavbe na javni vodovod)

(1) Odstranitev priključka stavbe je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki sta priključena na javni vodovod.

(2) Odstranitev lahko izvede samo izvajalec javne službe, na podlagi zahtevka lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na stroške lastnika. O odstranitvi priključka stavbe na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta podati zahtevek izvajalcu javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del, izvajalec javne službe pa poda soglasje na način, določen v tem odloku.

16. člen

(evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

17. člen

(uporabniki in plačniki storitev gospodarske javne službe)

(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov, katerim se izvaja javna služba po tem odloku.

(2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca, subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila obveznosti do izvajalca javne službe ter način izvedbe odklopa dobave vode v primeru neplačil.

(3) Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.

(4) V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca javne službe, kot uporabnik nastopa ena poslovno-sposobnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti.

Ostali člani gospodinjstva so solidarno odgovorni na smiselno enak, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva.

Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. Ostali člani gospodinjstva so v teh primerih solidarno odgovorni za neplačane dolgove, smiselno na način, določen v petem odstavku tega člena.

(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem javne službe podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za zapadle in neporavnane obveznosti do višine njihovega solastniškega deleža oziroma deleža, ki je določen v pisnem dogovoru med njimi. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več obveznosti s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.

(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske

in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec javne službe skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.

(7) Uporabniki javne službe oskrbe stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo

državne ali občinske javne službe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb.

(8) Uporabniki javne službe oskrbe s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin so upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(9) Uporabnik javne službe oskrbe zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo in oskrbe s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi je Občina Miklavž na Dravskem polju.

(10) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta proda ali odda v najem, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti in na obrazcu, ki ga pripravi izvajalec javne službe ter ga podpišeta lastnik oziroma prodajalec in najemnik oziroma kupec, in obvestiti izvajalca javne službe o datumu začetka zaračunavanja storitev. Do datuma obvestila za vse obveznosti odgovarja dotedanji uporabnik.

18. člen

(začasna prekinitev in omejitev dobave pitne vode)

Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

- če je priključek stavbe na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,

- če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali internega vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,

- če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo vodovodnega priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

- če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati vodovodni priključek,

- če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,

- če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,

- če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda,

- če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode, ali

stroškov overitve vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina v roku, ki je na njem naveden,

- na podlagi odločbe inšpektorja,

- v kolikor ukrep prekinitve določa republiški predpis, ki ureja oskrbo in ravnanje s pitno vodo.

(2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo se izvede z zaporo ventila ali odstranitvijo obračunskega vodomera in velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavnem ceniku in na osnovi izstavljenega računa izvajalca javne službe.

(3) Razen v primeru prekinite dobave vode zaradi neplačil (8. točka prvega odstavka tega člena), za katerega je postopek predpisan v 19. členu tega odloka, izvajalec ukrep iz prvega odstavka tega člena lahko izvede po predhodnem opozorilu uporabnika glede na vzrok takega ukrepanja, s katerem uporabniku postavi tudi rok za odpravo vzroka ali vzrokov in mu zagrozi z začasno prekinitvijo (po pošti, prek sms, e-pošte ali javnih občil, odvisno od vzroka). Morebitni ugovor na to obvestilo oziroma zahtevo ne zadrži izvedbe začasne prekinitve. Če poizkus vročitve dokumentirano ne uspe (npr. vračanje pošte ipd.), lahko izvajalec ukrep izvede takoj, če je to treba za preprečitev večanja ali nastajanja škode.

(4) Morebitni postopek o prekršku, vezan na vzrok začasne prekinitve dobave vode, ne vpliva na potek postopka o začasni prekinitvi dobave vode uporabniku.

19. člen

(prekinitev dobave vode zaradi neplačil)

(1) Uporabniku, ki po preteku roka za plačilo, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača zapadlih dolgov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin (po e-pošti, prek sms, ali po pošti), s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če zapadlih terjatev ne bo poravnal takoj.

(2) Če sta uporabnik in lastnik različni osebi, mora izvajalec javne službe opomin pred prekinitvijo dobave vode poslati tudi lastniku, če slednji v skladu s predpisi odgovarja subsidiarno.

(3) Če uporabnik ne poravna vseh dolgov niti v 8 dneh po vročenem opominu, izvajalec javne službe lahko začasno prekine dobavo vode, praviloma do prejema celotnega plačila na svoj transakcijski račun.

20. člen

(prekinitev dobave vode zaradi posegov na infrastrukturi)

(1) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode

prekiniti dobavo pitne vode zaradi:

− rednega ali izrednega vzdrževanja,

− pregledov ali remontov,

− preizkusov ali kontrolnih meritev,

− novogradenj, javnega vodovoda ali vodovodnih priključkov.

(2) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti uporabnike v pisni obliki (prek e-pošte, sms ali po navadni pošti), v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja, z objavo na svoji spletni strani, ali na drug krajevno običajen način, najmanj en dan pred prekinitvijo.

(3) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. O nepredvideni prekinitvi dobave vode je izvajalec javne službe dolžan uporabnike obvestiti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani oziroma skladno s programom obveščanja uporabnikov. V primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zagotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabnikom

po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu izvajalca javne službe.

(4) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika stavbe, ki je priključena na javni  vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot trideset (30) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.

(5) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

21. člen

(izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Načrt ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži Občinskemu svetu občine Miklavž na Dravskem polju v potrditev.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

22. člen

( meritev količin porabljene vode in obračun vodarine)

(1) Izvajalec javne službe izda vsakemu uporabniku v skladu z Uredbo o metodologiji, odloki in ostalimi predpisi račun za porabljeno vodo. Rok plačila znaša 15 dni.

(2) Vodarina se uporabnikom, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju.

(3) Za objekte, ki imajo obračunski vodomer, se normirana poraba (če ni pretekle porabe) določi na podlagi premera priključka ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz Uredbe o metodologiji.

(4) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.

Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz Uredbe o metodologiji.

(5) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz tega člena večja od normirane porabe, se šteje kot prekomerna poraba pitne vode. Prekomerna poraba se na koncu obračunskega obdobja obračuna tako, da se vodarina poviša za 50 %. Navedeno določilo se ne uporabi v primerih prekomerne porabe na katere uporabnik ni mogel vplivati (poškodba na vodovodnem priključku ali interni vodovodni napeljavi, požar, itd.)

(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske, poslovne), v katerih se poraba pitne vode ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za posamezno enoto za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstavka določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 iz Uredbe o metodologiji.

(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in v primeru zapisniško dokazane okvare internega vodovoda stavbe.

(8) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju (12) dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

23. člen

(vodomeri v interni napeljavi)

(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.

Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe v imenu in za račun lastnikov, ki je priključena na javni vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.

(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

24. člen

(zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1) Izvajalec javne službe mora v skladu z državnimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.

(2) Skladnost mora biti zagotovljena:

− na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

− v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,

− v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,

− v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

(3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti interna napeljava.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi interne napeljave pitna voda ni skladna, zagotoviti:

− priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

− ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti.

(6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica neustrezne interne napeljave, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

25. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj oziroma v najkrajšem možnem času glede na naravo motnje.

(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

26. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi svoje vloge, projektne dokumentacije za objekt in soglasja izvajalca javne službe, na podlagi tega odloka pravico:

− priključitve stavbe na javni vodovod,

− spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,

− izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodovod,

− povečati odvzem vode,

− odstranitve priključka stavbe na javni vodovod.

27. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki morajo:

- redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,

- redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,

- varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,

- zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom ali vodovodnim priključkom, - sporočati okvare na javnem vodovodu in vodovodnem priključku,

- zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,

- zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,

- zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,

- plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,

- urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,

- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

- dovoliti obnovitev vodovodnega priključka, ko na to opozori izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,

- urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,

- pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov in

- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Uporabniki odgovarjajo:

- za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

- za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja.

28. člen

(zagotovitev prehoda za dostop do vodovodnega omrežja)

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.

29. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe.

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del interne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

30. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca)

(1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, gasilskih vaj, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Enote javne gasilske službe v občini morajo za namen pripravljenosti na nesreče izvajati gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe v občini obvesti izvajalca javne službe.

31. člen

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

32. člen

(obveznost prijave)

(1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti izvajalcu javne službe.

33. člen

(stroški)

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:

− prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,

− odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,

− okvar, nastalih na interni napeljavi uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.

(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca javne službe.

34. člen

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

35. člen

(dostop do javnega vodovoda)

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti dostopni izvajalcu javne službe.

36. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje. Vsa dela na vodovodnem omrežju in priključkih lahko opravlja le izvajalec javne službe. Javno površino mora izvajalec vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.

VI. Viri financiranja javne službe, cene in način njenega

oblikovanja

37. člen

(viri financiranja)

Javna služba se financira iz:

a) cene storitev javne službe,

b) proračunskih sredstev občine (subvencije),

c) drugih virov.

38. člen

(cene storitev javne službe)

(1) Cena storitve javne službe se oblikuje v skladu z Uredbo o metodologiji oz. v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Obračunska cena mora biti oblikovana tako, da pokriva vse upravičene kalkulativne elemente po Uredbi o metodologiji

oz. veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Pristojni organ za pregled cen je Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju.

(4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju.

(5) Izvajalec javne službe elaborat v tekočem letu najkasneje do 31.3. pošlje pristojnemu organu za pregled cen. Pristojni organ za pregled cen elaborat pregleda in zahteva morebitna pojasnila, dopolnitve ali spremembe elaborata oziroma dodatne podatke, ki so potrebni za presojo upravičenosti stroškov, najkasneje v roku 30 dni od prejema elaborata. V nadaljnjih 10 dneh izvajalec javne službe elaborat spremeni ali dopolni oziroma posreduje dodatno zahtevana pojasnila.

O dopolnjenem elaboratu in novih cenah odloči pristojni organ v nadaljnjih 30 dneh. Če so cene potrjene, se v sklepu o potrditvi cen določi začetek zaračunavanja novih cen.

(6) Osnova za pripravo elaborata je sprejet poslovni načrt.

(7) Obračunsko obdobje je koledarsko leto.

(8) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji oz. v skladu z določili

veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja

(9) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe in v sredstvih javnega obveščanja.

(10) Če se spremenijo cene storitev, vendar izvajalec javne službe ne odčita obračunskih vodomerov, stanje obračunskega vodomera na dan uveljavitve cene izračuna iz povprečne cene porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

39. člen

(subvencije)

(1) Če potrjena cena iz prejšnjega člena ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe

lahko zagotovi subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in v elaboratu določenega donosa.

(2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v skladu z Uredbo o metodologiji.

(3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva in izvajalci nepridobitnih dejavnosti iz standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev.

VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za

izvajanje javne službe

40. člen

(infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij.

(2) Uporaba storitev javne službe je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo.

41. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Interno instalacijo vzdržuje uporabnik na lastne stroške.

(2) Uporabnik je dolžan z interno napeljavo gospodariti tako, da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo.

VIII. Javna pooblastila izvajalca javne službe

42. člen

(javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priključitev) ter potrdila.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Investitor mora k vlogi za izdajo dokumentov iz prvega odstavka tega člena predložiti:

− Za smernice in mnenja:

a. dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.

− Za projektne pogoje (če so obvezni po zakonu ali če jih zahteva investitor):

b. dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov,

c. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, če jih idejna zasnova ne vključuje,

d. opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, če jih idejna zasnova ne vključuje.

− Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:

e. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka,

f. situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,

g. soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma ustrezen

pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika (po potrebi),

h. soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

i. dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt

gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom.

− Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:

j. pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora oziroma idejno zasnovo ali idejni projekt,

k. katastrski načrt (načrt parcele),

l. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji (prikaz priključkov),

m. grafični prikaz tlorisa in značilni prerez, iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta,

n. dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča (po potrebi), o. pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju

overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločbo,

ki nadomesti soglasje ali pogodbo.

− Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov, če ni bilo izdano že s soglasjem

k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:

p. gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

q. projekt vodovodnega priključka, r. pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.

− Za soglasje za ukinitev vodovodnega priključka:

s. situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, t. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.

− Za soglasje k spremembam: u. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

(4) Izvajalec javne službe sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.

(5) Tehnični parametri vodovodnih priključkov se določijo v tehničnem pravilniku, ki ga sprejme izvajalec javne službe.

(6) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja V . točka tretjega odstavka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967. Navedeno lastnik dokazuje z veljavno uradno listino.

43. člen

(določitev pogojev)

Pri določitvi pogojev in izdaji soglasij iz prejšnjega člena mora izvajalec javne službe določiti:

- minimalni odmik novogradnje od javnega vodovoda,

- pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivi novogradnje,

- traso, globino, dimenzijo priključnih cevi, priključno mesto na javni vodovod in odjemno mesto,

- lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

- dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku,

- tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,

- pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,

- posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,

- posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,

- ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom.

44. člen

(zbirni kataster)

Izvajalec javne službe je dolžan voditi zbirni kataster v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

45. člen

(stroški izvajanja javnih pooblastil in priprave drugih

dokumentov)

(1) Stroške priprave in izdaje dokumentov iz 44. člena in stroške vodenja zbirnega katastra iz 46. člena tega odloka krije občina, na podlagi pogodbe.

(2) Če investitor zahteva podatke ali dokumente, ki niso navedeni v predprejšnjem členu, se pred pripravo in izdajo dokumentov investitor in izvajalec javne službe dogovorita o financiranju priprave teh podatkov in dokumentov, v skladu s cenikom izvajalca javne službe, ki ga potrdi Občinskemu svetu občine Miklavž na Dravskem polju.

46. člen

(pritožbe)

O pritožbah zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan občine.

47. člen

(strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge)

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju.

(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

− razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, − investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(3) Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe

48. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ Občinske uprave občine Miklavž na Dravskem polju ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

X. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

49. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec javne službe mora v 6 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določi javni vodovod in podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.

(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

50. člen

(cenik storitev)

(1) Izvajalec javne službe mora pripraviti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev Občinskemu svetu občine Miklavž na Dravskem polju.

(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Medobčinskem uradnem vestniku in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

51. člen

(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov predlagati v sprejem Občinskemu svetu občine Miklavž na Dravskem polju v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu MUV in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

XI. Kazenske določbe

52. člen

(prekrški)

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

− se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 12. člena tega odloka;

− ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom v skladu z določilom 28. člena tega odloka;

− ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 12. člena tega odloka,

− ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z vzdrževanjem vodovodnega priključka in javnim vodovodom,

− ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju,

− ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,

− ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

− ne dovoli obnove vodovodnega priključka,

− ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,

− ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja,

− odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 29. člena tega odloka,

− če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 30. člena tega odloka,

− če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka,

− če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe.

(2) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Z globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

XII. Prehodne in končne določbe

53. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/2005).

54. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 0070-3/2014

Datum: 22. julij 2015