|
Na podlagi 14. člena
Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) in 61. člena
ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) je Občinski svet
Občine Dobrepolje na 23. seji dne 2. 12. 2009 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o spremembah in dopolnitvah
Zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje |
|
|
1. člen |
|
|
Sedanji 1., 2. in 3.
člen Odloka o Zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini
Dobrepolje (Uradni list RS, št. 98/99, 31/00) se nadomesti z novim 1. in
2. členom, ki se glasita: |
|
|
»I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(Predmet in podlaga) |
|
|
S tem odlokom se ob
upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje od
leta 1986–2000, dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 79/04, 11/07 – OR)
sprejme Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta obrtne cone
Predstruge v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 98/99, 31/00).
Spremembe in dopolnitve je izdelalo podjetje Arhitektura d.o.o.,
Jurčkova c. 21/a, 1000 Ljubljana, pod št. 05/07. |
|
|
2. člen |
|
|
(Vsebina sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta) |
|
|
Spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta vsebujejo besedilo (odlok) in kartografski del z
naslednjimi načrti: |
|
|
Izsek iz
dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu |
M 1:5000 |
Geodetski
posnetek obstoječega stanja z vrisano mejo območja
|
M 1:500
|
1. Umestitev
območja urejanja v prostor |
M 1:1000 |
2. Zazidalna
situacija |
M 1:1000 |
3. Namenska
raba in parcelacija |
M 1:1000 |
4. Vplivi in
povezave s sosednjimi območji |
M 1:1000 |
5. Lega in
funkcionalno tehnična zasnova objektov, ter tehnični elementi za
zakoličenje gradbenih parcel |
M 1:1000 |
6. Zasnova
zelenih površin |
M 1:1000 |
7. Zasnova
prometne ureditve |
M 1:1000 |
8. Zasnova
komunalnih in energetskih ureditev |
M 1:1000 |
9. Zaščita in
reševanje |
M 1:1000 |
10. Etapnost |
M 1:1000. |
|
|
|
Priloge k ZN so:
|
|
|
– Povzetek za javnost
|
|
|
– Izvleček iz
strateškega prostorskega akta |
|
|
– Obrazložitev in
utemeljitev sprememb in dopolnitev ZN |
|
|
– Seznam strokovnih
podlag |
|
|
– Smernice nosilcev
urejanja prostora s pojasnili glede upoštevanja |
|
|
– Mnenja nosilcev
urejanja prostora |
|
|
– Odločba Ministrstva
za okolje in prostor glede izvedbe celovite presoje vplivov |
|
|
– Seznam sprejetih
aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani pri pripravi spr. in dop. ZN |
|
|
– Izjava odgovornega
prostorskega načrtovalca |
|
|
– Ocena stroškov za
izvedbo ZN |
|
|
– Seznam tangiranih
zemljišč s podatki o lastniku in zemljišču |
|
|
– Spis postopka
priprave in sprejemanja spr. in dop. ZN |
|
|
– Okoljsko poročilo za
Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v
Občini Dobrepolje št.: 100608 – dn.« |
|
|
2. člen |
|
|
Sedanji členi od 4. do
31. se nadomestijo z novimi členi od 3. do 35., ki se glasijo: |
|
|
»II. NAMEMBNOST
PROSTORA – VRSTE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER OPREDELITEV
DEJAVNOSTI |
|
|
3. člen |
|
|
(Prostorske ureditve) |
|
|
Trajna usmeritev za
razvoj obravnavanega območja je oblikovanje zaokrožene obrtne cone, ki
bo upoštevala obstoječo urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno
situacijo širšega in ožjega vplivnega območja ter omogočila njeno
arhitekturno-programsko izgradnjo v smiselnih povezavah z ureditvami v
ožjem vplivnem območju. Zazidalno območje obrtne cone je namenjeno
kompleksnemu razvoju različnih funkcij: od obrtno-industrijskih do
poslovno-upravnih. Urbanistični koncept zagotavlja možnost postopne
izgradnje tako, da dopušča postopno izgradnjo posameznih objektov, ki
tvorijo v končni fazi zaključeno celoto in dajejo podobo urejenega in
strnjenega dela v obstoječem oziroma bodočem poselitvenem vzorcu.
|
|
|
V ureditvenem območju
sprememb in dopolnitev ZN so predvidene naslednje prostorske ureditve:
|
|
|
– zazidava z objekti za
obrtne, proizvodne, trgovske in storitvene dejavnosti ipd., |
|
|
– postavitev manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
|
– ureditve odprtih
površin za skladiščenje, |
|
|
– ureditve za
parkiranje osebnih in tovornih motornih vozil ter drugih manipulacijskih
površin, |
|
|
– prometne ureditve in
ostale infrastrukturne ureditve ter |
|
|
– zunanje ureditve. |
|
|
4. člen |
|
|
(Ureditveno območje, vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
|
Ureditveno območje
|
|
|
Območje, ki je predmet
sprememb in dopolnitev obsega celotno ureditveno območje Zazidalnega
načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje. Meja območja urejanja
poteka od izhodiščne točke, ki leži na skrajnem severovzhodnem vogalu
območja v osi suhe struge. Od tod poteka meja proti zahodu po osi suhe
struge na parceli št. 2379/1 (k.o. Cesta) do severozahodnega vogala
zazidalnega območja, ki leži na parceli št. 472/2 (k.o. Cesta), obrne
proti jugu in poteka do železniške proge, kjer je jugozahodni vogal
zazidalnega območja. Tukaj se obrne meja proti vzhodu in sledi
železniški progi do gozdne poti na robu parcele št. 1048/306 (k.o. Videm
- Dobrepolje), kjer se obrne proti severu in sprva sledi gozdni poti,
potem se nadaljuje ob parceli št. 1048/306 (k.o. Videm - Dobrepolje)
nato pa seče parceli št. 1048/374, 1048/406 in 1048/407 (vse k.o. Videm
- Dobrepolje) ter se zaključi na začetni točki v osi struge suhega
potoka na parceli št. 2379/1 (k.o. Cesta). |
|
|
V območje urejanja, ki
meri 11,6 ha so vključena zemljišča s parc. št. 463/4, 463/3, 471/4,
471/3, 633/1, 1207/1, 1208, 1206/1, 1205/2, 462/11, 2379/1 – del (vse
k.o. Cesta), in 1048/302, 1048/321, 1048/320 – del, 1048/373, 1048/406 –
del, 1048/374 – del, 1048/407 – del, 1048/400, 1048/401, 1048/402,
1048/403, 1048/304, 1048/404, 1048/405, 1048/399, (vse k.o. Videm -
Dobrepolje). |
|
|
S tem odlokom se lahko
ureja tudi območja izven ZN: |
|
|
– za potrebe
priključevanja cone na infrastrukturo, tj. zemljišča s parc. št. 462/10
– del, 462/12 – del, 291/10 – del, 291/1 – del (vse k.o. Cesta).
|
|
|
– za potrebe
zagotovitve nadomestne dovozne poti (vlake) po ukinitvi nivojskih
prehodov čez železnico, tj. parc. št. 635/2, 633/2, 634, 1206/2, 1200/1,
1207/2, 1201/1, 2363/2, 1202, 1205/1, 1204 (vse k.o. Cesta) in 1048/298,
1048/324, 1048/310, 1048/301, 1048/323 (vse k.o. Videm - Dobrepolje),
skladno z elaboratom »Priprava/gradnja gozdnih vlak št. 06-02-001/2009.«
|
|
|
Poleg navedenih
zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja sprememb in
dopolnitev zazidalnega načrta možno dodati ali izvzeti tudi druge
parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije infrastrukture na podlagi strokovno preverjenih rešitev
izkaže to za potrebno. |
|
|
Vplivi in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
|
Načrtovana prostorska
ureditev leži med naseljema Ponikve in Predstruge in ni priključena
nobenemu od ureditvenih območij naselij, temveč predstavlja samostojno
ureditveno območje. Njeno funkcioniranje povzroča določene, za bivanje
in delo nebistvene vplive na oddaljena naselja. |
|
|
Z realizacijo obrtne
cone se na območju urejanja ukinejo trije obstoječi nivojski prehodi čez
železniško progo, pri čemer se prehod skozi območje zagotovi po
alternativni obvozni povezavi. |
|
|
Za zagotovitev
prometnega priključevanja in komunalne opremljenosti cone je potrebno
območje urejanja priključiti na obstoječo infrastrukturo, ki se nahaja
izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v
kartografskem delu. |
|
|
5. člen |
|
|
(Delitev na funkcionalne celote) |
|
|
Območje sestavlja šest
tematskih sklopov (funkcionalnih celot, v nadaljevanju: FC), ki so
podrobneje členjene na 24 funkcionalnih enot: |
|
|
– Funkcionalna celota
FCV1 zajema območje vodotoka oziroma suhe struge. To je območje vodotoka
vključno z mejo priobalnih zemljišč. V FCV1 niso predvideni objekti,
površino pokriva obstoječa vegetacija. Celota je s premostitvenim
objektom – mostom, ki omogoča povezavo cone z regionalno cesto
Videm–Rašica členjena na dva dela. |
|
|
– Funkcionalna celota
FCZ1 zajema preostale površine na severni strani vodotoka, in sicer
površine med linijo FCV1 in mejo ureditvenega območja. FCZ1 je glede na
potek linije ureditvenega območja členjena na dva dela, v njej niso
predvideni objekti, površino pokriva obstoječa vegetacija. |
|
|
– Funkcionalna celota
FCI predstavlja osrednjo notranjo napajalno cesto, členjeno na
severovzhodni, jugozahodni in jugovzhodni krak, ki se na severovzhodnem
delu priključuje na regionalno cesto Videm–Rašica. |
|
|
– Funkcionalna celota
FCP1 tvori severozahodni del pozidave območja tako, da linearno izrablja
lego severovzhodnega in jugozahodnega odseka notranje napajalne ceste.
|
|
|
– Funkcionalna celota
FCP2 tvori jugovzhodni del pozidave območja tako, da izrablja
jugovzhodni in severovzhodni odsek notranje napajalne ceste.
|
|
|
– Funkcionalna celota
FCP3 tvori jugozahodni del pozidave območja tako, da izrablja
jugozahodni in jugovzhodni odsek notranje napajalne ceste. |
|
|
Glede na to, da je
večina investitorjev oziroma njihovih natančnih programov še neznana, je
s tem zazidalnim načrtom določen sistem pozidave, parcelacija in
infrastrukturno omrežje tako, da je možna čim večja prilagodljivost v
smislu velikosti parcel in objektov znotraj posameznih funkcionalnih
celot, lege objektov na terenu ter zagotovitve direktne priključitve na
javno infrastrukturo za vsako posamezno parcelo. |
|
|
6. člen |
|
|
(Programska zasnova) |
|
|
Na območju urejanja so
predvidene površine za obrtne dejavnosti, za lahko industrijsko
dejavnost, za skladiščenje okolju nenevarnih snovi ter površine za
izgradnjo objektov ali prostorov za vodenje podjetij ter administrativno
dejavnost ipd. Zaradi relativne bližine naselja in zaradi ekološko
rizičnega kraškega terena v tem programskem okviru niso dopustne
dejavnosti iz Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07,
32/09), dejavnost separacije mineralnih surovin in dejavnost asfaltne
baze. V posamezni funkcionalni celoti je predvidena naslednja
namembnost: |
|
|
– FCP1, FCP2, FCP3:
storitvene dejavnosti, poslovne storitve, administracija, finančno
posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, predelovalne dejavnosti,
proizvodne in obrtne dejavnosti, servisne dejavnosti, gostinstvo,
trgovina, dejavnosti javne uprave, komunalno energetske dejavnosti,
|
|
|
– FCI: je namenjena za
izgradnjo cestnega omrežja, ki bo v javni rabi. |
|
|
7. člen |
|
|
(Vrste gradenj) |
|
|
V območju urejanja so
dovoljene gradnje novih objektov: dozidave in nadzidave, njihove
rekonstrukcije, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, redna
in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna
dela v javno korist ter odstranitev objektov. |
|
|
8. člen |
|
|
(Vrste objektov) |
|
|
V območju urejanja so
dovoljene naslednje vrste objektov: |
|
|
– nestanovanjske
stavbe, |
|
|
– gradbeni inženirski
objekti, |
|
|
– objekti z vplivi na
okolje, |
|
|
– objekti v javni rabi,
|
|
|
– objekti gospodarske
infrastrukture, |
|
|
– zahtevni in manj
zahtevni objekti, |
|
|
– nezahtevni in
enostavni objekti. |
|
|
9. člen |
|
|
(Vrste ureditev) |
|
|
V območju urejanja so
dovoljene naslednje ureditve: |
|
|
– hortikulturne
ureditve (kot npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev
drevoredov, grmovnic ipd.), |
|
|
– parterne ureditve
(tlakovanja, ureditve trgov, zunanjih javnih teras – platojev, ureditev
pešpoti, zunanjih stopnic ipd.). |
|
|
III. URBANISTIČNO ARHITEKTURNI POGOJI ZA GRADNJO |
|
|
10. člen |
|
|
(Koncept urejanja območja) |
|
|
Koncept |
|
|
Z namenom, da se
zagotovi prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim
tržnim razmeram, ki zahtevajo fleksibilne in hitre rešitve, ter da so
prostorski dokumenti aktualni tudi na daljše časovno obdobje in
ustrezajo različnim potrebam, hkrati pa zadostiti javnemu interesu po
premišljenih in kontroliranih posegih v prostor (gradnjah), sta cestna
in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do
nivoja zazidalnega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih
rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še
neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev
obravnavanega predela. |
|
|
Izhodišča za urejanje
območja so: |
|
|
– zelo natančno se
obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura, |
|
|
– vsak graditelj v
posamezni funkcionalni enoti mora imeti neposreden dostop do javne ceste
in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
|
|
|
– določijo se gradbene
linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad, |
|
|
– stavbam se določi
najvišja dopustna višina, kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna
tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
|
|
|
– določijo se usmeritve
za zunanjo ureditev, |
|
|
– vsakega investitorja
se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in
za obiskovalce, |
|
|
– določijo se
dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje. |
|
|
11. člen |
|
|
(Usmeritve za gradnjo objektov in
zunanjo ureditev) |
|
|
Načrtovana obrtna cona
predstavlja v vizualnem smislu novo pojavno obliko v prostoru zato mora
biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota:
|
|
|
– Urbanistična zasnova
je v pretežnem delu geometrična in prilagojena dani prostorski
situaciji, relief je na posameznih predelih pretežno vrtačast zaradi
česar bodo potrebne izravnave terena. Objekti ter interne poti v območju
urejanja morajo biti orientirani vzporedno ali pravokotno na osnovno
geometrijo, ki jo tvori osrednja napajalna cesta. |
|
|
– Organizacija
celotnega območja naj bo podrejena funkcionalnim zahtevam dejavnosti, ki
jih je možno umeščati v to območje in zagotavljanju ustreznih
manipulativnih površin. |
|
|
– Objekti naj bodo
zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega
območja. Fasade objektov proti cesti naj bodo oblikovane enotno z
rastrom. |
|
|
– Pri umeščanju
konkretnih dejavnosti v območje urejanja je potrebno zagotoviti, da bodo
ravni hrupa in kakršnakoli druga onesnaženja zmanjšana do najmanjše
možne mere. |
|
|
– Zasaditev vegetacije
naj sooblikuje novo namembnost prostora ter služi kot vizualna in
protihrupna bariera med posameznimi funkcionalnimi celotami.
|
|
|
– Pri dimenzioniranju
objektov je potrebno upoštevati vplive kamnoloma, ki lahko povzročajo
tresljaje, potencialno moteče za določene dejavnosti znotraj cone. |
|
|
12. člen |
|
|
(Parcelacija, gradbeni in
oblikovalski pogoji) |
|
|
– Lokacija objektov:
objekti so načeloma definirani z gradbeno linijo in površino namenjeno
za razvoj objekta(ov). FCP1, FCP2 in FCP3 so podrobneje členjene na
posamezne gradbene parcele, ki jih predstavljajo definirane funkcionalne
enote (Fe). Na površini za razvoj objekta je možno razvijati objekt
različnih oblik ali graditi več objektov, kolikor to zahteva posamezni
tehnološki proces. |
|
|
– Gradbena linija
določa odmik objektov od prometnih in manipulativnih površin ali
parcelnih meja, oziroma črto ob kateri mora biti postavljena ena fasada
ali vsaj 50% del ene fasade objekta v posamezni funkcionalni enoti
(gradbena parcela). To določilo ne velja za tiste gradbene parcele, ki
se oblikujejo v notranjosti območja za razvoj objekta in niso omejene z
gradbeno linijo. |
|
|
Funkcionalne enote in
celote se lahko delijo na manjše gradbene parcele pri čemer je potrebno
za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge
javne infrastrukture. |
|
|
– Pozidava posamezne
parcele oziroma funkcionalne enote je odvisna od gradbene linije in
linije za razvoj objekta. Dopustna je maksimalna 70% pozidanost znotraj
območja za razvoj objekta v posamezni enoti z upoštevanjem 4 m odmika
objektov med mejami posameznih enot oziroma 8 m odmika med objekti
znotraj posamezne enote (ta odmik ne velja, v kolikor so objekti grajeni
v nizu – kot en objekt, ki se razteza čez več enot oziroma več območij
za razvoj objekta(ov). Odmiki so lahko tudi manjši, če se pridobi
soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni
protipožarni ukrepi. V FCP2 in FCP3 se gradbene parcele lahko združujejo
ali členijo na manjše. V FCP1 je dopustna 100% pozidanost znotraj
območja za razvoj objektov. Pri načrtovanju vseh objektov morajo biti
zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti
(osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki ipd.) |
|
|
– Nivo terena: v
posamezni Fe ne sme biti nižji od javnih cest, na katere meji.
|
|
|
– Višinska kota
pritličja: ne sme biti nižja od javnih cest, na katere meji zemljišče s
stavbo. |
|
|
– Etažnost: višina
stavb od kote pritličja do vrha parapetnega zidu (fasadnega venca) v
FCP2 in FCP3 ne sme presegati 12 m, v FCP1 pa 15 m (max. višina merjena
na najbolj izpostavljenem delu objekta). Etažnost objektov je poljubna
znotraj maksimalnega višinskega gabarita. Kleti na območju urejanja niso
dovoljene. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne
stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd.; ti so lahko tudi višji.
Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati predpise o minimalnem
zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel. |
|
|
– Konstrukcija:
klasična ali montažna – zidana, betonska, kovinska oziroma jeklena,
lesena ipd. |
|
|
– Strehe: morajo biti
ravne, nizke enokapnice, ločne ali nizke dvokapnice – vse skrite za
parapetno masko oziroma obodnim vencem; razen v primeru postavitve
montažnih hal, hangerjev, šotorov ipd., kjer je oblika strehe pogojena s
predpisi tovrstne gradnje. Pri dejavnostih v objektih, kjer je potrebna
dodatna količina svetlobe, so dovoljena svetlobna telesa oziroma
svetlobniki na strehi. |
|
|
– Fasade: naj bodo
enostavne, moderne, neizrazitih barv, klasične izvedbe ali obložene z
lahko, nesvetlečo fasadno oblogo različnih materialov. Pri objektih
velikih površin fasade se uporabi vertikalna oziroma horizontalna
oblikovna členitev fasadnih elementov oziroma steklenih (okenskih)
odprtin. Dekorativni elementi osnovne fasade (napis, dekorativni
poudarek vhoda oziroma fasade ipd.) lahko odstopajo max. 1 m od osnovne
linije objekta in predstavljajo max. 25% površine fasade. |
|
|
Dovoljena je
horizontalna in vertikalna členitev fasad z odstopanjem od gradbene
linije max. (minus) 5 m, vendar največ do polovice dolžine fasade
objekta. |
|
|
– Nezahtevni in
enostavni objekti: postavitev teh objektov je dopustna v skladu z Uredbo
o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08,
99/08), če so predvideni objekti potrebni za nemoteno opravljanje
dejavnosti in so hkrati smiselno vključeni v celotno stavbno
kompozicijo; njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali
morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Objekti se gradijo na
površinah za razvoj objekta (izjemoma na manipulativnih in
prostih/odprtih zelenih površinah – če se upraviči potreba; s tem, da
zagotavljajo nemoteno uporabo površin). |
|
|
– Celotno območje se
opremi z enotno ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, koši za smeti,
reklamni napisi, table in stolpi, ekološki otok ipd.). Oprema je lahko
tipska, vendar primerna za obravnavani prostor (prednostna uporaba
naravnih materialov: les ipd.). Veliki reklamni napisi naj bodo enotno
oblikovani. |
|
|
– Za ograditev
posameznih objektov in gradbenih parcel je dovoljena postavitev ograj na
mejo zemljiške parcele. Ograje naj bodo enotno oblikovane kot žična
ograja do višine največ 2,2 m. V križiščih in ob prometnicah ograja ne
sme ovirati preglednega trikotnika. Zamik ograje v križišču je obvezen v
skladu s predpisi. Vhodna in dovozna vrata se ne smejo odpirati na
območje izven parcele lastnika. Dovoljena je postavitev začasnih
objektov, kot so na primer šotori, kioski ipd.; v dokumentaciji se
natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in
materiali. Časovno obdobje v katerem bo objekt stal, pa določi pristojna
služba za urejanje prostora. |
|
|
– Za umeščanje objektov
v obcestni prostor (varovalni pas 6,0 m od roba cestišča) je potrebno
soglasje upravljavca ceste. Zahtevani odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov (razen ograj) morajo biti v skladu z Uredbo o območju za
določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list
RS, št. 37/08), za manjše odmike je potrebno predhodno pridobiti
soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
|
– Ostali pogoji in
usmeritve: Glede na zahteve dejavnosti se dovolijo ob objektu nakladalne
površine, rampe ipd., ki so nivojsko prilagojene potrebam (vključno z
nadstrešnicami) ter nadstrešnice za odprta skladišča. Parkirišča se
lahko nadkrijejo z nadstrešnicami s transparentno streho. Dovoljeno je
postaviti vratarski oziroma njemu podoben objekt na manipulativnih in
drugih prostih površinah za izkazane potrebe dejavnosti, s tem, da se
objekt vključi v prostor tako, da ne ovira prometa in parkiranja (max.
40 m2 bruto površine). Poleg gostinskih in njim podobnih objektov
oziroma njihovih delov je dovoljena ureditev zunanjih površin, ki
služijo opravljanju gostinske ali njej podobni dejavnosti (zunanji vrt
ipd.; odprt, delno ali v celoti zaprt s pretežno transparentnimi
površinami). Pri načrtovanju čistilnih in njim podobnih naprav
(gabariti, oblikovanje ipd.) je potrebno upoštevati predpisane zahteve.
Navedeni objekti se lahko gradijo na površinah za razvoj objekta
(izjemoma na manipulativnih površinah – če se upraviči potreba; s tem,
da zagotavljajo nemoteno uporabo površin). |
|
|
– Odprte in
manipulativne površine: se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne
dejavnosti. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti
zunaj objektov, s čimer se lahko zagotavlja urejen videz parcel. Vse,
kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih.
Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene
dejavnosti, interne pa v notranjost območja. |
|
|
– Prometna ureditev:
dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne
ceste. V okviru posamezne gradbene parcele mora biti glede na konkretno
dejavnost zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Pri določanju
števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede
zagotavljanja števila parkirišč za posamezno dejavnost. |
|
|
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA |
|
|
Objekti v območju
urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske
infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod,
za oskrbo z električno energijo in na telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
13. člen |
|
|
(Cestno omrežje) |
|
|
Prometna lega in
povezava z regionalno cesto: Obrtna cona leži med naseljema Ponikve in
Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij,
temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Leži med regionalno
cesto Videm–Rašica in železniško progo, ki poteka od Grosupljega proti
Kočevju, tako da je prometno dobro dostopna in se preko potrebnega
novega mostu preko suhe struge potoka Rašica direktno navezuje na
omenjeno cesto. |
|
|
Most mora upoštevati
stoletno vodo. Pri dimenzioniranju in oblikovanju mostu ter pred njegovo
izgradnjo je potrebno predhodno izdelati hidravlični načrt, kar je pogoj
za pridobitev ustreznega vodnogospodarskega soglasja za potrditev
gradbene dokumentacije. |
|
|
Za priključevanje cone
na državno cestno omrežje je potrebno na osnovi predhodno pridobljenih
projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben projekt PGD,
PZI ter si nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, skladno z
Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US:
U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15,
102/04, (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US:
U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US:
U-I-165/09-8). |
|
|
Z realizacijo pozidave
znotraj območja obrtne cone bo celotno zemljišče izravnano na enotno
višinsko koto, kar bo predvsem spremenilo reliefno situacijo na južnem
robu cone, kjer so aktivni trije obstoječi nivojski prehodi čez
železniško progo. V skladu s predlogom komisije za nivojske prehode in
sklepom Ministrstva za promet se nivojske prehode v km 16+016,80
(Dobrepolje 3), v km 16+114,90 (Dobrepolje 4) in v km 16+314,00
(Dobrepolje 5) regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje–Kočevje
ukine po ureditvi nadomestne dovozne poti po levi strani proge na
nivojski (ali izven-nivojski) prehod v km 16+506,53. |
|
|
Notranja prometna
ureditev |
|
|
Uvoz in izvoz v obrtno
cono je predviden na severovzhodni strani z regionalne ceste
Videm–Rašica. Dostopni krak glavne napajalne ceste se v severovzhodnem
delu cone razcepi v notranjo napajalno cesto, ki tangencialno napaja
FCP1, FCP2 in FCP3. |
|
|
V FCP2 in FCP3 je v
območju za razvoj objekta zaradi eventuelno drobnejše strukture zazidave
mogoče oblikovati sekundarne prometne povezave, ki prečno in vzdolžno
povezujejo celotno gradbeno parcelo. |
|
|
Priključek glavne
napajalne ceste na regionalno cesto Videm–Rašica je predviden v T obliki
z zavijalnim radijem 12 m, ki omogoča nemoteno zavijanje največjim
vozilom. Ob vseh treh krakih notranje napajalne ceste je predviden
obojestranski hodnik za pešce širine 1,50 m. |
|
|
Glavna notranja
napajalna cesta je širine 7 m, glavni radiusi križišč so 12 m, radiusi
ob uvozih na parcele so 6 m, radiusi na uvozih iz rondojev so 9 m.
Sekundarne (predvidene) ceste morajo biti minimalno širine 6 m z
glavnimi in uvoznimi radiusi 6 m. |
|
|
Padavinske in druge
odpadne vode s parcel, zunanjih ureditev in objektov (utrjene površine)
ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega
telesa. |
|
|
Na območju je potrebno
zagotoviti vodenje vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na cesto. V PGD projektih je potrebno prikazati potek prometnih
tokov in manipulativnih površin na funkcionalnem zemljišču. |
|
|
Parkirišča se
dimenzionirajo glede na dejavnost na gradbeni parceli posameznega
investitorja po veljavnih predpisih. |
|
|
Pri projektiranju in
gradnji cestnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s
tega področja. |
|
|
14. člen |
|
|
(Ureditev prometnih površin) |
|
|
Vse cestne površine so
v asfaltu razen parkirnih površin, ki jih je mogoče izvesti tudi v
betonu. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija
asfalta, betonskih plošč in granitnih kock. |
|
|
15. člen |
|
|
(Vodovod) |
|
|
Območje ureditvenega
kompleksa bo namenjeno obrtni ali lahki industriji in delno za potrebe
skladiščenja okolju nenevarnih snovi. Obstoječi primarni vod v salonitni
izvedbi O200 mm, ki poteka po severnem obodu obrtne cone bo potrebno
prestaviti na severni krak notranje napajalne ceste. Primarni vod služi
kot glavni napajalni vod za obrtno cono, na katerega se navezuje
izgradnja sekundarnega omrežja. Cevovodi so predvideni v obcestnih
koridorjih na javnih površinah. V povoznih površinah morajo biti
izvedeni v ductile izvedbi zadostnih presekov (najmanj 100 mm), izveden
kot sanitarna zanka z nadzemnimi hidranti na 150 m pokritega radija.
|
|
|
Priključevanje objektov
se izvede za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov 6/4,
oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm. |
|
|
Za celovitost oskrbe s
pitno in požarno vodo je predvideno izgraditi sekundarno omrežje, ki
poteka od rekonstruiranega primarnega voda na severozahodni strani v
koridorju vseh treh krakov notranje napajalne ceste, ter se na
severovzhodni strani naveže na primarni vod in tvori požarno zanko. Pri
projektiranju in gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati vse
veljavne predpise s tega področja. Omrežje je treba dimenzionirati za
potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite. |
|
|
16. člen |
|
|
(Kanalizacija) |
|
|
Obravnavano območje še
nima izvedenega kanalizacijskega omrežja. Na podlagi idejnih študij za
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v Občini Dobrepolje se bo
dolgoročno OC preko kolektorja priključevala na omrežje komunalnih vodov
v Predstrugah, oziroma dalje na centralno čistilno napravo, ki bo
locirana v Bruhanji vasi. |
|
|
Do izgradnje javnega
kanalizacijskega omrežja se za odvod komunalnih odpadnih vod v območju
obrtne cone začasno lahko izvedejo male biološke čistilne naprave za
posamezne objekte ali pa se v severovzhodnem delu (FeP1/1) zgradi skupno
čistilno napravo, katera bo prevzela komunalne vode iz celotnega
območja. |
|
|
Na območju obrtne cone
se izvede sekundarni kanalizacijski sistem v ločeni izvedbi, ki bo
potekal v koridorju glavne napajalne ceste, na katerega se navezujejo
terciarni kanali iz posamezne parcele. V primeru, da bodo nastajale tudi
industrijske odpadne vode, morajo pred izpustom v kanalizacijo njeni
parametri ustrezati predpisom s tega področja. |
|
|
Vsi priklopi na
kanalizacijski sistem morajo zadostiti parametrom določenim za izpust v
kanalizacijski sistem po zakonu o varstvu okolja in pravilnikom
upravljalca. Trasa padavinske kanalizacije poteka vzporedno s traso
komunalne kanalizacije. Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški
in odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s strani
projektanta. |
|
|
Najmanjši presek
kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo
pri kanalu za odpadno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri
mešanem kanalu pa 70%. Pri načrtovanju je potrebno računati z
naslednjimi jakostmi v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: 1x v dveh
letih za 15 minutno trajanje – 200 l/s/ha. Priključitev na priključno
kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm s stokom
na zgornjo polovico mulde. V primeru, da je premostitvena višina med
dovodno cevjo in stokom večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno
koleno s suhim izpustom v revizijski jašek. Priključna cev mora biti
izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode
ne prekorači 3 m/s, oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku. |
|
|
Trasa priključne cevi
naj poteka po najkrajši možni poti do mesta priključitve na priključni
kanal, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v
lasti investitorja. Priključna cev se izvede v PE izvedbi, togostnega
razreda najmanj SN 8. |
|
|
Meteorne vode z javnih
utrjenih površin se mora odvajati preko peskolova in ustrezno
dimenzioniranega lovilca maščob in olj v načrtovano kanalizacijo za
padavinske odpadne vode. Meteorne vode voznih površin, parkirnih
prostorov in drugih utrjenih površin se odvajajo v meteorni kanal s
cestnimi požiralniki preko peskolovov in skupnega lovilca olj.
|
|
|
Odvajanje in čiščenje
padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajeno s
Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
(Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07). Pred izpustom morajo biti
odpadne padavinske vode očiščene do te mere, da bodo ustrezale Uredbi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja. |
|
|
17. člen |
|
|
(Električna energija) |
|
|
Na območju zazidalnega
načrta se predvidi izgradnja nove transformatorske postaje moči 700 kVA,
ki bo locirana na območju FeP1/1 ob predvideni skupni čistilni napravi
oziroma neposredno ob vstopnem kraku primarne napajalne ceste in se bo
vzankala v delno prestavljeni 20 KV daljnovod Ponikve–Predstruge.
Prestavljeni daljnovod bo potekal po jugozahodnem koridorju notranje
napajale ceste in se na začetku in na koncu prestavitve (meje območja
urejanja) naveže na obstoječi daljnovod z dograditvijo z novima
drogovoma. |
|
|
Nizkonapetostni razvod
napajanja bo potekal iz transformatorske postaje v koridorju pločnika
vseh štirih krakov primarne napajalne ceste nazaj do transformatorske
postaje. Ves NN razvod bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z javno
razsvetljavo. |
|
|
Zagotovljena mora biti
ustrezna mehanska zaščita oziroma po potrebi umik EE vodov, ki potekajo
preko ureditvenega območja skladno s tehničnimi normativi in standardi
ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. |
|
|
Javna razsvetljava:
|
|
|
Novo prižigališče bo
predvidoma ob novi trafo postaji. Javna razsvetljava bo potekala iz
prižigališča ob novi TP v koridorju pločnika vseh treh krakov notranje
napajalne ceste, ter po koridorju sekundarne ceste na zahodni strani
FeP3/5. Ves razvod javne razsvetljave bo potekal v kabelski kanalizaciji
skupaj z NN razvodom. Izbrani bodo dvosistemski viri, ki omogočajo ob
reducirani celonočni razsvetljavi enako stopnjo enakomernosti kot pri
večerni. Avtomatsko se bo prižigala celonočna in večerna razsvetljava.
Večerna razsvetljava bo del javne razsvetljave ob določenem času
avtomatsko izključila. Izbrati pa je potrebno svetilko, ki bo dovolj
trpežna in odporna na vremenske in druge neprilike. Izbrana svetilka
mora ustrezati tudi po svetlobno tehničnih karakteristikah. V ta namen
se lahko uporablja redukcijske svetilke. |
|
|
Pri projektiranju
zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,
109/07). Predvsem je potrebno upoštevati določila, ki se nanašajo na
mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za nepokrite
površine, osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in objektov za
oglaševanje. |
|
|
18. člen |
|
|
(Ogrevanje) |
|
|
Glede na to, da
pričakujemo izgradnjo obrtne cone v večih fazah, se ogrevanje izvede
individualno s kurilnim oljem, plinom itd. Ogrevanje objektov in
sanitarne vode v njih se izvede za vsak objekt posebej, možna je tudi
uporaba skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj. Za ogrevanje se kot
energent lahko uporablja kurilno olje, utekočinjen plin ali biomasa –
lesni odpadki. V primeru ogrevanja z lahkim kurilnim oljem mora biti
cisterna v objektu, prostor pa oljetesen do višine, ki omogoča ulov
celotne vsebine cisterne in z direktnim izhodom na prosto; kotlovnica
mora biti od tega prostora ognjevarno ločena. Cisterna mora biti
ustrezno odzračena, oljevodna instalacija mora biti položena v oljetesni
kineti. Objekti in naprave morajo biti izvedeni skladno z določili
pravilnika o spravljanju in shrambi kurilnega olja. |
|
|
V primeru plinskega
ogrevanja se plinska cisterna postavi zunaj objekta, tako da ne bo
predstavljala nevarnosti za ljudi in okolje, kakor tudi pod pogojem
vizualnega maskiranja cisterne z intezivno obsaditvijo. Postavitev je
ležeča, na točkovnih temeljih ali peščenem nasipu, minimalni odmik
cisterne od objektov znaša 3 metre. Ob cisterni je potrebno zagotoviti
sklenjen pas 0,60 m praznega prostora. V pasu 3 metre okoli prostora s
cisterno ni dovoljeno instaliranje virov vžiga niti odlaganje vnetljivih
materialov. Lahko se predvidi plinovodno omrežje, ki mora biti
dimenzionirano za priklop načrtovanih in morebitnih bodočih objektov.
Pokrovi eventualnih kanalizacijskih in drugih jaškov v oddaljenosti do 3
metre morajo biti plinotesne izvedbe. V primeru električne instalacije
mora biti le-ta skladna s predpisi o električnih napravah na nadzemnih
mestih, ogroženih z eksplozivnimi mešanicami; eventualni strelovod mora
biti ustrezno izveden in ozemljen. Plinsko postajo je potrebno opremiti
z ustreznimi opozorilnimi napisi. Za potrebe biomase – lesnih odpadkov
je potrebno urediti posebno deponijo. Le-ta mora biti nadkrita, ograjena
in ustrezno tlakovana. Emisije in imisije v prostor morajo ustrezati
zakonsko predpisanim določilom. Ogrevanje na biomaso – lesne odpadke je
lahko individualno ali skupinsko – odvisno od interesa in zmogljivosti
glede na količino biomase. Pri projektiranju in izvedbi ogrevanja je
potrebno upoštevati vse veljavne predpise s tega področja. |
|
|
19. člen |
|
|
(TK omrežje in zveze) |
|
|
Pri izgradnji ceste je
potrebno predvideti koridor za TK kanalizacijo. V primeru večjih potreb
po TK priključkih se na območju predvidi možnost postavitve telefonske
centrale (30–50 m2). |
|
|
Za potrebno število
telefonskih priključkov se bo treba navezati na novi jašek, ki se bo
napajal iz telefonske centrale Videm. Telefonska kanalizacija po obrtni
coni bo potekala iz jaška glavne kabelske kanalizacije ob regionalni
cesti, čez regionalno cesto, ob robu izvozno-uvozne ceste in naprej po
pločniku vseh treh krakov glavne napajalne ceste. Ob izgradnji novih
objektov se bo moralo dograditi tudi notranje telefonsko omrežje.
|
|
|
Ko bodo znane
namembnosti posameznih prostorov in njihova razporeditev, se določi
število potrebnih telefonskih priključkov in predvidi njihovo napajanje.
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo. Vse
detajle, preseke, odmike se določi v projektu prestavitve telefonske
kanalizacije. |
|
|
20. člen |
|
|
(Odstranjevanje odpadkov) |
|
|
Komunalni odpadki se
zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja na vsaki posamezni parceli
in redno odvažajo na komunalno deponijo Špaja dolina. V času obratovanja
bo zbiranje odpadkov urejeno v skladu z veljavno zakonodajo. Za odjemna
mesta so predvideni ekološki otoki. Komunalne odpake je potrebno zbirati
v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov.
|
|
|
Odpadke, ki imajo
značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki
idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je
potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo
predelavo. |
|
|
Odpadna olja kot
nevarni odpadki s kvalif. št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih
posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O
končni dispoziciji odpadka mora povzročitelj odpadka voditi posebno
evidenco. Odjemno mesto za posode z odpadki mora biti dostopno s
specialnim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
|
Poleg naštetega je v
času gradnje potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe, vezane
predvsem na preprečevanje razlitja, izpiranja ali izluževanja nevarnih
odpadkov v tla na območju gradbišča: |
|
|
– Zagotovljen mora biti
reden odvoz vseh vrst odpadkov, tako nenevarnih, kot tudi nevarnih, z
območja gradbišča. |
|
|
– Investitor mora
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu
gradbenih odpadkov. Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov
prevoz v predelavo ali odstranjevanje mora biti zagotovljeno pred
začetkom gradnje. Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega
od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke
zbiralcu gradbenih odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov
izpolnil predpisan evidenčni list. |
|
|
– Investitor mora
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno
skladiščijo na gradbišču ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov in sicer tako, da ne onesnažujejo
okolja in je omogočen dostop za njihov prevzem ali odpremo. Če hramba
ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora
investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke
odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na
gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov
brez njihovega prekladanja. |
|
|
– Nevarne odpadke je
potrebno hraniti ali skladiščiti ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih
odpadkov z ostalimi odpadki) in jih oddajati oziroma prepuščati
pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar mora biti
ustrezno evidentirano. Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov na
gradbišču mora biti urejeno tako, da je preprečen direktni vnos,
izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij v tla in vode – skladiščne
posode morajo biti zaprte in odporne na skladiščene nevarne odpadke ter
ustrezno označene (naziv odpadka, klasifikacijska številka odpadka).
|
|
|
– Pri uporabi
zemeljskega izkopa za vzpostavitev novega stanja tal ali zaradi
zapolnjevanja izkopov je potrebno upoštevati pogoje, določene v
Pravilniku o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. |
|
|
– Preprečen mora biti
dostop nepooblaščenim na gradbišče in odlaganje odpadkov na območju
gradbišča. |
|
|
– Preprečen mora biti
raznos odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem vremenu. |
|
|
Upravljavec objekta
mora za nevarne odpadke, ki bodo nastajali kot posledica rednega
vzdrževanja objekta, zagotoviti, da izvajalec vzdrževalnih del z njimi
ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z nevarnimi odpadki.
|
|
|
Gostinski obrati (in
druge poslovne dejavnosti, ki v tej fazi še niso znane) v načrtovanem
območju morajo, poleg splošnih, upoštevati tudi vse predpise glede
ravnanja s specifičnimi vrstami odpadkov, ki bodo pri teh dejavnostih
nastajali, kot npr. Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in
mastmi, Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, Uredba o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo itd. Odpadno embalažo, ki ni
komunalni odpadek, je prepovedano prepuščati ali oddajati kot komunalni
odpadek izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; oddajati
jo je potrebno gospodarski družbi, ki skladno s predpisi zagotavlja
ravnanje z odpadno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo), kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. |
|
|
Ukrepi za zmanjšanje
obremenjenosti okolja z nevarnimi odpadki med gradnjo bodo začasni in
morajo biti podrobneje opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje
oziroma projektu za gradbeno dovoljenje. |
|
|
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
21. člen |
|
|
(Splošno) |
|
|
Program, ki se na
območju obravnave uvaja, predvideva določene obremenitve okolja, zato je
treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja v primerih, ko je
to potrebno, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
|
|
22. člen |
|
|
(Varstvo pred hrupom) |
|
|
Na območju obrtne cone
je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva pred
hrupom. |
|
|
23. člen |
|
|
(Varstvo zraka) |
|
|
Za preprečitev
poslabšanja kakovosti zraka je priporočljivo zagotoviti plinifikacijo
celotnega zazidalnega območja ali ogrevanje s kurilnim oljem, ohranitev
zelenih površin in zasaditev novih drevoredov ob glavnih notranjih
cestah in parkiriščih. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati
mejnih količin vsebnosti snovi, ki jih določajo veljavni predpisi s
področja varstva zraka. Uporabniki v območju obrtne cone so dolžni takoj
odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve
emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
|
|
|
Kolikor se bo izkazalo
(ko bodo znani investitorji), da je kdo izmed investitorjev zavezanec za
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za emisijo snovi v zrak za nov
poseg v okolje (Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja – Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01, 41/04 – ZVO-1,
31/07), morajo zavezanci okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred
začetkom gradnje. |
|
|
Poleg naštetega je
potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe za zmanjšanje emisij
v zrak med gradnjo: |
|
|
– Uporabljeni gradbeni
in drugi stroji z motorji z notranjim izgorevanjem morajo ustrezati
določbam Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz
motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne
premične stroje. |
|
|
– Z ustreznimi
organizacijskimi ukrepi je mogoče zmanjšati emisije v zrak iz tovornih
vozil in gradbenih strojev na gradbišču (npr. preprečevanje nepotrebnega
čakanja tovornih vozil s prižganim motorjem itd.). |
|
|
– V sušnem in vetrovnem
vremenu je potrebno sipke materiale na tovornih vozilih pokriti, obvezno
pa je tudi vlaženje nezaščitenih površin za preprečevanje raznašanja
prahu z območja gradbišča, pa tudi čiščenje tovornih vozil pred vožnjo z
gradbišča na javne prometne površine. |
|
|
– Pri gradnji naj se
uporablja tehnično brezhibna in redno vzdrževana mehanizacija. |
|
|
24. člen |
|
|
(Varstvo voda) |
|
|
Na območju obravnave se
nahaja suha struga vodotoka, ki je aktivna v času visokih voda. Vsi
objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega
zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka za 5 m. Pas
priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in
kotirati. Zacevljanje ali prekrivanje struge vodotoka je strogo
prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogoča dostop oziroma
prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne
infrastrukture. |
|
|
Odvajanje odpadnih voda
iz obrtne cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi vse ostale veljavne
predpise. Na padavinsko kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste
padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust
neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
|
|
|
Ohranjati je potrebno
značilne biotope ob suhi strugi potoka z ureditvijo ograje ter kontrolo
vodotokov. Upoštevati je potrebno probleme z oskrbo požarne vode.
Območje ob suhi strugi je poplavno ogroženo pri visokih vodah Rašice.
Predvideni novi most na suhi strugi Rašice mora omogočati s svojo
višinsko niveleto pretok najvišje računsko določene vode. |
|
|
Objekti morajo biti
locirani izven poplavnih voda. Z nobenimi posegi se ne sme posegati v
potok, kolikor bi imeli le-ti za posledico zmanjšanje ali spreminjanje
pretočnega profila oziroma zmanjšanje pretočne prevodnosti. Objekte je
potrebno čim bolj prilagoditi terenu ter hortikulturno primerno urediti
okolico. |
|
|
Uporabniki obrtne cone,
ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo razlivne
ali razsipne snovi lahko to opravljajo le v nadkritih prostorih.
Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem
razlitju ali razsutju snovi lahko ta v celoti prestreže. Pri
projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne
predpise s tega področja. |
|
|
Poleg naštetega je
potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe: |
|
|
– V času gradnje morajo
biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na
gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi
transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih
snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in
pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti
zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
|
|
– Zagotoviti je
potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
|
|
|
– V primeru, da bodo
industrijske odpadne vode nastajale morajo pred izpustom v kanalizacijo
njeni parametri ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05, 45/07, 79/09). |
|
|
25. člen |
|
|
(Varstvo plodne zemlje) |
|
|
Varstvo plodne zemlje:
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih
v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih
delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.). |
|
|
26. člen |
|
|
(Varstvo vegetacije) |
|
|
Z ustreznimi
sanacijskimi ukrepi glede onesnaževanja okolja se zagotavlja varstvo
vegetacije v okolici cone. V predelih, kjer to predvideva zazidalni
načrt, se izvede zazelenitev javnih zelenic. Upoštevati je potrebno
naslednje omilitvene ukrepe: |
|
|
– Poseg v gozdni
prostor mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na
okoliškem – sosednjem gozdnem rastju, na gozdnih tleh in gozdnih poteh –
vlakah. |
|
|
– Morebitne poškodbe
okoliškega terena, ki bi nastale pri posegu v prostor je potrebno
sanirati ter v tem delu terena vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
– Morebitne štore ter
odvečen odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri posegu, se ne sme
odlagati v okoliški gozd ali vrtače, ampak le na urejene deponije.
|
|
|
– Poseg je potrebno
izvajati tako, da se ne bo poškodovalo okoliško drevje (miniranje).
|
|
|
– Pri oblikovanju
okolice objektov in samega prostora naj se vključi čim več avtohtone
vegetacije, ki že porašča obravnavano zemljišče. |
|
|
– Kasnejša ozelenitev
območja naj se izvede izključno z avtohtonimi vrstami drevja.
|
|
|
– Krčitev gozda se
lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja, ob predhodni
označitvi in evidentiranju gozdnega drevja za posek, ki ga izvede Zavod
za gozdove –21. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98
Odl. US: U-I-53/95, 24/99 Skl. US: U-I-51/95, 56/99 – ZON (31/00 –
popr.), 67/02, 110/02 – ZGO-1, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 115/06 in
110/07). |
|
|
– Pri poseku in
spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08) in Uredbo o
varstvu pred požari v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06). |
|
|
27. člen |
|
|
(Varstvo naravne in kulturne
dediščine) |
|
|
Ohranjanje narave
|
|
|
Na območju urejanja se
nahajajo: naravna vrednota: Rašica – suha struga (zvrst: površinska
geomorfološka naravna vrednota, status: lokalni pomen), območje
pričakovanih naravnih vrednot (območje karbonatnih kamnin z možnostjo
novih najdb jam in brezen) in ekološko pomembno območje (osrednje
območje življenjskega prostora velikih zveri). |
|
|
Pri načrtovanju posegov
v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo
naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij navedeni v strokovnem
gradivu Naravovarstvene smernice za izdelavo »Sprememb in dopolnitev
zazidanega načrta obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje« (ZRSVN, OE
Ljubljana, januar 2007), ki so podlaga temu odloku in se hranijo na
sedežu Občine Dobrepolje. |
|
|
Konkretne varstvene
usmeritve |
|
|
Rašica – suha struga
(7591) |
|
|
– objekte obrtne cone
naj se locira izven ožjega območja suhe struge Rašice, tj. izven
zemljišč s parcelnimi št. 471/4, 463/4, k.o. Cesta, in 1048/304,
1048/403, 1048/400 in 1048/407, vse k.o. Videm Dobrepolje, |
|
|
– gradnja predvidenega
mostu čez suho strugo naj se izvede tako, da se suha struga čim manj
poškoduje, |
|
|
– na območju suhe
struge se ne sme odlagati ali skladiščiti odpadkov in drugega materiala,
vključno z odpadnim izkopom ali gradbenim materialom. |
|
|
Osrednje območje
življenjskega prostora velikih zveri (8000) |
|
|
– posebna skrb naj bo
posvečena predvsem sprotnemu ustreznemu odstranjevanju organskih
odpadkov, |
|
|
– smetnjaki naj bodo
nameščeni na ustrezna mesta oziroma namesti naj se take smetnjake, da bo
živalim preprečen dostop do smeti, |
|
|
– začasne smetnjake
oziroma morebitne razpršene odpadke (predvsem organske) nastale v
obdobju gradnje naj se po koncu izvedbe predvidenih del odstrani in
deponira na ustrezna mesta. |
|
|
Priporočila za ravnanje
na območju pričakovanih naravnih vrednot |
|
|
Med gradnjo objektov
lahko pride do odkritja geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot (jame,
brezna). Takšna odkritja je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi iz
tega področja sporočiti Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
|
Dodatne zahteve pri
urejanju prostora |
|
|
Pri izvedbi izravnav
terena v bližini suhe struge je potrebno višinske premostitvene objekte
(terase) izvesti v obliki urejenih travnatih brežin ali z izvedbo
podaljšanja fasade, gradnja opornih zidov (v betonu ali kako drugače) ni
dovoljena (glej kartografski del: zazidalna situacija, karta št. 2).
|
|
|
Poleg naštetega je
potrebno upoštevati še naslednje omilitvene ukrepe: |
|
|
– Pri oblikovanju
okolice objektov in samega prostora naj se vključi čim več avtohtone
vegetacije, ki že porašča obravnavano zemljišče. |
|
|
– Kasnejša ozelenitev
območja naj se izvede izključno z avtohtonimi vrstami drevja.
|
|
|
– V projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja bo potrebno vidno značilnost prostora –
ureditev okolice tudi slikovno prikazati (po možnosti s tridimenzionalno
sliko). |
|
|
– Na tehničnem pregledu
objektov bo potrebno preveriti ali je v PGD projektu predvidena
zasaditev tudi izvedena. |
|
|
– Zasaditev območja z
avtohtonimi vrstami bo potrebno redno vzdrževati in nadzorovati.
|
|
|
Kulturna dediščina
|
|
|
Območje urejanja ne
posega v nobeno enoto kulturne dediščine, ki bi bila zavedna v Register
nepremične kulturne dediščine vendar je pri urejanju območja
priporočljivo opredeliti zelene pasove v robnem delu cone tako, da
celotna cona ne bo vidna s smeri glavne ceste Ponikve–Predstruge. |
|
|
28. člen |
|
|
(Varstvo pred požarom) |
|
|
Požarno varstvo vseh
objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. Pri industrijskih obratih, kjer obstoja
velika nevarnost požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno
urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi zaporami prepreči izliv
požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali
odprti vodotok. |
|
|
Hidrantno omrežje
temelji na krožni vodovodni povezavi kompleksa iz katerih se izvede v
skladu z elaboratom o požarni ogroženosti interna požarna mreža za
posamezne objekte. |
|
|
Na javnem hidrantnem
omrežju se izvedejo nadzemni hidranti na oddaljenosti največ 80 m. Vsak
hidrant naj bo izveden v profilu najmanj fi 80 mm in opremljen z
zasunom. Interno hidrantno omrežje mora biti izvedeno preko merilnih
mest.
|
|
|
Profili cevi za
sekundarne vode, priključki ter interna hidrantna mreža bodo določeni s
posebnim projektom za izgradnjo vodovoda, ki mora upoštevati predpisane
odmike od ostalih infrastrukturnih vodov. |
|
|
29. člen |
|
|
(Varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
|
Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in
izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih in vse ostale veljavne
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
|
|
Zaklonišč,
zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami
naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe
uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti. |
|
|
30. člen |
|
|
(Varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem) |
|
|
Za zagotavljanje potreb
po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske
postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev
in obratovanje se mora upoštevati vse veljavne predpise s področja
varstva pred elektromagnetnim sevanjem. |
|
|
VI. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
31. člen |
|
|
(Faznost) |
|
|
Spremembe in dopolnitve
Zazidalnega načrta je mogoče izvajati v več etapah, skladno s fazo
gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture, vendar je
potrebno predhodno izgraditi dovozno cesto z novim mostom. |
|
|
Gradnja objektov in
ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v
okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in
energetsko infrastrukturo ter ureditvami za zavarovanje okolja in
požarno varstvo. |
|
|
Faznost izgradnje
objektov znotraj ureditvenih enot je odvisna od zainteresiranosti
posameznih investitorjev za gradnjo in pogojena s sočasno, kompleksno
ali fazno izvedbo infrastrukturne opreme v posameznih funkcionalnih
enotah ter določena z zahtevo, da je posamezna faza izvedljiva samo, če
funkcionira kot celota. |
|
|
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
32. člen |
|
|
(Začasna namembnost zemljišč) |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo
zazidana v posamezni fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se
uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. |
|
|
VIII. PREDPISANA VSEBINA POSEBNEGA DELA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA
GRADNJO OBJEKTOV |
|
|
33. člen |
|
|
(Predpisana vsebina posebnega dela) |
|
|
Glede na to, da so
pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem
zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno
infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih,
njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo
ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu za
posamezne investitorje pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega
načrta, ki je sestavni del posebnega dela projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
Izvleček/izris iz
zazidalnega načrta mora pri obravnavi gradnje na konkretni gradbeni
parceli znotraj posamezne funkcionalne celote izhajati iz izhodišč in
določil tokratnih sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.
Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni
izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih
lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi
lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj
organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju cone. |
|
|
V vsakem izvlečku se
natančno določi: |
|
|
1. na zazidalni
situaciji: |
|
|
– namembnost objektov
in odprtih prostorov, |
|
|
– oblika in
razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
|
|
|
– velikost objektov in
površin odprtih prostorov, |
|
|
– ureditev zunanjih
površin z dostopi in dovozi, |
|
|
– višine in oblika
vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi
tipične dele objektov M 1:500), |
|
|
– prikaz glavnih
dostopov in dovozov, |
|
|
– funkcionalne
površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti).
|
|
|
2. v tekstualni obliki:
|
|
|
– opis zasnove objektov
in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah
posameznih objektov), |
|
|
– organizacija programa
po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),
|
|
|
– opis rešitve
infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih
javnih infrastrukturnih objektov in naprav), |
|
|
– rešitve glede
varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč.
|
|
|
3. na situaciji
infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna
omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja
in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za: |
|
|
– prometno ureditev
(motorni, mirujoči, urgentni in peš promet), |
|
|
– elektro omrežje in
naprave, |
|
|
– vodovodno omrežje in
naprave, |
|
|
– kanalizacijsko
omrežje in naprave, |
|
|
– plinsko omrežje in
naprave, |
|
|
– telekomunikacijsko
omrežje in naprave, |
|
|
– drugo. |
|
|
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
34. člen |
|
|
(Obveznosti) |
|
|
Predhodno oziroma
najkasnejše sočasno z gradnjo objektov se morajo izvesti infrastrukturne
ureditve. |
|
|
Obratovanje objektov
pred dogradnjo oziroma izgradnjo potrebne komunalne opreme in predaje
le-te posameznim upravljavcem ni dovoljeno. |
|
|
X. TOLERANCE |
|
|
35. člen |
|
|
(Tolerance) |
|
|
(1) Tolerance za
horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene
za razvoj objekta. |
|
|
Tolerance višin
objektov navzdol, do nivoja terena niso omejene, navzgor pa so dovoljene
do + 10%. |
|
|
Tolerance za kote
pritličja objektov znašajo + 50 cm. |
|
|
(2) Manipulativna
površina je lahko tudi na površini za razvoj objekta, če celotna
površina za razvoj objekta na posamezni gradbeni parceli ne bo v celoti
pozidana. |
|
|
(3) V vseh FC je možna
tudi drugačna ureditev parkirišč kot je prikazano v tem ZN. |
|
|
(4) Pri trasah cestnega
omrežja je dovoljeno manjše prilagajanje trase v prostoru zaradi
lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in
hodnikov za pešce. |
|
|
(5) Pri komunalni
infrastrukturi je možno odstopanje od potekov predvidenih tras, kolikor
se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali
ustreznejše tehnološke rešitve. |
|
|
(6) Toleranca za potek
komunalne in prometne infrastrukture ter pozicioniranje drugih ureditev
glede na grafične prikaze je ± 10 m. |
|
|
(7) Pri realizaciji so
dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se
pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških,
geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske
razmere. |
|
|
(8) Odstopanja od
tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v
katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.« |
|
|
3. člen |
|
|
Sedanji 32. člen
postane 36. člen, sedanji 33. člen postane 37. člen, sedanji 34. člen
postane 38. člen. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
4. člen |
|
|
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge v Občini
Dobrepolje je stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Dobrepolje. |
|
|
5. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka
nadzoruje pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
6. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 3505-2/06 |
|
|
Videm, dne 2. decembra
2009 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Janez Pavlin l.r. |
|