Na podlagi
12. in 13. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 90/12), 21. člena Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 –
odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF)
in 16. člena
Statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 84/11) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je
Občinski svet Občine Hodoš na 7. redni seji dne 24. septembra 2015
sprejel |
|
O D L O K
|
o
razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine
Hodoš |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen
|
Z namenom,
da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične,
etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji
obstoj, Občina Hodoš s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega
pomena na območju Občine Hodoš. |
|
2. člen
|
Kulturno
dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače
oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena
materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih
različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za
posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je
zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v
javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih
posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status
spomenika lokalnega pomena. |
Spomeniki
so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe,
naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem: |
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških
ostalin, to je stvari in vsakršnih delov človekovega delovanja iz
preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi
postopki; |
– stavbe
so eno- ali več prostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer
stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega
in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in
stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne
stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; |
– parki in
vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi
ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst
sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni
vrtovi in druge vrtno arhitekturske ureditve (ureditve javnih
prostorov); |
– stavbe s
parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in
grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s
parkom ali vrtom, grad s parkom ali vrtom, zdravilišče) in sakralne
stavbe s parki ali vrtovi; |
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in
prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost,
dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte
in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte,
kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; |
– drugi
objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več
sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje
ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj
gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo
delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene
objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme,
signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke; |
– naselja
in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo
bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska
(zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt,
kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi
zemljišči; |
– kulturna
krajina je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali
oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno
določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti
ličimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine; |
– ostalo
je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče
uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. |
|
3. člen
|
Odlok
vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz
strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna
enota Maribor, in sicer: |
– identifikacijo spomenika; |
– opis
lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik; |
– varstveni režim spomenika; |
– vplivno
območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne
lastnosti ter pomen spomenika. |
|
II. OPISI
Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM |
|
4. člen
|
Za
kulturne spomenike lokalnega pomena (na območju Občine Hodoš) se
razglasijo naslednji spomeniki: |
Arheološki
spomeniki |
EŠD: |
13683 |
Ime enote: |
Hodoš – Gomilno grobišče |
Vrsta spomenika: |
arheološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Lokacija: |
Parc. št. 543 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
Na
blagem pobočju vzhodno od ceste Dolenci–Hodoš, nasproti jezera,
ležita v gozdičku dve rimskodobni grobni gomili, premera 6 in 7
metrov ter višine 1 meter. V obeh so vidni sledovi kopanja. |
Opis varstvenega
režima: |
Varstveni režim določa: |
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke
raziskave s pridobitvijo popolnega najdišča arhiva in njegovo
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja. |
Merilo: |
M
= 1:2880 |
EŠD: |
6751 |
Ime enote: |
Hodoš – Gomilno grobišče v Benkovi šumi |
Vrsta spomenika: |
arheološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Lokacija: |
Parc. št. 1/4 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
Na
blagem gozdnatem pobočju vzhodno od ceste Dolenci–Hodoš ležita
dve rimskodobni grobni gomili, premera 20 in 30 metrov ter
višine 2 in 4 metre. V obeh so vidni sledovi kopanja. Ob manjši
gomili ležijo večji kamni, deli kamnite grobnice. Okrog 100
metrov severneje na vrhu grebena leži osamljena nepoškodovana
gomila premera 15 metrov in višine 1 meter. |
Opis varstvenega
režima: |
Varstveni režim določa: |
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje; |
|
– z gozdom se gospodari na tradicionalen način; |
|
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu
znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa; |
|
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke
raziskave s pridobitvijo popolnega najdišča arhiva in njegovo
obdelavo; |
|
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja. |
Merilo: |
M
= 1:2880 |
|
|
|
Etnološki
spomeniki |
EŠD: |
18238 |
Ime enote: |
Hodoš – Kerecova hiša |
Vrsta spomenika: |
etnološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Ulica: |
Hodoš |
Hišna številka: |
27
|
Lokacija: |
Parc. št. 2388 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
V
osrednjem delu na manjši vzpetini stoji pritlična hiša z bogato
historično fasadno profilacijo in razgibanim tlorisom. Čelno
fasado členi rizalit z lesenim zatrepnim okrasjem. V dvoriščnem
delu fasade je v tlorisu zasnovan manjši steklenjak, ki hkrati
rabi kot hišna veža. Hiša je delno podkletena. Ohranjen je
manjši del prvotnega stavbnega pohištva, predvsem kovane polne
naoknice kletnih oken z manjšim okrasnim detajlom.
Stanovanjska hiša zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje,
predstavlja primer bogatejše podeželske arhitekture, narejene po
vzoru meščanskih hiš. |
Opis varstvenega režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja, |
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe,
razen vzdrževalnih posegov, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala, |
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Zavarovano območje je namenjeno: |
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, |
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem, |
– učno-demonstracijskem delu, |
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
EŠD: |
6836 |
Ime enote: |
Hodoš – Totova hiša |
Vrsta spomenika: |
etnološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Ulica: |
Hodoš |
Hišna številka: |
66
|
Lokacija: |
Parc. št. 1234 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
V
osrednjem delu gručaste dokaj razpotegnjene vasi, nekoliko
pomaknjena od glavne vaške ceste, stoji pritlična hiša
podolžnega tlorisa, ki jo pokriva opečna dvokapnica. Pet osno
glavno fasado, členi zaprta arkadna vhodna lopa z opečeno
strešico in enoramnim čelnim stopniščem. Na glavni vhodni in
stranski obcestni fasadi je mogoče slediti bogatejši fasadni
členitvi. Ohranjeno je vso prvotno stavbno pohištvo. Pokončna
lesena dvojna dvokrilna okna imajo značilno delitev kril na tri
polja. Ščitijo jih lesene dvokrilne lamelne naoknice in kovani
okenski križi. Izjemen stavbni detajl predstavljajo glavna
vhodna vrata, s profiliranimi detajli. Hiša je delno podkletena,
kar se kaže v niz manjših kletnih oken in zunanjem kletnem vhodu
v prvi osi glavne fasade. |
|
Stanovanjska hiša nekdanje večje posesti je ohranila vse prvine
pritlične kmečke stavbe z značilno vhodno lopo, ki je bila
razširjena v tem vaškem prostoru. |
Opis varstvenega režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja, |
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe,
razen vzdrževalnih posegov, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala, |
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Zavarovano območje je namenjeno: |
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, |
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem, |
– učno-demonstracijskem delu, |
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
|
|
|
|
EŠD: |
18240 |
Ime enote: |
Hodoš – Domačija Pinter |
Vrsta spomenika: |
etnološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Ulica: |
Hodoš |
Hišna številka: |
67
|
Lokacija: |
Parc. št. 3710/1 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
Ob
glavni vaški cesti stoji večja domačija, ki obsega pritlično
stanovanjsko hišo in več samostojnih gospodarskih poslopij.
Pritlično hišo grajeno leta 1880, ki s podložno stranico stoji
tik ob cesti, prekriva opečna dvokapnica. Triosno stransko in
štiri osno obcestno fasado krasi za kmečko hišo bogata
historična fasada s profiliranimi členitvami. |
|
Na
dvoriščni fasadi svojstven detajl predstavlja značilna mogočna
zaprta vhodna lopa z enoramnim stranskim stopniščem iz t.i.
štokanega betona. Ohranjen je večji del stavbnega pohištva.
Večja pokončna lesena dvokrilna okna z nadsvetlobo ščitijo
lesene dvokrilne lamelne naoknice. |
|
Še
ohranjena gospodarska poslopja grajena 1910, prekriva opečna
dvokapnica. Večje gospodarsko poslopje podložnega tlorisa, ki
stoji pravokotno na stanovanjsko hišo, ima značilen arkadni
hodnik. |
|
Domačija iz zadnje četrtine 19. stoletja in začetka 20. stoletja
je primer še delujočega večjega kmečkega gospodarstva, ki je na
svojstven način dajal pečat stavbni podobi vasi. |
Opis varstvenega režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja, |
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe,
razen vzdrževalnih posegov, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala, |
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Zavarovano območje je namenjeno: |
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, |
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem, |
– učno-demonstracijskem delu, |
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
EŠD: |
18241 |
Ime enote: |
Hodoš – Domačija Vincik |
Vrsta spomenika: |
etnološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Ulica: |
Hodoš |
Hišna številka: |
80
|
Lokacija: |
Parc. št. 3683, 3684 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
Domačija iz prve četrtine 20. stoletja, ki leži na koncu vasi,
sestoji iz pritlične stanovanjske hiše, ki se v »L« stika z
manjšim nizom gospodarskih poslopij in nekaj manjših samostojnih
stavbnih enot. |
|
Stanovanjska hiša s podložno triosno fasado stoji tik ob cesti.
Ima preprosto fasadno profilacijo z manjšimi dekoracijami, ki so
še posebej dodelane v tako v pritličnem kot zatrepnem delu čelne
fasade. Ohranjen je manjši del stavbnega pohištva. Pokriva jo
opečna dvokapnica mlajše datacije. Gospodarska poslopja v nizu,
ki se stika s stanovanjsko hišo, pokriva opečna dvokapnica. V
delu dvoriščne fasade je mogoče slediti stavbni značilnosti
arkadnemu hodniku, ki predstavlja zunanjo povezavo posameznih
gospodarskih poslopij. Del domačije predstavlja tudi lesen
vodnjak z betonskim podstavkom in opečeno dvokapno strešico, ki
sloni na lesenem ogrodju. |
|
Domačija iz 1. četrtine 20. stoletja predstavlja manjše kmečko
gospodarstvo, ki je ohranilo vse stavbne prvine, ki so bile
značilne za ta vaški prostor. |
Opis varstvenega režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja, |
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe,
razen vzdrževalnih posegov, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala, |
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Zavarovano območje je namenjeno: |
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, |
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem, |
– učno-demonstracijskem delu, |
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
|
EŠD: |
18242 |
Ime enote: |
Krplivnik – Domačija Škerlak |
Vrsta spomenika: |
etnološki |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
KRPLIVNIK |
Ulica: |
Krplivnik |
Hišna številka: |
6
|
Lokacija: |
Parc. št. 130, 131 k.o. Krplivnik |
Utemeljitev
razglasitve: |
Domačija z začetka 20. stoletja obsega stanovanjsko hišo,
samostojna gospodarska poslopja in vodnjak. Vse enote domačije
pokriva opečna dvokapnica. Vrhkletna hiša ima bogato fasadno
profilacijo. členitev fasade sooblikuje prenovljeno stavbno
pohištvo. Lesna dvojna dvokrilna okna imajo značilno delitev
kril na tri polja. Ščitijo jih kovane okenske mreže. Na zadnji
dvoriščni strani je zaprta veža, kjer je tudi glavni vhod v hišo
z bogato oblikovanimi dvokrilnimi lesenimi vrati z ohranjenim
okovjem. Hiša ima značilno tlorisno zasnovo. |
|
Vsa gospodarska poslopja so samostojne stavbne enote,
razporejene okoli stanovanjske hiše. Dve večji zidni gospodarski
poslopji podolžnega tlorisa, ki stojita nasproti stanovanjske
hiše, prestavljata najmogočnejši stavbi domačije. Na domačiji je
lokalni etnografski muzej. |
|
Domačija Škerlak je redno ohranjen primer velikega kmečkega
gospodarstva, kjer se je ohranil večji delež stavbnega fonda in
kot tak izpričuje tako socialni kot materialni vidik načina
življenja na njej. Z etnografsko zbirko urejeno v stanovanjski
hiši pomeni dopolnitev slike življenja v vaseh madžarske
manjšine. |
Opis varstvenega režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, |
– posebno varovanje zunanjosti objekta, njihove gradbene
substance, tlorisne zasnove, notranje opreme in vplivnega
območja, |
– prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in gabarite stavbe,
razen vzdrževalnih posegov, |
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala, |
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Zavarovano območje je namenjeno: |
– trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih vrednot, |
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in
drugim medijem, |
– učno-demonstracijskem delu, |
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
Umetnostnozgodovinski spomeniki |
EŠD: |
4150 |
Ime enote: |
Hodoš – Evangeličanska cerkev |
Vrsta spomenika: |
umetnostni in arhitekturni |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Lokacija: |
Parc. št. 2123 del, 2117 del, 3405 del, 2071 k.o. Hodoš
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Evangeličanska cerkev stoji na rahli vzpetini nad cesto in je
obdana z lipami. Od nekdanje, danes porušene kantorjeve hiše
vodi do nje novo zasajen drevored. |
|
Enoladijska cerkvena zasnova ima na vzhodni strani prizidano
zakristijo. Pred zahodno fasado se dviga visok vitek zvonik,
skozi katerega je urejen dostop v notranjščino. |
|
Današnja cerkev stoji na mestu njenih predhodnic iz let 1783 in
1823. Slednja je bila iz lesa, zato so že leta 1840 pričeli z
gradnjo nove cerkve iz opeke, ki je bila dokončana dve leti
kasneje in se je ohranila do danes. Fasade so členjene z
gladkimi vertikalnimi lizenami, med katere so umeščene polkrožno
zaključene okenske odprtine. Na južni strani se nahaja stranski
vhod. Stavbo obteka cementni talni zidec, fasade zaključuje
profiliran podstrešni venec. Ladjo prekriva dvokapna opečna
streha, prizmasto streho zvonika pa pločevina. |
|
Notranjščino predstavlja enoten ladijski prostor, katerega
pokrivajo križna obočna polja, ki jih nosijo dvojni pilastri in
poligonalno ogredje. Pevska empora sloni na okroglih stebrih.
|
|
Cerkev s svojo postbaročno pojavnostjo obvladuje pogled na
pokrajino in predstavlja močno prostorsko dominanto. Odlikuje jo
izredna lega v neposredni bližini neokrnjene narave.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik; |
|
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lete, materialov, opreme, poslikav, okrasja; |
|
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise,
gabarite objekta, razen vzdrževalnih posegov; |
|
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti; |
|
– za spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture
in reklam, razen v primerih soglasja zavoda; |
|
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
|
Zavarovano območje je namenjeno: |
|
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in
krajinskih vrednot; |
|
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika; |
|
– prezentaciji kulturnih vrednot; |
|
– učno-demonstracijskem delu; |
|
– znanstveno-raziskovalnemu delu. |
Opis vplivnega 3405 del območja spomenika: |
Parc. št. 2117 del, 2118, 2119, 2120, 2121, 2122, 2123 del, k.o.
Hodoš |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
V
vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
Zgodovinski spomeniki |
EŠD: |
29025 |
Ime enote: |
Hodoš – Stražarski stolp |
Vrsta spomenika: |
zgodovinski |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
HODOŠ |
Lokacija: |
Parc. št. 2536 k.o. Hodoš |
Utemeljitev
razglasitve: |
Vzhodno od vasi Hodoš sredi polj na ledinskem imenu Hotu stoji
stražarski stolp iz časa takoj po II. svetovni vojni. Stolp je
zgrajen iz kovinskih elementov kovičenih med seboj. Do vrha
približno trideset metrov visokega stolpa vodijo v štirih etažah
stopnice do opazovalne ploščadi, ki jo obdaja ograja. Na ploščad
je postavljena hišica z opazovalnimi linami. Znotraj jo obdajajo
jeklene plošče. |
Opis varstvenega režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Zaradi
kovinskih elementov in specifičnosti samega spomenika (višina)
je potrebno redno vzdrževanje, da ne prihaja do korozije ter
nevarnosti za obiskovalce. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
EŠD: |
29026 |
|
|
Ime enote: |
Krplivnik – Stražarski stolp |
Vrsta spomenika: |
zgodovinski |
Občina: |
HODOŠ |
Naselje: |
KRPLIVNIK |
Lokacija: |
Parc. št. 1436 del k.o. Krplivnik |
Utemeljitev
razglasitve: |
Graničarski stražarski stolp je grajen iz opeke. Na opazovalno
ploščad vodijo stopnice znotraj objekta. Kvadratni stolp ima na
vsaki strani po dve strelni oziroma opazovalni lini. Zgrajen je
po letu 1945 neposredno ob madžarski meji. |
Opis varstvenega režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Zaradi
kovinskih elementov in specifičnosti samega spomenika (višina)
je potrebno redno vzdrževanje, da ne prihaja do korozije ter
nevarnosti za obiskovalce. |
Merilo: |
M
= 1:2500 |
|
|
|
|
EŠD: |
650067 |
Ime enote: |
Krplivnik – Domačija Zavec |
Ulica: |
Krplivnik |
Hišna številka: |
4
|
Lokacija: |
parc. št. 64, 66, k.o. Krplivnik |
Utemeljitev
razglasitve: |
V
samem jedru enega od zaselkov razloženega naselja stoji gručasti
tip domačije, ki sestoji iz stanovanjske hiše grajene leta 1927
in gospodarskih poslopij. Pritlično cimprano stanovanjsko hišo
značilnega podolžnega tlorisa, ki jo pokriva opečna dvokapnica,
odlikuje izjemno bogato zasnovana secesijska fasada z izjemnimi
detajli tako zunanjega kot notranjega stavbnega pohištva. Manjša
pravokotna pokončna škatlasta okna so oblikovana kot dvokrilna z
delitvijo kril na tri polja. Ohranjeno je tudi vso okensko in
vratno okovje ter notranja oprema. Sem sodi prav zidani
kuhinjski štedilnik s celotnim okovjem. V edini sobi, ki se v
tlorisu stika s kuhinjo, stoji lončena peč iz 30-ih let 20.
stoletja. Hiša je delno podkletena. Kletni prostor je dostopen
iz prostora desno od glavnega vhoda. Prav tako je od tod
dostopen prehod na podstrešje. Zidani skedenj, ki ga pokriva
opečna dvokapnica, zaključuje južno mejo domačijskega dvorišča.
Na severni strani stoji niz gospodarskih poslopij, ki so
ohranila vse stavbne prvine svojega časa. V južnem delu tega
niza je ohranjena kovaška delavnica in manjši enocelični bivalni
prostor za kovača. |
|
Domačija predstavlja izjemen stavbni ansambel s konca 30-ih let
20. stoletja, ki je bila nekdaj stalnica prekmurskih vasi.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za
spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; |
|
– za objekte na domačiji velja varovanje njihovih gabaritov,
zasnove in členitve fasad; |
|
– ohraniti smer slemena s prvotno obliko strehe in kritino,
ohraniti vso stavbno pohištvo in notranjo opremo; |
|
– ohraniti tlorisno razporeditev stanovanjske hiše in
gospodarskih poslopij; |
|
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala; |
|
– prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Merilo: |
1:2500 |
|
5. člen
|
Meje
območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na
digitalnem katastrskem načrtu. |
Izvirnike
načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Hodoš. |
|
|
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV |
|
6. člen
|
Spomeniki
se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih
spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov. |
|
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE |
|
7. člen
|
Za vsako
spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišča in vplivno območje je treba
predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno
soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
8. člen
|
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege,
fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter
posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine. |
Varstveni
režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je
nujen za izvajanje varstva spomenika. |
|
9. člen
|
Na podlagi
tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine,
pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o
razglasitvi. |
|
V. NADZOR
|
|
10. člen
|
Nadzor nad
izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in
drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen
za kulturno dediščino. |
|
VI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
11. člen
|
Za vse
kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 125. do 128. člena Zakona o
varstvu kulturne dediščine. |
|
VII. KONČNE DOLOČBE |
|
12. člen
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 032-0002/2014-25 |
Hodoš,
dne 25. septembra 2015 |
|
Župan |
Občine Hodoš |
Ludvik Orban l.r. |
|