|
Na podlagi 5., 6., 40. in 42. člena
zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44 /97) in 25. člena
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 7., 9. in 16. člena
statuta Občine Mežica (MUV, št. 7/95) je Občinski svet občine Mežica na 40. seji dne 18. 5. 1998 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Mežica plačuje nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestila), zavezance, merila za
določitev višine nadomestila ter postopke odmere. |
|
|
2. člen
|
|
|
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma
stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik,
zakupnik, uživalec). |
|
|
3. člen
|
|
|
Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega
zemljišča na območjih, določenih v tem odloku. |
|
|
4. člen
|
|
|
Za stavbna zemljišča po 3. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidanega
stavbna zemljišča. |
|
|
Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča na katerih se je na
podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za
zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na
katerih stoji takšna stavba (fundus), pomnožene s faktorjem 1.5, preostali del
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. |
|
|
Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljeno v prejšnjem
odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča
odmeri samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je
mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo, na katerih je mogoče graditi
stanovanjske oziroma poslovne stavbe. |
|
|
Kot nezazidano stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z
izvedbenimi prostorskimi akti določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva,
socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa
in javne uprave. |
|
|
5. člen
|
|
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske
površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavb in
spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov. |
|
|
Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna
površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in
drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne
avtomobile, |
|
|
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
|
|
Poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila za zazidana
stavbna zemljišča tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča,
delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni
dejavnosti, letni vrtovi in druge površine, ki so namenjene za opravljanje
poslovne dejavnosti. |
|
|
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
|
|
|
6. člen
|
|
|
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
|
|
|
I. A območje – centralni del mesta Mežica,
|
|
|
I. območje – Ožje območje mesta Mežica razen zemljišč opredeljenih v I A območju,
|
|
|
II. območje – Širše območje mesta Mežica,
|
|
|
III. območje – Obrobna naselja naselbinskega jedra Mežica,
|
|
|
IV. območje – V ostalem območju občine opredeljena stavbna zemljišča, ki so z urbanističnimi akti določena kot stavbna zemljišča.
|
|
|
I. O. C. območje – industrijske in obrtne cone.
|
|
|
Območja so detajlno razvidna iz grafične priloge “Območje stavbnih zemljišč v Občini Mežica”. Meje posameznih naselij so vrisane v PKN-5.
|
|
|
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
|
|
|
7. člen
|
|
|
Glede na namen oziroma dejavnost uporabe so stavbna zemljišča, za katera
se plačuje nadomestilo, razvrščena: |
A) zazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena kot zemljišča: |
1. Za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske
hiše, garaže za osebne avtomobile. |
2. Za počitniške namene |
3. Za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse
poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči ter
parkirišča in dvorišča, v katero spadajo utrjene površine (asfalt,
tlakovci, beton). |
4. Za družbene in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce,
zdravstvene ustanove (javne in privatne), prostore za kulturo, telesno
kulturo in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in
institucije. |
B) nezazidana stavbna zemljišča: |
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj ureditvenih območij,
ki so opredeljena v 6.členu tega odloka. |
Osnova za izračun nadomestila za uporabo nezazidana stavbna zemljišča
znaša 30 točk. |
|
|
|
8. člen
|
|
|
Število točk za stanovanjsko površino znaša:
|
|
|
IV. OBRAČUN NADOMESTILA
|
|
|
11. člen
|
|
|
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se število točk iz 4. ali 5. člena korigira s količnikom iz 6. člena. Dobljene točke se pomnožijo s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine oziroma s površino zavezančevega nezazidanega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
|
|
|
Vrednost točke se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. |
|
|
12. člen
|
|
|
Sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so prihodek proračuna Občine Mežica in se uporabljajo za investicije v infrastrukturo ter urejanje komunalnih zadev v Občini Mežica.
|
|
|
13. člen
|
|
|
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Mežica določi za vsako leto s sklepom Občinski svet občine Mežica na predlog župana občine.
|
|
|
|
|
|
V. PLAČILO NADOMESTILA
|
|
|
14. člen
|
|
|
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna
uprava RS, (v nadaljevanju:davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero
nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem
zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava občine Mežica. |
|
|
Za vse podatke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom
zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se
uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. |
|
|
15. člen
|
|
|
Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi
prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa
pristojnega za izdajo dovoljena za posege v prostor ter iz drugih uradnih
evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila,
za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. Zavezanci
so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Mežica nastanek obveznosti plačila
nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila,
in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. Če
nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom,
se le-ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je sprememba
nastala. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila
dolžan, na poziv Občinske uprave občine Mežica, v roku 15 dni od prejema poziva,
posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila. |
|
|
IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
|
|
|
16. člen
|
|
|
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite, za objekte, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost ter za objekte v uporabi Rdečega križa, Karitasa, gasilskih društev in drugih podobnih organizacij.
|
|
|
Objekti, ki imajo status kulturnega spomenika in sakralni objekti so oproščeni plačila nadomestila.
|
|
|
Nadomestila so oproščeni kmetijsko-gospodarski objekti.
|
|
|
Plačilo nadomestila so oproščeni tudi občani, ki prejemajo denarni dodatek kot edini vir. Pri oprostitvi plačila se upoštevajo merila in pogoji zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92).
|
|
|
Občina Mežica lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.), skladno z zakonom o davkih občanov zavezance oprosti plačevanje nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
|
|
|
O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca Občinski svet občine Mežica na podlagi mnenja odbora za socialne zadeve.
|
|
|
|
|
|
VII. KAZENSKA DOLOČBA
|
|
|
17. člen
|
|
|
Pravna oseba, ki ne vloži prijave za nadomestilo, ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb (11. člen odloka); se kaznuje z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 SIT.
|
|
|
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 SIT se kaznuje tudi občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
|
|
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
|
|
|
18. člen
|
|
|
Od dneva objave v Uradnem listu RS, velja odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica za vse pravne osebe, za fizične osebe pa se na območju Občine Mežica v letu 1998 uporablja odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ravne na Koroškem z dne 21. 11. 1991 (MUV, št. 19/91).
|
|
|
19. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
|
|
|
20 člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004. |
|
|
|
|
|
Št. 015-03-1/98
|
|
|
|
|
|
Mežica, dne 19. maja 1998
|
|
|
|
|
|
Podpredsednik Občinskega sveta občine Mežica
|
|
|
Zoran Mlakar l. r.
|
|