New Page 1
 

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99 in 15/2004)  je Občinski svet Občine Piran na 33. redni seji dne 19.9.2006 sprejel

 

 

ODLOK

 

 

o ustanovitvi javnega zavoda Pomorski muzej Sergej Mašera Piran

 

 

 

 

 

I.  UVODNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom Občina Piran ustanovi javni zavod Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (v nadaljnjem besedilu: zavod) in uskladi njegovo delovanje z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13; v nadaljnjem besedilu ZUJIK , ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

 

 

Ustanovitelj zavoda je Občina Piran (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) , Tartinijev trg 2, Piran. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Občina Piran izvaja preko Občinskega sveta Občine Piran in preko župana(je) Občine Piran.

 

  V besedilu odloka uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.  
 

2. člen

 

 

Zavod je pravni naslednik Mestnega muzeja Piran, ustanovljenega 29. novembra 1954 kot Mestni muzej Piran in leta 1967 preimenovanega v Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran.

 

 

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kopru pod registrsko številko 1/00183/00.

 

 

3. člen

 

 

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran na temelju poslanstva ohranja, proučuje, varuje in promovira materialno in nematerialno dediščino s področja zgodovine razvoja pomorstva, tehniške dediščine in gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z njim. S svojo dejavnostjo vključuje Slovenijo kot pomorsko deželo v skupen sredozemski in evropski prostor. Muzej skrbi za  predstavljanje pomorstva in ključnih osebnosti, ki so vplivale na razvoj in zgodovino pomorstva v Sloveniji in se v povezavi s pomorstvom navezujejo na gospodarske dejavnosti.

 

  Pomorski muzej zbira, hrani, raziskuje in predstavlja tudi dediščino piranskega glasbenika Giuseppeja Tartinija ter skrbi za Tartinijevo violino in druge predmete glasbenikove zapuščine v spominski sobi Giuseppeja Tartinija.  
  Druge dislocirane enote zavoda so naslednje: Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline, Tonina hiša v Sv. Petru, Zbirki tradicionalno ladjedelstvo in razvoj vodnih športov v bivših skladiščih soli Monfort v Portorožu.  
 

Svoje poslanstvo in izvajanje javne službe utemeljuje na podlagi zbirk s področij: ladjedelništva, pomorske trgovine, razvoja pristanišč, pomorskega šolstva, zgodovine in razvoja vojaške mornarice, ribištva, solinarstva, nematerialne dediščine in posebnosti življenja obalnega območja ter predstavlja matično ustanovo za ta področja v Republiki Sloveniji. Z zbirko podvodne arheološke dediščine se vključuje tudi v zbiranje, dokumentiranje in proučevanje kulturne dediščine v slovenskem teritorialnem morju in obalnem pasu.

 

 

V skladu s 6. členom Odloka Vlade RS o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 29/2001) izvaja  Pomorski muzej

 

 

 

 

 

Sergej Mašera Piran dejavnosti, ki so potrebne za opravljanje nalog v zvezi z varstvom solinarske kulturne dediščine in muzejske dejavnosti.

 

 

4. člen

 

 

Ime zavoda je: Pomorski muzej – Museo del mare “Sergej Mašera” Piran – Pirano.  Skrajšano ime zavoda je: Pomorski muzej – Museo del mare Piran – Pirano.

 

 

Sedež javnega zavoda: Cankarjevo nabrežje 3, Piran.

 

 

Zavod je pravna oseba.

 

  Zavod lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanovitelja.  
 

Zavod uporablja štiri pečate:

– dva pečata okrogle oblike, premera 29 mm, z dvojezičnim napisom imena na obodu ter napisom Piran-Pirano na sredi uporablja v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije;

– en pečat okrogle oblike, premera 20 mm, z dvojezičnim napisom imena na obodu ter napisom Piran-Pirano na sredi uporablja za označbo muzejskega ter arhivskega gradiva;

– en pečat okrogle oblike, premera 20 mm, z dvojezičnim napisom imena na obodu ter napisom Piran-Pirano na sredi in oznako KNJIŽNICA (dolžine 19 mm) pod krogom uporablja za označbo knjižničnega gradiva.

Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so za pečate odgovorni, določi direktor zavoda.

 
 

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

 

 

5. člen

 

 

Zavod opravlja v okviru izvajanja javne službe varstva kulturne dediščine na področjih iz  3. člena tega odloka naslednje  naloge:

 

 

- evidentira, zbira, dokumentira, inventarizira, hrani in ohranja, proučuje, raziskuje in vrednoti kulturno dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,

 

 

- varuje in hrani  zbirke ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom muzeja,

 

 

- aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi in pedagoškimi ustanovami ter drugimi resorji,

 

 

- razvija vlogo osrednjega muzeja za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, z uporabniki muzeja in muzejskimi partnerji,

 

 

- v vlogi specialnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja kulturne dediščine in se pri tem povezuje z državnimi muzeji in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

 

 

- skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev,

 

 

- omogoča strokovno izobraževanje pripravnikov,

 

 

- daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,

 

 

- posreduje podatke o  dediščini v register dediščine in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,

 

 

- pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine ter skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti

 

 

- omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,

 

 

- poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave iz svojih zbirk, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,

 

 

- organizira gostovanja domačih in tujih razstav,

 

 

- organizira strokovne in znanstvene pogovore, srečanja, seminarje in druge oblike strokovnega sodelovanja ter izobraževanja s področja kulturne dediščine,

 

 

- povezuje se s slovenskimi ustanovami v zamejstvu in  skrbi za načrtno varovanje in hranjenje kulturne dediščine,

 

 

- sodeluje z domačimi in tujimi fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega prava, ki imajo zbirke premične kulturne dediščine s strokovnim sodelovanjem, pojasnili in raziskovalnim delom,

 

 

- pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom RS in drugimi muzeji v skladu s svojim letnim programom,

 

 

- vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti, in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,

 

 

- izdaja, zamenjuje in prodaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, replike, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala, izvedene iz svojega gradiva in s področja dejavnosti muzeja,

 

 

- vodi evidenco nezakonito odtujenih predmetov kulturne dediščine,

 

 

- izvaja druge naloge v skladu z zakonom in potrjenim letnim  programom dela ter finančnim načrtom,

 

 

- evidentira premično kulturno dediščino po standardih  UNESCO-a (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja,

 

 

- skrbi za drugo kulturno dediščino skladno s potrebami ustanovitelja na podlagi za posamezno vrsto kulturne dediščine sklenjene pogodbe.

 

 

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naloge v skladu z Odlokom o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 29/2001):

 

 

- skrbi za vzdrževanje Muzeja solinarstva kot kulturnega spomenika državnega pomena,

 

 

- izvaja solinarstvo po tradicionalnih postopkih.

 

 

6. člen

 

  Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja zavod, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) razvrščajo v naslednje podrazrede:

R91 in R 91.0               Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti

R 91.011                      Dejavnost knjižnic

R 91.020                      Dejavnost muzejev

R 91.0

2                                 Dejavnost arhivov

R 91.030                      Varstvo kulturne dediščine

R 90.010                      Umetniško uprizarjanje

R 90.040                      Obratovanje objektov za kulturne prireditve

R 90.030                      Umetniško ustvarjanje

R 93.299                      Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

S 94.120                      Dejavnost strokovnih združenj

J 59.110                      Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

J 59.200                      Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

J 62.090                      Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

J 5

.190                            Drugo založništvo

J 58.140                      Izdajanje revij in druge periodike

J 58.110                      Izdajanje knjig

P 85.520                      Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

P 85.600                      Pomožne dejavnosti za izobraževanje

N 82.990                      Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje

N 82.300                      Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

M 74.200                     Fotografska dejavnost

M 74.300                     Prevajanje in tolmačenje

M 74.900                     Druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti

M 72.200                     Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

M 72.190                     Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

N 77.330                      Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

N 77.390                      Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

N 77.400                      Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del

N 79.120                      Dejavnost organizatorjev potovanj

J 63.110                      Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

L 68.200                      Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

I 56.102                       Okrepčevalnice in podobni obrati

I 56.103                       Slaščičarne in kavarne

G 47.789                      Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

G 47.290                      Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili

G 47.820                      Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo

G 47.890                      Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom

G 47.610                      Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami

G 47.190                      Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah

B 08.930                      Pridobivanje soli

A 01.260                      Pridelovanje oljnih sadežev

C 10.410                      Pridelovanje olja in maščob

C 33.150                      Popravila in vzdrževanje ladij in čolnov

H

50.100                         Pomorski potniški promet

 
 

III. ORGANI ZAVODA

 

 

7. člen

 

 

Organa zavoda sta:

 

 

- direktor in

 

 

- svet zavoda.

 

 

1. Direktor

 

 

8. člen

 

 

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

 

 

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

 

 

9. člen

 

 

Direktorja imenuje občinski svet ustanovitelja na podlagi javnega razpisa, ki ga razpisuje župan. Poleg javnega razpisa lahko župan povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

Po izvedenem razpisu ali neposrednem povabilu župan zaprosi svet zavoda za mnenje o predlaganem kandidatu.

Svet zavoda mora podati mnenje najkasneje v roku 30 dni, sicer se šteje, da je mnenje zavoda pozitivno. 

 
  Po pridobitvi mnenja sveta zavoda župan predlaga občinskemu svetu kandidata.  
 

Direktorja se imenuje najmanj tri mesece pred potekom mandatne dobe prejšnjega direktorja. Če direktorju preneha mandat pred potekom mandatne dobe, se javni razpis za imenovanje opravi najpozneje v treh mesecih po prenehanju mandata prejšnjega direktorja.

 

 

Mandat direktorja traja  pet  let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.

 

 

Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi  z direktorjem predsednik sveta zavoda. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

 

 

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje župan(ja) ustanovitelja.

 

 

10.  člen

 

 

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

– najmanj visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), ali najmanj specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje), ali magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja),

– najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih z enakega ali sorodnega področja,

– višja raven znanja slovenskega ter italijanskega jezika in osnovna raven najmanj še enega svetovnega jezika,

– vodstvene in organizacijske sposobnosti.

 
 

Dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo kandidati predložiti ob prijavi, se določijo v razpisu.

 

 

Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan predložiti tudi program razvoja zavoda za obdobje trajanja mandata.

 

 

11. člen

 

 

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan:

 

 

- če sam  zahteva razrešitev,

 

 

- če nastopi kateri od razlogov, določenih v predpisih o javnih zavodih,

 

 

- če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

 

 

- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda, ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda oziroma ustanovitelja, ali ravna v nasprotju z njimi,

 

 

- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če  zanemarja ali malomarno opravlja svojo dolžnost, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,

 

 

- zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil zavod ustanovljen, ali v primeru prenosa ustanoviteljstva ali statusnega preoblikovanja zavoda,

 

  – če ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega.  
 

Župan uvede postopek razrešitve in o razlogih za razrešitev seznani direktorja. Direktor se lahko v roku 30 dni s pisno izjavo opredeli do razlogov za razrešitev.

Župan pozove tudi svet zavoda, kateremu da možnost podaje mnenja k predlogu za razrešitev. Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Po pridobitvi izjasnitve direktorja in pridobitvi mnenja sveta zavoda oziroma poteku roka župan predlaga občinskemu svetu razrešitev direktorja.

V primeru, da direktor sam zahteva razrešitev, ni potrebna pridobitev mnenja sveta zavoda.

 
 

Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.

 

 

12.  člen

 

 

  Župan imenuje vršilca dolžnosti direktorja največ za eno leto v naslednjih primerih:

 

 

- če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja,

 

 

- če je bil izpeljan razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.

 

 

 

 

 

13. člen

 

 

Naloge direktorja:

 

 

1. načrtuje, organizira in vodi delo in poslovanje javnega zavoda,

 

 

2. sprejema strateški načrt, po predhodnem mnenju Občinskega sveta,

 

 

3. sprejema program dela s finančnim načrtom,

 

 

4. sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,

 

 

5. sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov zavoda,

 

 

6. sprejema kadrovski načrt,

 

 

7. sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,

 

 

8. sprejema druge akte, za katere je tako določeno s predpisi in zagotavlja pripravo aktov, ki jih sprejema svet,

 

 

9. poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,

 

 

10. pripravi letno poročilo,

 

 

11. sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,

 

 

12. izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda in drugih organov,

 

 

13. oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,

 

 

16. skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,

 

 

17.  zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi,

 

 

18 .določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,

 

 

19. izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,

 

 

20.  odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev,

 

 

21.  odloča o razporejanju delovnega časa in odreja delo prek polnega delovnega časa,

 

 

22.  določa plače, odloča o delovni uspešnosti in o napredovanju delavcev v skladu s predpisi,

 

 

23. imenuje delovne skupine ali druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti,

 

  24. imenuje delavce s posebnimi pooblastili,  
  25. zagotavlja javnost dela, publiciteto in informiranje ter je odgovoren za stike z javnostjo,  
 

26. opravlja druge naloge, ki jih določajo veljavni predpisi in ta odlok.

 

     
 

K aktom iz druge, tretje, pete, šeste, sedme in enajste točke prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

 

 

14. člen

 

 

Direktor zastopa in predstavlja zavod neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega (letnega izvedbenega načrta) načrta, razen:

 

 

- pogodb o investicijah oziroma investicijsko vzdrževalnih delih, za katere je potreben sklep sveta zavoda,

 

 

- pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja, to je župana.

 

 

Soglasje ustanovitelja kot lastnika nepremičnin iz zadnje alineje iz prejšnjega odstavka ni potrebno v primeru oddaje ali prepustitve v uporabo nepremičnin največ do vključno sedem dni.

 

 

Direktor lahko  pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in s tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

 

 

V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec javnega zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

 

 

2. Svet zavoda

 

 

18. člen

 

 

Svet zavoda sestavlja sedem (7) članov, in sicer:

– trije (3) predstavniki ustanovitelja, katere izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenuje Občinski svet ustanovitelja, enega predstavnika predlaga Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran,

– en (1) predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga predlaga Kulturniška zbornica Slovenije, imenuje pa ga Občinski svet ustanovitelja,

– en (1) predstavnik Ministrstva za kulturo, ki ga predlaga Ministrstvo za kulturo, imenuje pa ga Občinski svet ustanovitelja,

– dva (2) predstavnika delavcev zavoda, ki ju s tajnim glasovanjem izvolijo delavci zavoda.

 
 

Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in so lahko po preteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni.  Mandat vsem članom sveta zavoda začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. O poteku mandata članov sveta zavoda je direktor dolžan obvestiti ustanovitelja in druge organe, ki imenujejo svoje predstavnike v svet zavoda, najkasneje 90 dni pred potekom mandata članom sveta zavoda. Oseba je lahko imenovana za člana sveta zavoda le dvakrat zaporedoma.

 

 

Svet zavoda se konstituira na prvi seji. Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor zavoda v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi večine članov v svet zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Do izvolitve predsednika opravlja njegove naloge najstarejši član sveta.

Predsednik sveta zavoda je lahko le predstavnik ustanovitelja.

Svet zavoda se konstituira, ko je imenovanih oziroma izvoljenih večina članov sveta zavoda.

 

 

18. a člen

Predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v zavodu na tajnih volitvah. Pravico voliti imajo vsi zaposleni v zavodu, razen direktorja zavoda. Pravico biti voljeni imajo vsi zaposleni v zavodu, razen direktorja zavoda in članov volilne komisije. 

Svet zavoda s sklepom razpiše volitve največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandata sveta zavoda. S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev in vsebina predlogov kandidatur ter imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu se objavi na informativni točki zavoda.

Postopek volitev predstavnikov delavcev v svet zavoda vodi tričlanska volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Volilna komisija skrbi za pravilnost volitev predstavnikov delavcev v svet zavoda, ugotavlja popolnost predlogov kandidatov, določi seznam volivcev, vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami, ugotavlja izid glasovanja in objavi imeni kandidatov, ki sta izvoljena v svet zavoda.

Način izvolitve in odpoklica članov sveta zavoda, ki so predstavniki delavcev se podrobneje določi v poslovniku o delu sveta.

 
 

19. člen

 

 

Svet  zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet zavoda  sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih. V primeru enakega števila glasov za in proti je odločilen glas predsednika sveta zavoda.

 

 

Seje sklicuje predsednik sveta zavoda, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo tudi, če to zahtevajo direktor, ustanovitelj ali večina članov sveta zavoda. Če predsednik sveta zavoda odkloni sklic, skliče sejo direktor zavoda. Glasovanje o sprejemu odločitev je javno, razen če člani sveta odločijo, da o posameznem predlogu glasujejo tajno.

 

 

Podrobnejše delovanje uredi svet  zavoda s poslovnikom.

 

 

20. člen

 

 

Člani sveta zavoda predstavljajo interes ustanovitelja, delavcev in interes uporabnikov in zainteresirane javnosti. V ta namen so se člani sveta zavoda pred sprejemom odločitve na seji sveta zavoda dolžni posvetovati z organi, katerih interese predstavljajo, in jih on delovanju sveta zavoda sproti obveščati.

 

 

21. člen

 

 

Naloge sveta zavoda, ki v skladu s 43. členom ZUJIK opravlja tudi naloge strokovnega sveta, so:

 

 

-  nadzoruje zakonitost dela in poslovanja zavoda,

 

 

- spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,

 

 

- predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,

 

 

- ocenjuje delo direktorja,

 

 

- daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in zavodski kolektivni pogodbi ter nadzoruje njihovo izvajanje,

 

 

- daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,

 

 

- daje soglasje k letnemu poročilu zavoda,

 

 

-daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,

 

 

- sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem soglasju župana(je),

 

 

- oblikuje stalne ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti,

 

 

- spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko ustanovitelja,

 

 

- ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,

 

 

- obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za razreševanje teh vprašanj,

 

 

daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda,

 

 

daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi,

 

 

daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,

 

 

- druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom,

 

 
  – s sklepom potrjuje načrtovane investicije oziroma investicijsko vzdrževalna dela,  
  – razpisuje volitve za predstavnike delavcev v svet zavoda,  
  – odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja.

 

 

22. člen

 

 

Član sveta  je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:

 

 

- sam zahteva razrešitev,

 

 

- članu sveta – predstavniku delavcev – preneha delovno razmerje v zavodu,

 

 

- na predlog predsednika sveta zavoda, če se ne udeleži najmanj polovice sklicanih sej v enem koledarskem letu,

 

 

- pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,

 

 

- ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,

 

  – ne ravna v skladu z 20. členom tega odloka.  
 

 Člana sveta zavoda razreši tisti organ, ki ga je imenoval oziroma izvolil, na predlog direktorja ali sveta zavoda.

 

 

 V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli novi član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

 

 

Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana sveta zavoda ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot polovici članov in se bo mandat sveta zavoda iztekel v roku šestih mesecev do dne prenehanja funkcije.

 

 

22.a člen

Če predstavniku delavcev v svetu zavoda preneha mandat pred iztekom mandata sveta zavoda, se opravi nadomestne volitve.

Na nadomestnih volitvah se izvoli nov predstavnik delavcev v svet zavoda za čas do izteka mandata sveta zavoda. Svet zavoda razpiše nadomestne volitve najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi o prenehanju mandata.

Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na zahtevo najmanj desetih odstotkov zaposlenih v zavodu. Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svet zavoda vodi volilna komisija.

Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic in priložene podpise delavcev, ki predlagajo odpoklic.

Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki je vodila postopek volitev. Volilna komisija preveri formalno pravilnost zahtevka, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če se zahteva za odpoklic ne zavrne, volilna komisija v 15 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svet zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavod.

 
 

IV. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST

 

 

ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

 

 

23. člen

 

 

Zavod upravlja z naslednjimi nepremičninami v lasti ustanovitelja:

 

 

(1)  Stavba Cankarjevo nabrežje 3, Piran, z.k.v.   393    parc. št. 1185, k. o.  2630 Piran,

 

 

(2)  Tonino hišo, Sv. Peter 84, parc. št. 1077, 1082, 1083, 1087, k.o. 2633 Raven.

 

  (3) Depojski prostor, Dantejeva 11, parc. št. 128, 2630, k.o. Piran, št. stavbe 626, dela stavbe št. 10.  
  (4) Monfort, dvorano št. 1 v bivši stavbi skladišča soli v Portorožu, ki se nahaja na parceli št. 1313, k.o. 2631 Portorož.  
 

V skladu s 6. členom Odloka Vlade RS o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 29/2001) in 9. in 22. člena uredbe o krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/2001)  Pomorski muzej Sergej Mašera Piran opravlja dejavnost Muzeja solinarstva, ki ga sestavljajo nepremičnine s parc. št.: 746, 748, 754, 757, 759, 761, 764, 765, 768, 769, 771, 773, 775, 778, 779, 786, 787, 790, 794, 3807, 3814, 3815, 3818, 3819, 3820, 3821, 3822, 3823, 3826, 3827, 3830, 3831, 3835, 3836, 3838, 3839, 3840, 3841, 5444, 3842, 5493, 5494, vse k.o. 2632 Sečovlje, v lasti  Republike Slovenije.

 

 

Zavod upravlja tudi z drugimi objekti in javno kulturno infrastrukturo, ki ga zavodu v upravljanje dodeli župan(ja) s sklepom.

 

 

 

 

 

Zavod upravlja ali uporablja tudi druge nepremičnine s soglasjem župana. Razmerja me zavodom in ustanoviteljem glede uporabe nepremičnega premoženja se uredi s pogodbo.

 

 

24. člen

 

 

Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti:

 

 

1. iz državnega proračuna,

 

 

2. iz proračuna lokalnih skupnosti,

 

 

3. iz drugih javnih sredstev in sredstev Evropske unije

 

 

4. s sodelovanjem v mednarodnih projektih,

 

 

5. s prodajo blaga in storitev na trgu,

 

 

6. z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

 

Zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

 
 

25. člen

 

 

 

 

 

Presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti, za plače pa lahko sredstva nameni po predhodnem soglasju ustanovitelja.

 

 

O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja  po predhodnem soglasju sveta zavoda.

 

 

O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasjusveta zavoda.

 

  Vsa soglasja iz tega člena daje v imenu ustanovitelja Občinski svet. Občinski svet lahko s posebnim sklepom pooblasti župana za izdajanje soglasij po tem členu.  
 

V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

 
 

26. člen

 

 

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru registrirane dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

 

  Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost, ter odgovornost za gospodarno upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.  
 

S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z muzejskimi zbirkami in nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

 

 

VI. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA

 
 

26.a člen

Za obveznost zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda.

Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

 
 

27. člen

 

 

Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:

 

 

- sprejema ukrepe, s katerimi omogoča zavodu opravljanju registrirane dejavnosti na podlagi usklajenega programa in finančnega načrta,

 

 

- daje soglasje k statusnim spremembam, spremembam dejavnosti,

 

 

- odloča o nakupu oziroma odtujitvi nepremičnin, ki služijo izvajanju nalog v javnem interesu,

 

 

- župan-ja daje soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja,

 

 

- daje soglasje k letnemu poročilu o poslovanju zavoda,

 

 

- druge zadeve v skladu z zakonom in tem odlokom.

 

 

28. člen

 

 

Zavod je dolžan ustanoviteljici vsako leto dostaviti program dela, finančni načrt, zaključni račun z bilanco uspeha, poročati o izvajanju letnega delovnega načrta, posredovati razvojne programe in druge podatke, ki so potrebni za spremljanje dejavnosti in za druge namene, v skladu z navodili in pozivi ustanoviteljice.

 

 

VII. ZAPOSLENI V ZAVODU

 

 

29. člen

 

 

Položaj zaposlenih v zavodu se ureja v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo, pogoji za zasedbo delovnih mest pa se določijo z aktom o sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme direktor zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom.

 

 

Predstavnik zaposlenih v svetu zavoda se izvoli skladno z določili Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, če ni v tem odloku drugače določeno.

 

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

 

30. člen

 

 

Funkcijo vršilca dolžnosti direktorja opravlja dosedanji vršilec dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja, vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega odloka. V tem obdobju direktor izvede vse potrebno za konstituiranje organov zavoda po tem odloku in poskrbi za vpis tega odloka v sodni register.

 

 

Svet zavoda mora biti imenovan skladno s tem odlokom najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. S konstituiranjem novega sveta zavoda preneha mandat dosedanjim članom sveta zavoda.

 

 

31. člen

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Odločba o ustanovitvi Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, ki ga je sprejela Skupščina občine Piran 25. 06.1984, št. 022-15/81-84; Skupščina občine Izola, 24. 02. 1983, št. 63-5/82; Skupščina občine Koper 28.12.1982, št. 022-1/83.

 

 

Rok za sprejem in uskladitev ostalih aktov javnega zavoda je eno leto od uveljavitve tega odloka.

 

 

32. člen

 

 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

 

 

 

 

 

Številka: 02200-4/99-04                                              Županja Občine Piran

 

  Piran, 19.9.2006                                                             Vojka Štular, prof.  
     
 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 5/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 
 

3. člen

 
  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.  
     
  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/2016) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:  
     
 

29. člen

 
 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z uveljavitvijo tega Odloka dosedanji direktor in dosedanji člani sveta zavoda nadaljujejo z delom do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.

 
     
  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 58/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:  
 

3. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 
 

 

 

 

Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran (Uradni list Republike Slovenije, št. 126/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.