Na
podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) ter 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16 in 112/22) je Občinski svet
Občine Črnomelj na 30. redni seji dne 29. 9. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Črnomelj 3 |
|
1. člen |
|
(predmet sprememb in dopolnitev
občinskega prostorskega načrta) |
|
S
tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega
načrta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – teh. popr.,
49/16, 70/17 – DPN in 69/18) – v nadaljnjem besedilu OPN. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika SD OPN) |
|
(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične
prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki. |
(2) Tekstualni del SD OPN je sestavljen iz poglavij: |
1. Uvodne določbe |
2. Strateški del |
3. Izvedbeni del |
4. Posebne in končna določba |
Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora. |
(3) Grafični prikazi SD OPN vsebujejo: |
a)
strateški del: |
– III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M
1:50.000), |
– IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000), |
– V.
Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve
in izjemnih krajin ter ostalega prostora (M 1:50.000), |
– VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000), |
b)
izvedbeni del: |
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000), |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), |
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi
G19-03, G19-06, G19-08, G19-18, G19-19, G19-26, G20-06, G20-07, G20-15,
G20-16, G20-17, G20-18, G20-19, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-35,
G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-47, G20-48, H19-11, H20-21,
H20-41), |
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1:5.000) (listi G19-03, G19-04, G19-08, G19-09,
G19-14, G19-18, G19-19, G19-26, G19-28, G19-29, G20-06, G20-07, G20-16,
G20-17, G20-18, G20-19, G20-23, G20-24, G20-25, G20-26, G20-27, G20-28,
G20-29, G20-30, G20-34, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40,
G20-48, H20-21, H20-31, H20-41), |
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij
enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000), |
7. Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov, |
8. Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje enote ČR_14/11 (del TRIS
Kanižarica). |
|
3. člen |
|
(obvezne priloge SD OPN) |
|
Obvezne priloge vsebujejo: |
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN, |
4. prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev SD OPN, |
6. povzetek za javnost in |
7. okoljsko poročilo. |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
4. člen |
|
(1) V 4. členu se izbriše druga alineja z razlago kratice DOF. |
(2) V 5. členu se: |
– doda razlaga za pomen izraza Balkon: »Balkon je zunanji del
stavbe, pokrit ali nepokrit, dostopen iz notranjosti stavbe«; |
– spremeni razlaga za pomen izraza Faktor izrabe gradbene parcele,tako
da se glasi: »Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju tudi
FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi
in fasado) nad terenom in pod njim in celotno površino gradbene parcele.
Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo:
neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter
površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe,
inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri
izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih
površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.«; |
– spremeni razlaga za pomen izraza Gank, tako da se glasi: »Gank je
lesen pokrit hodnik na fasadi objekta in je oprt v osnovno streho
objekta. Glede na kontekst oblikovanja objekta kot celote ima lahko
dostop od zunaj z nižje ležečega terena.«; |
– spremeni razlaga za pomen izraza Klet, tako da se glasi: »Klet (v
nadaljevanju tudi K) je del stavbe ali stavba, ki je vkopana ali delno
vkopana, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta na
razgibanem terenu največ 1,40 m nad terenom, na uravnanem terenu pa
največ 0,50 m nad terenom.«. |
|
2. STRATEŠKI DEL |
|
5. člen |
|
V
16. členu se v drugem odstavku izbriše besedilo »za obmejni promet« pred
besedami »Žuniči in Sodevci«. |
|
6. člen |
|
V
17. členu se v tretjem odstavku izbriše besedilo »prioritetno nedokončan
odsek Sinji Vrh – Stari trg«. |
|
7. člen |
|
V
23. členu se v četrtem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Graditev objektov (razen objektov GJI) lahko poteka samo na komunalno
opremljenih zemljiščih, zato načrtovanje, gradnja novih ter
dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče sočasno z načrtovanjem in
izvajanjem graditve oziroma s prostorskim razvojem.« |
|
8. člen |
|
(1) V 25. členu se v prvem odstavku za besedo »ranljivih« doda besedi
»in vodovarstvenih«. |
(2) V 25. členu se v drugem odstavku na koncu drugega stavka doda
besedilo: »ter na območjih, na katerih je kanalizacijsko omrežje že
delno zgrajeno.« |
|
9. člen |
|
V
31. členu se v šestem odstavku v prvem stavku za besedami »in
dopolnilnimi dejavnostmi« dodata vejica in beseda: »turizmom«. |
|
10. člen |
|
(1) V 39. členu se v petem odstavku na koncu doda stavek: »Za razvoj
kmetijskih in povezanih dejavnosti, katerih delovanje je povezano z
objekti in ureditvami večjih dimenzij in drugimi posebnostmi, ki glede
na zahtevano tipologijo gradnje in varovanje krajinskih kakovosti niso
sprejemljivi v okoliških vaseh in preostalem krajinskem prostoru, se za
potrebe kmetovanja na območju Petrova vas pri Mihelji vasi uredi
kmetijska gospodarska cona Cerje.« |
(2) V 39. členu se v šestem odstavku na koncu doda stavek: »Na celotnem
območju občine se zagotovijo rešitve za preprečevanje prekomernega
obremenjevanja tal in voda s fitofarmacevtskimi sredstvi in gnojenjem,
tako da se ne poslabšajo naravne in bivalne kakovosti.« |
|
11. člen |
|
V
41. členu se v drugem odstavku za besedami »in druga naselja« doda
besedilo: »ter posamezne identitetne objekte«. |
|
12. člen |
|
V
41. členu se dvanajsti in trinajsti odstavek spremenita tako, da se
glasita: |
»(12) Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to
določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v
zavarovanem odseku pa ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP
Kolpa in soglasij organov, pristojnih za upravljanje voda in za varnost
plovbe. |
(13)
Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji in
Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge
množične športne in rekreativne dejavnosti) je dopustno izvajati tako,
da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po
predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja ter
varnosti plovbe.« |
|
13. člen |
|
V
43. členu se četrta alineja prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: |
»– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in varnost plovbe
ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.« |
|
14. člen |
|
(1) V 48. členu se v prvem odstavku besedna zveza »in plazovitih
območjih« zamenja z besedno zvezo: »in plazljivih območjih«. |
(2) V 48. členu se na koncu osmega odstavka doda besedilo: »Na celotnem
območju občine so na erozijskih in plazljivih območjih dopustni zaščitni
ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.«. |
(3) V 48. členu se v devetem odstavku beseda »plazovitih« in vejica pred
njo črtata. |
|
15. člen |
|
V
54. členu se v petem odstavku kratica »DOF« nadomesti z besedilom
»digitalnih orto foto posnetkov«. |
|
3. IZVEDBENI DEL |
|
16. člen |
|
(1) V 58. členu se v petem odstavku spremeni besedilo, tako da se glasi:
»Na območjih veljavnih in predvidenih OPPN in DPN so v kartografskem
delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.« |
(2) V 58. členu se v Preglednici 1: Prikaz območij in površin namenske
rabe prostora razlaga kratice ZSk spremeni tako, da se glasi: »ZSk –
površine za oddih in rekreacijo ob vodi«. |
|
17. člen |
|
(1) V 59. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Pri izračunu
FZ in FI se upoštevajo vse stavbe na gradbeni parceli ne glede na
zahtevnost in evidentiranost. Upoštevajo se tudi vsakokrat predvidene
stavbe.«. |
(2) Prejšnji četrti odstavek (preštevilčen v peti) se spremeni tako, da
se glasi: »Odstopanja od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno,
če se ne glede na povečanje horizontalnega ali vertikalnega gabarita
obstoječe stavbe njen volumen ne poveča za več kot 10 %.« |
|
18. člen |
|
(1) V 60. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »PIP glede
dopustnih ih dejavnosti so podrobno prikazani v preglednicah, ki so v
členih od 104 do 114 tega odloka, in so opredeljene na podlagi predpisa,
ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov, nekatera
poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz
predpisov.«. |
(2) V 60. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Na
območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni obstoječi objekti uporabljajo za
namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti gradnja s
povečanjem uporabne površine do 20 %, če je potrebna prilagoditev
objekta funkcionalnim zahtevam za izvajanje dejavnosti ali oblikovno
poenotenje objekta z objekti v okolici in se ne poslabšajo bivalne
razmere in stanje okolja.«. |
|
19. člen |
|
V
64. členu se v drugem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Manjši odmiki brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so dopustni
le v primeru gradnje po namenu rabe istovrstnih objektov na mestu
legalno zgrajenih objektov v istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih, v
delu, ki meji na tangirano sosednje zemljišče.« |
|
20. člen |
|
(1) V 65. členu se besedilo v prvem odstavku spremeni, tako da se glasi:
»Na območju občine Črnomelj ločimo med naselji s kontinuiteto in naselji
brez kontinuitete. Izhodišče za ločevanje med naselji je preglednica v
sedmem odstavku 102. člena«. |
(2) V 65. členu se v peti alineji tretjega odstavka popravi slovnična
napaka, tako da piše »elementi« namesto »elemente«. |
(3)
V 65. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Strehe:
oblika, naklon, kritina in smeri slemen se prilagodijo kakovostni podobi
v naselja ali dela naselja. Kritine so z izjemo ravnih streh drobno
strukturirane in temnejših barv (naravne opečne na območjih
tradicionalne tipologije gradnje, drugje lahko tudi sive ali rjave
barve), ne bleščeče. Na območjih brez javnega vodovoda so dopustne le
opečne ali nebarvane betonske kritine, odvisno od tipologije gradnje v
naselju. Dopustne so ozelenjene strehe in strehe, pokrite z gramozom ali
drugimi ustreznimi materiali za izvedbo ravne strehe. Osvetlitev
podstrešnih prostorov in mansard je dopustna s terasami, frčadami in
drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe in morajo biti na posamezni strehi poenoteno oblikovane ter lahko
zavzemajo največ tretjino površine vsake strešine in hkrati ne več kot
polovico dolžine strešine. Frčade so lahko trikotne, dvokapne, dvokapne
z delnim čopom ali kot izzidek na strehi z naklonom strešin, enakim
naklonu osnovne strehe. Na strešinah je dopustna namestitev sončnih
sprejemnikov v obsegu do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati
slemena streh, njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º
enak naklonu strešine. Na območjih, kjer je dopustna samo tradicionalna
tipologija objektov, je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov samo na
sodobno oblikovanih novogradnjah na največ 50 % površine strešine.« |
(4) V 65. členu se štirinajsti odstavek spremeni tako, da se na koncu
doda besedilo: »ter z določili tega odloka. Pomožna stavba, ki je od
osnovne stavbe vključno s strešino oddaljena manj kot 1,0 m, se šteje
kot dozidava – dodan volumen.« |
(5) V 65. členu se za šestnajstim odstavkom doda nov sedemnajsti
odstavek, ki se glasi: »Dopustna so manjša odstopanja od določil tega
odloka glede lokacij, gabaritov, streh in fasad objektov v EUP ČR_14/8,
ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6, LOK_8 in HRV_7.« Posledično se
sedanji sedemnajsti in osemnajsti odstavek preštevilčita v osemnajsti in
devetnajsti odstavek. |
|
21. člen |
|
V
66. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi: »Višinske
razlike na zemljišču so praviloma urejene s travnatimi brežinami. Oporni
in podporni zidovi so dopustni le do višine 2 m, in sicer le v primerih,
ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Premoščanje višinskih razlik
z zidovi v skupni višini več kot 2 m je dopustno le v primerih, ko gre
za gradnjo javnih objektov in naprav ali kadar gre za ukrep varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma
geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo
brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov. Oblikovanje opornih in
podpornih zidov, višjih od 2 m (npr. oblikovanje zidu, ozelenitev,
materiali, terase, navezovanje na okoliški teren in objekte idr.),
določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, glede
na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in
pozidave.«. |
|
22. člen |
|
(1) V 68. členu se v drugi alineji drugega odstavka na koncu doda
besedilo »glede lege in oblikovanja objektov ter funkcionalnih
zemljišč«. |
(2) V 68. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Določila
iz prejšnjega odstavka ne veljajo: |
– za
območja mestnega jedra Črnomlja ter vaških in trških jeder, kot so
Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari trg in Vinica, |
– in
tudi ne na območju SSv, |
– za
druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov (območja za
centralne dejavnosti, za industrijo ter za gospodarske cone), |
– za
EUP: ČR_14/8, ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6 in LOK_8, |
– v
primerih, ko je obstoječa gradbena parcela zmanjšana zaradi prometnih
ureditev ali gradnje GJI, |
– in
v primerih novih gradenj na mestu istovrstnih obstoječih objektov.« |
(3) V 68. členu se izbriše zadnji (deseti) odstavek. |
|
23. člen |
|
(1) V 69. členu se prvi odstavek oštevilči z (1), vsi preostali odstavki
se ustrezno preštevilčijo. |
(2) V 69. členu se novo oštevilčeni prvi odstavek spremeni tako, da se
glasi: »Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah
v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih
podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti dopolnjujejo
namembnost osnovnih objektov in se, razen če ta odlok določa drugače,
gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti. Če se spremeni predpis, ki
določa vrste objektov glede na zahtevnost, se nova določila za
nezahtevne in enostavne objekte smiselno upoštevajo.« |
|
24. člen |
|
V
70. členu se v tretji alineji tretjega odstavka izbriše besedilo »to
velja tudi za območja tradicionalne tipologije gradnje«. |
|
25. člen |
|
(1) V 71. členu se v predzadnjem stavku drugega odstavka za besedo
»krmišč« doda vejica in beseda »staj«. |
(2)
V 71. členu se spremeni tretji odstavek, tako da se glasi: »Krmišča in
staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjeni krmljenju in zavetju
rejnih živali na paši. Urejajo se skladno s kmetijsko zakonodajo glede
ustreznih površin posameznih vrst primerljivih kmetijskih zemljišč.
Staje so leseni enoetažni pritlični objekti na točkovnih temeljih,
tlorisne velikosti do vključno 100 m2, na način, da je po
končani uporabi in odstranitvi objekta mogoče ponovno vzpostaviti
kmetijsko zemljišče. Dopustna je postavitev po ene staje na enem pašnem
kompleksu, kadar gre za kmetijska gospodarstva, vpisana v register
kmetijskih gospodarstev, pa je dopustna postavitev največ dveh staj.«. |
(3) V 71. členu se briše šesti odstavek. |
(4) V 71. členu se spremeni sedmi odstavek, ki se preštevilči v šesti
odstavek, tako da se glasi: »Oblikovanje objektov je skladno z določili
tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno
namensko rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe, ki se smiselno
uporabljajo tudi za enostavne in nezahtevne objekte. V kolikor se tak
objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upoštevajo prostorski
izvedbeni pogoji za oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije
oblikovanja.«. |
|
26. člen |
|
V
74. členu se sedmi odstavek dopolni, tako da se glasi: »Gradnja
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture poteka
usklajeno. Preglednost in usklajevanje gradbenih del za potrebe
sočasnega načrtovanja, vzdrževanja, rekonstrukcije, gradnje elektronskih
komunikacijskih omrežij in drugih vrst GJI ter polaganje prazne kabelske
kanalizacije mora potekati skladno s predpisi s področja elektronskih
komunikacij.« |
|
27. člen |
|
V
75. členu se prvi stavek v dvanajstem odstavku spremeni tako, da se
glasi: »Na območju Črnomlja se kolesarske povezave urejajo na in ob
pomembnejših prometnicah in nekategoriziranih poteh.« |
|
28. člen |
|
(1) V 76. členu se v naslovu člena doda manjkajoča črka »č«. |
(2) V 76. členu se na koncu petega odstavka doda stavek: »Pred posegi na
območje voda in priobalnih zemljišč je treba pridobiti tudi soglasje
organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
|
29. člen |
|
(1) V 77. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli
zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) kot je razvidno iz
preglednice 3. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih
ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi
zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje, pomanjkljivo
kolesarsko omrežje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se
manjkajoča PM zagotavljajo na javnih, zasebnih ali skupnih, površinah,
zagotovljenih v ta namen. Število zahtevanih parkirnih mest, navedenih v
spodnji preglednici je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno
število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja
trajnostne mobilnosti ter glede na predpise in priporočila za urejanje
mirujočega prometa.« |
(2) V 77. členu se v petem odstavku doda črka »i« na koncu besedne zveze
»oporni zidov«. |
(3) V 77. členu se v šestem odstavku beseda »možno« zamenja z besedo
»dopustno«. |
(4) V 77. členu se v sedmem odstavku beseda »javno« zamenja z besedo
»pohodno«. |
(5) V 77. členu se spremeni Preglednica 3: Število zahtevanih parkirnih
mest po dejavnostih oziroma namenskih rabah prostora, tako da se glasi: |
» |
Vrste objektov |
Število PM
za motorni promet |
Število PM
za kolesarski promet |
1. STAVBE |
|
|
Enostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
/ |
Dvostanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje |
/ |
Tri in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje
dodatno 10 % na terenu
za obiskovalce |
2 PM na stanovanje
za stanovalce ter dodatno
1 PM/5 stanovanj
za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi
stanovanji (oskrbovana stanovanja) |
0,8 PM/stanovanje
od tega 10 % na terenu
za obiskovalce |
1 PM/2 stanovanji |
Stanovanjske stavbe za posebne namene
(dijaški, mladinski domovi ipd.) |
1 PM/12 postelj |
1 PM/3 postelje |
Stanovanjske stavbe za posebne namene
(študentski domovi, internati) |
1 PM/4 postelje |
1 PM/2 postelji |
Stanovanjske stavbe za posebne namene
(domovi za ostarele, varna hiša) |
1 PM/7 postelj |
1 PM/5 zaposlenih |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za
socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki
vključujejo bivanje) |
1 PM/3 stanovanja |
1 PM/2 stanovanji |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobe |
1 PM/5 sob |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/6 sedežev
in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
oziroma ne manj kot 2 PM |
1 PM/10 sedežev
in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev (mladinska prenočišča) |
1 PM/10 sob |
1 PM/3 postelje |
Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški
in upravni prostori
ter druge storitve) |
1 PM/35 m2 |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani
poslovni programi) |
1 PM/40 m2 |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe
(trgovina lokalna do 200 m2) |
PM ni treba zagotavljati |
PM ni treba zagotavljati |
Trgovske stavbe
(trgovina lokalna od 200 do 500 m2) |
1 PM/50 m2
ne manj kot 2 PM |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2 ne manj
kot 2 PM |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 |
2 PM/100 m2 BTP objekta |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti
(obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica,
fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.) |
1 PM/30 m2 ne manj
kot 2 PM |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko
zabaviščni, poslovni centri) |
1 PM/30 m2 |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Bencinski servisi |
1 PM/30 m2 prodajnih površin ne
manj kot 3 PM |
1 PM/200 m2 BTP objekta |
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje
elektronskih komunikacij: stavbe in terminali na železniških in
avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe |
1 PM/50 m2* od teh najmanj 30 %
za avtobuse
*število PM upošteva tudi značaj objekta in
dostop do javnega prometa |
10 PM na železniško postajo, 20 PM na
avtobusni postaji |
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 površine oziroma ne
manj kot 2 PM |
1 PM/50 m2 BTP objekta |
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/60 m2 površine |
1 PM/80 m2 BTP objekta |
Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
1 PM/popravljalno mesto |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča
s strankami) |
1 PM/150 m2 površine |
3 PM |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča
brez strank) |
ne manj kot 3 PM |
3 PM |
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni
in prodajni prostori) |
1 PM/80 m2 površine |
1 PM/100 m2 BTP objekta |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM/5 sedežev |
1 PM/5 sedežev |
Muzeji in knjižnice |
1 PM/80 m2 |
1 PM/60 m2 BTP objekta |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) |
1 PM/učilnico in dodatno
1 PM/oddelek prve triade
za kratkotrajno parkiranje staršev |
0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) |
1,25 PM/učilnico |
1 PM/6 dijakov
+ 1 PM/6 zaposlenih |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev in dodatno
1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
1 PM/2 učilnici |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo
(visoke šole) |
1 PM/30 m2 |
1 PM/5 študentov
+ 1 PM/5 zaposlenih |
Stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1 PM/10 otrok in dodatno
1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
2 PM/oddelek |
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/5 postelj |
1 PM/10 postelj |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom,
ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM/30 m2 ne manj
kot 2 PM |
1 PM/20 m2 BTP objekta |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2 ne manj
kot 2 PM |
/ |
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/50 m2 in dodatno
1 PM/200 sedežev
za avtobus |
1 PM/15 sedežev |
Športne dvorane (večnamenske dvorane,
pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes
ipd.) |
1 PM/25 m2 |
1 PM/25 m2 BTP objekta |
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/150 m2 |
/ |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
1 PM/10 sedežev |
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
|
Športna igrišča
(stadion ipd.) |
1 PM/20 sedežev
in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus |
1 PM/20 sedežev |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas |
1 PM/600 m2 |
1 PM/600 m2 |
Pokopališča |
1 PM/30 grobov oziroma
ne manj kot 10 PM |
1 PM/50 grobov |
« |
|
30. člen |
|
V
83. členu se prva alineja četrtega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se
praviloma umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in
izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se praviloma lahko
umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo
presežene mejne vrednosti sevanja v skladu s predpisi s področja varstva
pred elektromagnetnimi sevanji«. |
|
31. člen |
|
V
84. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Varovalni
pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne
GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran: |
– hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne
ceste 10 m, javne poti 5m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od
zunanjega roba cestnega sveta; |
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina
progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi
skrajnih tirov izven naselja; |
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri
čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov; |
– od
osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m; |
– od
osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10
m; |
– od
osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; |
– od
osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; |
– od
osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV 10 m; |
– od
osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti do vključno 20 kV 1
m; |
– od
osi nadzemnega voda nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m; |
– od
zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske
postaje srednje napetosti 2 m; |
– od
osi prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m; |
– od
ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega
sistema zemljiški pas 65 m; |
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih
vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega
pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m,
merjeno od osi posameznega voda.« |
|
32. člen |
|
V
85. členu se v prvem odstavku brišeta zadnji dve alineji. |
|
33. člen |
|
(1) V 89. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri
poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne vnaša tujerodnih
invazivnih vrst, zato se za sanacijo po končanih posegih na takšna
območja uporablja le zemljina s teh območij. Prav tako je se na mestih,
kjer so vrste že prisotne, izvaja učinkovito odstranjevanje tujerodnih
invazivnih vrst.« |
(2) V 89. členu se na koncu dodata dva nova odstavka: |
»(10) Za izvedbo ustreznih pogojev za ohranitev populacije potočnega
raka koščaka (Austropotamobius torrentium) je treba v sklopu
Krajinskega parka Kolpa izvesti vzorčenje celotnega slovenskega dela
Kolpe. Za ohranitev drstišč v Kolpi se v času izven sezone (od novembra
do aprila) prepoveduje vstopanje in izstopanje ter druga raba reke v
rekreacijske namene, razen za posamezne spuste, ki se poprej najavijo
pri pristojnih institucijah. |
(11)
Na travnikih na območjih Natura 2000 ni dopustna intenzivna paša.« |
|
34. člen |
|
(1) V 91. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim
ali stanje voda, se po potrebi pridobi soglasje, ki ga izda pristojni
organ za varnost plovbe.« Preostali odstavki se preštevilčijo. |
(2) V 91. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se
preštevilči v šesti odstavek in se glasi: »Pri gnojenju kmetijskih
zemljišč se upoštevajo predpisi s področja varstva voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Upoštevajo se omejitve
glede rabe živinskih gnojil na vodovarstvenih območjih, v 100-metrskem
pasu od objekta za zajem pitne vode, na zamrznjenih in nagnjenih tleh,
prekritih s snežno odejo, na poplavljenih tleh, v bližini vodotokov, na
zemljiščih v zaraščanju, na nerodovitnih in vodnih zemljiščih ter v času
splošne prepovedi od 15. novembra do 15. februarja na golih tleh.
Skladno s predpisi se zagotovi tudi nadzor nad rabo digestata ali
bioplinske gnojevke iz bioplinarn na kmetijskih zemljiščih, vključno z
rokom prepovedi paše na teh zemljiščih.« Posledično se preostali
odstavki preštevilčijo. |
(3) V 91. členu se v prvem stavku sedmega odstavka, ki se preštevilči v
deveti odstavek, za besedilom »zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda« doda besedilo »in zmanjševali varnost plovbe«. |
|
35. člen |
|
V
93. členu se na koncu dodata dva nova odstavka, ki se glasita: |
»(11) Krčitev gozda v kmetijske namene in izdaja odločbe ni dovoljena,
kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi bistveno ogrozili funkcije
sosednjih gozdov. Pri presoji ogroženosti se upošteva ovrednotenje
funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. |
(12)
Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom
gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove. Krčitev gozda se lahko
izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in
evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije
in izda ugotovitveno odločbo na podlagi dokončnega gradbenega
dovoljenja.« |
|
36. člen |
|
(1) V 94. členu se v prvi alineji drugega odstavka izbriše besedilo:
»območja SSs v enotah ČR_5, ČR_7, ČR_11 in ČR_12; območja SSv v enoti
ČR_13 ter območja SSn v enoti ČR_6.« |
(2) V 94. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Pri
načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge investitor novih
posegov predvidi ukrepe zavarovanja pred hrupom zaradi odvijanja
železniškega prometa.« |
|
37. člen |
|
V
97. členu se v prvem odstavku besedna zveza »Na plazovitem območju«
zamenja z besedno zvezo: »Na plazljivem območju«, v drugem odstavku pa
se besedna zveza »v plazovitih območjih« zamenja z besedno zvezo: »na
plazljivih območjih«. |
|
38. člen |
|
(1) V 102. členu se v preglednici v sedmem odstavku pri naseljih Dolenji
Suhor in Gornji Suhor doda še besedilo »pri Vinici«. |
(2)
V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske objekte
spremenijo določila za gank za Belokranjski tip ter v okviru domačije,
Uskoškega dvora ali Belokranjskega dvora, tako da se glasijo: »na
vzdolžni strani; na čelni strani je lahko glede na kontekst oblikovanja
objekta kot celote; pri pritličnem objektu in objektu, ki je pretežno
vkopan s treh strani, ni obvezen«. |
(3) V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske
objekte spremenijo določila za razporeditev in razmerje velikosti oken
za Belokranjski tip, Uskoški dvor, Belokranjski dvor ter Kočevarski tip,
tako da se glasijo: |
|
Belokranjski tip ter v okviru domačije,
Uskoškega dvora ali
Belokranjskega dvora |
Kočevarski tip |
– razporeditev |
dve okni na čelni fasadi v pritličju, v
kleti majhne odprtine ali večje zastekljene površine |
dva ali tri okna na čelni fasadi v
pritličju, v kleti majhne odprtine ali večje zastekljene
površine |
– razmerje velikosti |
3:2, razen pri večjih zastekljenih
površinah |
3:2, razen pri večjih zastekljenih
površinah |
(4) V 102. členu se v desetem odstavku v preglednici za stanovanjske
objekte spremeni določilo za obliko oken za Belokranjski tip, Uskoški
dvor, Belokranjski dvor, tako da se glasi: »manjša stoječa pravokotna
okna; dopustne tudi večje zastekljene površine in strešna okna v ravnini
strehe«. |
|
39. člen |
|
(1) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 6 Dopustni objekti za
besedama »nestanovanjske stavbe« doda besedilo »kot pomožni objekti«. |
(2) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v prvi alineji besedilo
»najdaljša stranica pa do 16,0 m,« zamenja z besedilom: »najdaljša
stranica pa do 19,0 m,«. |
(3) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti druga alineja spremeni
tako, da se glasi: »dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni volumen, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena
osnovnega volumna in njegova površina ne sme presegati 50 % zazidane
površine osnovnega volumna; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki
niso dopustni«. |
(4) V 104. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji za
besedilom »največ P+1« doda besedilo »klet je dopustna«. |
(5) V 104. členu se v tretjem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v drugi alineji besedi
»podolgovatega tlorisa« zamenjata z besedo »volumen«. |
(6) V 104. členu se v tretjem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji za
besedilom »največ P+1« doda besedilo »klet je dopustna«. |
(7) V 104. členu se v četrtem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v zadnji alineji na koncu
doda besedilo »klet je dopustna«. |
(8) V 104. členu se v četrtem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji
v prvem stavku beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«. |
(9) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 3 Tipologija zazidave
besedilo spremeni, tako da se glasi: »SKs – površine podeželskega
naselja, mešano kmetije in stanovanjske stavbe: stanovanjske stavbe,
nestanovanjske stavbe, kmetijski objekti in spremljajoči objekti v
okviru podeželskega naselja (npr. trgovina, gostilna, kapelica, vaški
dom, gasilski dom, zbiralnica mleka, avtobusno postajališče z
nadstreškom, urbana oprema, spominsko obeležje in drugo) in objekti,
namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter zidanice v EUP, ki so
na stiku z vinogradniškimi območji, pod pogoji za Az.«. |
(10) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti na
koncu besedila doda besedilo: »V primeru preureditve tradicionalnih
objektov je lahko dejavnost za turistično nastanitev večja od 120 m2.« |
(11) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 6 Dopustni objekti pred
besedo »Az« doda besedi »kot pri«. |
(12) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v prvi alineji besedilo
»najdaljša stranica pa do 16,0 m,« zamenja z besedilom: »najdaljša
stranica pa do 19,0 m,«. |
(13) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti druga alineja spremeni
tako, da se glasi: »dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni volumen, razen v naseljih in na objektih tradicionalne
tipologije gradnje, ki so določena s tem odlokom, pri čemer višina
dodanega dela na sme presegati slemena osnovnega volumna in njegova
površina ne sme presegati 50 % zazidane površine osnovnega volumna;
stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni«. |
(14) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pri poglavju Gabariti v predzadnji alineji na
koncu doda besedilo »klet je dopustna«. |
(15) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pod točko a) Stanovanjske stavbe pri določilih
za Strehe na koncu doda nova alineja, ki se glasi: »če je kritina
izvedena v pločevini ali drugem materialu, mora biti strukturirana v
strukturi strešnikov.« |
(16) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pod točko b) Gospodarske stavbe pri določilih
za Strehe na koncu doda nova alineja, ki se glasi: »če je kritina
izvedena v pločevini ali drugem materialu, mora biti strukturirana v
strukturi strešnikov.« |
(17) V 104. členu se v šestem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje pod točko c) Druge stavbe spremeni besedilo,
tako da se glasi: »Druge stavbe za dejavnosti (razen rastlinjakov,
zimskih vrtov ipd.) so po vertikalnih in horizontalnih gabaritih,
oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi
objekti. Za objekte večjih dimenzij se upoštevajo pogoji za gospodarske
objekte, za objekte manjših dimenzij, ki so primerljive s
stanovanjskimi, pa se upoštevajo pogoji za stanovanjske stavbe. Pri
pomožnih objektih na gradbeni parceli, ki so nadstreški so dopustne
ravne strehe. Če gre za prizidavo ali se objekt vsaj s polovico stranice
dotika stanovanjske ali gospodarske stavbe, sta dopustni tudi ravna
streha ali enokapna streha kot podaljšek strehe osnovnega objekta. Za
oblikovanje objektov za gostinstvo in turizem se uporabljajo pogoji za
oblikovanje stanovanjskih ali gospodarskih objektov.« |
(18) V 104. členu se v devetem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje, a) Počitniške stavbe pri poglavju Gabariti
druga alineja spremeni tako, da se glasi: »dodajanje volumnov osnovnemu
volumnu ni dopustno«. |
|
40. člen |
|
(1) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti
spremeni besedilo, tako da se glasi: »Poleg bivanja so dopustne tudi
dejavnosti: trgovina ter storitvene dejavnosti, skladiščenje samo za
potrebe dejavnosti v EUP, manjša proizvodnja v okviru obstoječih obrtnih
dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne
uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne
dejavnosti, ki nimajo škodljivih posledic na bivalno okolje.« |
(2) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 6 Dopustni objekti
spremeni tako, da se glasi: »6 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe,
v katerih so dopustni tudi deli za bivanje, gradbeno inženirski objekti,
bencinski servisi ter otroška in druga javna igrišča, večnamenska
igrišča za športe na prostem, trgi, zelenice.« |
(3) V 105. členu se v drugem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji
beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«. |
(4) V 105. členu se v tretjem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji
beseda »območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«. |
(5) V 105. členu se v šestem odstavku v točki 5 Dopustne dejavnosti
besedilo »in bivanje v okviru obstoječih stanovanj« nadomesti z
besedilom »v kombinaciji z bivanjem«. |
(6) V 105. členu se v šestem odstavku v točki 6 Dopustni objekti izbriše
besedilo », z izjemo novih stanovanjskih (delov) stavb«. |
|
41. člen |
|
V
106. členu se v prvem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji beseda
»območja« nadomesti z besedama »gradbene parcele«. |
|
42. člen |
|
(1) V 108. členu se v prvem odstavku v točki 3 Dopustni objekti
spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni
objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost
plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim
soglasjem in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
(2)
V 108. členu se v drugem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremenita
zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni objekti, kot
so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost
plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom
o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
(3) V 108. členu se v drugem odstavku v točki 3 Dopustne gradnje in
druga dela zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Na priobalnih
zemljiščih so dopustni gradnje in druga dela v skladu z vodnim soglasjem
in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
(4) V 108. členu se v drugem odstavku v točki 4 Drugi pogoji na koncu
stavka »Vse posege je treba uskladiti s pristojno službo za varstvo
narave in upravljanje z vodami« doda besedilo »ter za varnost plovbe.« |
(5) V 108. členu se v tretjem odstavku v točki 2 Dopustni objekti
spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni
objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost
plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom
o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
(6) V 108. členu se v četrtem odstavku v točki 2 Dopustni objekti
spremenita zadnja dva stavka, tako da se glasita: »Izjema so začasni
objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje ter soglasje organa, pristojnega za varnost
plovbe. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z zakonom
o vodah in soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe.« |
|
43. člen |
|
V
109. členu se v prvem odstavku v točki 3 Dopustne gradnje in druga dela
spremeni besedilo, tako da se glasi: »novogradnje, rekonstrukcije,
prenove, dograditve objektov in naprav GJI, zasaditve drevoredov,
dreves, živih mej, postavitev turistične in druge obvestilne
signalizacije v skladu s pravilniki, ki to urejajo.«. |
|
44. člen |
|
(1) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 7 Dopustne gradnje v prvi
alineji briše besedilo »tipa A in B«. |
(2) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 8 Merila in pogoji za
umestitev in oblikovanje spremeni besedilo pod naslovom »Na preostalem
območju občine«, tako da se glasi: |
»Zidanica
tip A |
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v dolžino do +,- 10 %,
v širino do + 10 %, z razmerjem stranic 1:1,3 do 1:2. Popolnoma vkopani
deli objektov so lahko tudi večji; |
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu; |
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini, sleme se
orientira vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj oziroma vzporedno s
slemeni bližnjih obstoječih objektov. Naklon strešin 40 do 45 stopinj,
opečni ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. Čopi so dopustni, če
so v neposredni bližini, frčade niso dopustne, dopustna je izvedba
ganka. |
Zidanica tip B (samo v primeru, da je ta tip zidanice v neposrednem
območju prevladujoč); |
– tlorisna velikost: največ 5 m x 7 m z odstopanjem v dolžino do +,-
10 %, v širino do + 10 % in z razmerjem stranic 1:1,4 do 1:2; odstopanje
je dopustno; |
– etažnost: največ K+M, kolenčni zid največ 1,40 m; |
– streha in oblikovanje: enako kot pri tipu A, dopustna je tudi izvedba
balkona. |
Zidanica tip C (vinska klet ali vinotoč za potrebe turizma), pogoji
so enaki kot pri zidanici A, le da velja še: |
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem do +30 % skupne
površine, z razmerjem stranic 1:1,3 do 1:2, popolnoma vkopani del
objekta je lahko tudi večji. |
His – pogoji za vsa
območja razen v KS Stari trg: |
– tlorisna velikost: stranice v razmerju od 1:1,25 do 1:2, tlorisna
površina je največ 30 m²; |
– etažnost: P, brez kolenčnega zidu; |
– dopustna je gradnja kleti glede na značilnosti območja; |
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon
strehe od 40 do 45 stopinj, čopi niso dopustni. Napušč je na vhodni
stranici lahko daljši. Napušč na čelnih straneh objekta naj bo minimalen
(max 20 cm). Kritina je lahko opečni ali betonski zareznik ali slama, po
vzoru tradicionalnih. Frčade niso dopustne; |
– oblikovanje: his je lesen, preprosto oblikovan objekt na kamnitih
temeljih, debelina rezanega ali tesanega lesa za stranice je najmanj 6
cm. Na vogalih se povezujejo z utori na križ, lastovičji rep ter kot
skeletna konstrukcija z vgrajenimi plohi (»na zadl«). Les se lahko
zaščiti, vendar ne barva. Bruna oziroma poloblice niso dopustni.
Oblikovanje odprtin – lin za zračenje, se zgleduje po odprtinah na
podobnih tradicionalnih objektih. Zatrepi objekta so iz širokih
vertikalno postavljenih ravnih desk.«. |
(3) V 110. členu se v drugem odstavku v točki 9 Druga merila in pogoji
spremeni besedilo, tako da se glasi: »Za izpolnitev pogoja o obvezni
površini vinograda oziroma sadovnjaka se morajo le-ti nahajati v bližini
zidanice oziroma znotraj VIN območja, lahko pa se nahajajo tudi zunaj
tega območja, vendar ne več kot 400 m od stavbnega zemljišča predmetne
zidanice ali hisa, če so že zasajene z vinogradom ali sadovnjakom. Pri
rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah ter razširitvah se pogoj minimalne
površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja. Delitev
večjih parcel, na katerih stojijo zidanice, je dopustna le pod pogojem,
da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na parceli, na kateri
stoji zidanica, ne bo manjša od 15 arov, pri tipu C pa ne manj kot 30
arov, novo določena parcela za novo zidanico pa ne manj kot 30 arov.
Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI oziroma urejanje
javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti)
sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Tlakovanje
je dopustno le na površinah, manjših od 20 m2. Dopustna je
postavitev pergole (brajde).« |
|
45. člen |
|
(1) V 111. členu se v prvem odstavku v točki 2 Dopustni objekti spremeni
drugi stavek, tako da se glasi: Ureditev informacijskih točk z možnostjo
postavitve začasnih informacijskih tabel skladno s predpisi na lokacijah
ob objektih naravne znamenitosti (izviri, kali, vodnjaki, jame), ki se
jo določi na osnovi pogojev, smernic ali soglasij pristojnih služb. |
(2) V 111. členu se v prvem odstavku besedilo točke 3 Dopustne gradnje
in druga dela spremeni, tako da se glasi: »Na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč so dovoljene: |
– na
travnatih kmetijskih zemljiščih na robu gozda ali v neposredni bližini
vasi je v EUP, v katerih je to posebej določeno, dopustno taborjenje
brez stalnih ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim
predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in pod pogoji, da je
urejen dostop do tabornega prostora po javnih poteh in da se prostor
takoj po končanem taborjenju vzpostavi v prvotno stanje ter izvajanje
taborjenja ne ovira primarne kmetijske rabe; |
– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih; |
– gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske javne infrastrukture:
cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi, vse s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
– sanacije površinskih kopov; |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira ter postavitve naprav za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela; |
– rekonstrukcije državnih in občinskih cest; |
– vodenje kolesarskih povezav po poljskih poteh; |
– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč; |
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste
začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči ter
druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema; |
– lovske preže in opazovalnice za ptice ter ograje za zaščito kmetijskih
zemljišč pred divjadjo, vse kot netemeljena lesena konstrukcija; |
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot
razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč)
ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, vse ob
pogoju, da za izgradnjo takega dostopa niso potrebni večji oporni
zidovi; |
– na
poplavnih območjih v EUP, namenjenih oddihu in rekreaciji ob vodotokih,
so taborni prostori dovoljeni ob uvedbi alarmnega sistema in zagotovitvi
lastnika zemljišč ali organizatorja taborjenje, da bo v primeru visokih
voda, na katere bo opozarjal alarmni sistem, na lastne stroške in lastno
odgovornost zagotovil varno in pravočasno odstranitev ljudi in vso
nameščeno opremo za potrebe taborjenja. |
Ograjevanje kmetijskih zemljišč je dopustno le za potrebe kmetijske
dejavnosti (npr. obore, ograje za pašo živine, ograje za zaščito
pridelka pred divjadjo, ipd.) in sicer na način, da ograja ni trajno
povezana s tlemi. Dopustne so tudi ograje za potrebe varovanja ali
zaščite ob vodnih virih.« |
(3) V 111. členu se v prvem odstavku v točki 4 Drugi pogoji izbriše
četrta alineja. |
|
46. člen |
|
V
113. členu se v točki 4 Drugi pogoji spremenita četrta in peta alineja,
tako da se glasita: |
»– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših
razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka, ko
gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih
cestah in poteh) preko vodotokov, po katerih plovba ni dopustna; |
– Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako, da se ne posega v
pretočni profil ter da se zagotovi varnost objektov pred visokimi vodami
z zagotovljeno minimalno varnostno višino v skladu z vodnim soglasjem in
cestnimi predpisi ter soglasjem organa, pristojnega za varnost plovbe;« |
|
47. člen |
|
(1) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_1/4
spremeni tako, da se glasi: |
ČR_1/4 |
Strugar |
Na območju zelenih površin niso dopustne
gradnje. Dopustno je le preoblikovanje reliefa v povezavi z
ureditvami zahodne obvoznice. Za vse ureditve v območju
priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje. Ob vodotoku se
ohranja odmik vsaj 5 m od zgornjega roba brežine in se ohranja
obrežna vegetacija. Na območju z namensko rabo PO se uredi
parkirišče, ki se izvede v zeleni izvedbi, npr. s travnatimi
ploščami. Območje se ustrezno ozeleni z visokoraslim avtohtonim
drevjem. Odvodnjavanje se uredi po že izvedenem kanalu pod
brežino ceste, poteka preko lovilcev olj in peskolovov v
meteorno kanalizacijo.
Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in izvesti predhodne
arheološke raziskave pred posegi v tla.
Na območju uporaba biocidov ni dopustna. |
(2) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_2/23_OPPN spremeni tako, da se glasi: |
ČR_2/23_
OPPN |
ZN Danfoss |
Zazidalni načrt Danfoss (Uradni list
RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13, 81/13, 56/17,
39/18 in 96/22) – ostane v veljavi do preklica. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski
preveritvi na območju ZN Danfoss Črnomelj – 1. faza (Uradni list
RS, št. 67/18). |
(3) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_2/25_OPPN spremeni tako, da se glasi: |
ČR_2/25_
OPPN |
ZN Čardak |
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS,
št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) – ostane v veljavi do
preklica.
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski
preveritvi za del Odloka o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju
(Uradni list RS, št. 77/20). |
(4) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto ČR_2/5
spremeni tako, da se glasi: |
ČR_2/2 |
Ulica
21. oktobra |
Dopustna je gradnja objektov vzdolž
regionalne ceste. Višinski gabariti so največ 2K+P+2, vendar ob
mestni vpadnici višine nad terenom za najmanj 2 etaži (to je 6 m
ali več). Klet je z glavne ceste popolnoma vkopana. Pritlični
del se nameni oskrbni in poslovni dejavnosti, ki ne potrebuje
skladiščnih površin. Zagotovi se parkirna mesta na sami
lokaciji. Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Nadstrešnice in
parkirišča lahko segajo preko gradbene linije, vendar ne smejo
posegati v predvideni profil ceste. |
(5) V 115. členu se v drugem odstavku vrstice z določili za enote
ČR_2/5, ČR_2/6, ČR_2/7 in ČR_2/8 spremenijo tako, da se glasijo: |
ČR_2/5 |
Jurjevanjska draga |
Prostor se preoblikuje za potrebe javnih
prireditev z umestitvijo odrskega objekta s pokritim parterjem
kot objektom v okviru podrazreda 12610 – stavbe za kulturo in
razvedrilo z ustrezno rešitvijo z javnim natečajem ali zbiranjem
variantnih rešitev. Ob Kolodvorski cesti se zasadi drevored. |
ČR_2/6 |
Ob štreki |
Do pozidave in ureditve parka je dopustna
začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva. |
ČR_2/7 |
Bivša vrtnarija |
Uredi se obračališče in postajališče za
avtobuse, dovoljena je tudi druga s tem povezana dejavnost za
javne potrebe. Območje se zasadi z avtohtonim grmičevjem in
drevjem, ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Dopustna je
začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva. |
ČR_2/8 |
Pod smreko |
Šetinova vila prenavlja oziroma preureja na
način, da se ohranja avtentična podoba stavbe iz obdobja
moderne. |
(6) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_2/18 spremeni tako, da se glasi: |
ČR_2/18 |
Belt - Livar |
Tehnološki in prostorski razvoj temelji na
prenovi, sanaciji, adaptaciji in rekonstrukciji obstoječih
proizvodnih objektov. Poleg tega so ob upoštevanju določil tega
odloka na celotnem območju dopustne tudi novogradnje in druge
ureditve, ki se smiselno umestijo v prostor; v oblikovalskem
smislu sledijo tehnološkim in funkcionalnim potrebam ter
sodobnemu oblikovanju objektov.
Gradbeni posegi ne smejo presegati
višinskega gabarita nove livarne, razen dimnikov in delov
objektov, katerih višino pogojuje tehnologija. Odlaganje
odpadnih livarskih peskov in drugih livarskih odpadkov ni
dopustno.
Dopustna je gradnja in urejanje plinske
postaje za plinifikacijo Črnomlja in bližnjih naselij. Javna
razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki
ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
Sprehajalne poti se načrtujejo izven
predpisanega pasu priobalnega zemljišča. Za vse ureditve v
območju priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje.
Obstoječa obrežna vegetacija se ohranja. Njeno odstranjevanje za
potrebe ureditve sprehajalnih poti ni dopustno. |
(7) V 115. členu se v drugem. odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_2/20 spremeni tako, da se glasi: |
ČR_2/20 |
Park Čardak |
Širše območje med planinsko potjo,
obvoznico in železnico ter nezaraščene površine se ureja kot
park ali botanični vrt. Na območju z namensko rabo ZS se
izvedejo ureditve za kolesarski poligon (pump track) in podobne
utrjene površine ter namesti ustrezna urbana oprema. Obstoječi
gozd se ohranja, urejajo se sprehajalne, učne in trim poti. Pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posege v prostor se na
registriranem arheološkem najdišču izvede predhodne arheološke
raziskave. |
(8) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoti
ČR_2/28 in ČR_2/29 dodata dve novi vrstici, ki se glasita: |
ČR_2/30 |
DSO |
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS,
št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) se na območju te enote
razveljavi. Dopustna je širitev kompleksa doma starejših
občanov. Z novogradnjami se oblikuje funkcionalno zaključena in
oblikovno skladna celota. Dopustna je postavitev nadstreškov in
drugih pomožnih objektov glede na osnovno dejavnost; zagotovi se
medsebojno usklajeno oblikovanje teh objektov. Novogradnje ne
smejo presegati višine obstoječe stavbe, zagotovi se kakovostno
arhitekturno oblikovanje. Parkovne in rekreacijske površine na
jugozahodnem delu območja se ohranjajo v funkciji DSO.
Na delu te enote velja Sklep o lokacijski
preveritvi za del Odloka o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju
(Uradni list RS, št. 77/20). |
ČR_2/31 |
trgovina |
Zazidalni načrt Čardak (Uradni list RS,
št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) se na območju te enote
razveljavi. Dopustna je gradnja trgovskega objekta. Višina
stavbe in umestitev v prostor morata upoštevati širši prostorski
kontekst, da se oblikuje funkcionalno zaključena in oblikovno
skladna celota. |
(9) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_4/4 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni
dopustno.« |
(10) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_4/8 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni
dopustno.« |
(11) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_4/9 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni
dopustno.« |
(12) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_4/10 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni
dopustno.« |
(13) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_4/12 v tretjem stolpcu za prvim stavkom doda stavek »Bivanje ni
dopustno.« |
(14) V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_5/3 v tretjem stolpcu na koncu doda stavek »Bivanje ni dopustno.« |
(15) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_6/4 spremeni tako, da se glasi: |
ČR_6/4 |
Kolodvorska ulica – jug |
Objekt v križišču se ureja kot »Peglezen«,
lahko tudi z ravno streho in ustrezno kritino. Kritina na
objektih je naravna opečna: bobrovec ali zareznik. Uredi se
javno parkirišče, ki se zasadi
z listnatim drevjem. Prečna pot se od uvoza
k stanovanjski hiši Ulica heroja Starihe 4a do priključka na
Kolodvorsko cesto uredi kot pešpot. Ob Kolodvorski cesti se,
kjer to dopušča GJI, zasadi drevored ali posamična drevesa. |
(16) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_10/6_OPPN spremeni tako, da se glasi: |
ČR_10/6_
OPPN |
Poslovna cona Majer |
OPPNMajer (Uradni list RS, št. 5/17
in 6/22) ostane v veljavi do preklica. |
(17)
V 115. členu se v drugem odstavku v vrstici z določili za enoto
ČR_11/5-OPPN izbriše oznaka OPPN, v zadnjem stolpcu (Posebni PIP in
drugi podatki) pa se besedilo spremeni tako, da se glasi: »Ni posebnih
PIP.«. |
(18) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_12/11 spremeni tako, da se glasi: |
ČR_12/11 |
Športno igrišče |
Dopustna je ureditev športnih igrišč in
rekreacijskih površin. Na južnem delu enote, v smeri proti
»Paletovi dragi«, je pri načrtovanju objektov treba upoštevati
obstoječe gozdne poti v smislu ohranitve povezave med območjem
mesta in zalednim zelenim prostorom. |
(19) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_12/13 spremeni tako, da se glasi: |
ČR_12/13 |
Fabjanova pristava |
Na površinah, ki so po namenski rabi
kmetijska zemljišča, se dopustijo sezonska raba
in s tem povezane ureditve prostora za
rekreacijo in doživljanje narave v obliki, ki ne povzroča
negativnih posledic in ne zahteva poseganj v teren ter drugih
večjih ureditev ter ohranja obstoječe naravne razmere ob naravni
vrednoti Lahinji. Ob dostopni cesti v območje se uredi parkirne
površine v travnati izvedbi. Na območju za turizem (BT) se
dopusti postavitev začasnega, večnamenskega, sodobno
oblikovanega objekta/kioska, urbane opreme ipd.. Prostor v
neposredni okolici območja BT se zasadi z avtohtonim
visokoraslim lahko tudi sadnim drevjem. Na obvodni loki se
ohranja primarna rast. Območje naravne vrednote Lahinja se
ohranja brez grajenih struktur, dovoli pa se ureditev dostopa v
vodo za potrebe kopalcev
in za čolnarjenje na najbolj položnem delu
brežine, v skladu z vodovarstvenimi usmeritvami
in soglasjem organa, pristojnega za varnost
plovbe ter vodnim soglasjem (pomoli, podesti, stopnice največ v
širini 2 m, vtopljene v brežino, brez dodatnih utrditev, kot
vstopno izstopno mesto), ohranja obstoječi relief in zagotavlja
le peš dostop do naravne vrednote. Dostop v reko Lahinjo se
izvede v minimalni širini na mestu, kjer je že sedaj nakazan
dostop in kjer ni zarasti. V dno reke se ne sme posegati. Pri
umeščanju sprehajalnih poti se zagotovi najmanj 5 m odmik od
zgornjega roba brežine vodotoka. Športno rekreacijske aktivnosti
na in ob reki se ne izvajajo v času drstenja rib (od aprila do
junija). Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred posegi v tla pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
(20) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoto
ČR_14/9 doda nova vrstica, ki se glasi: |
ČR_14/11 |
TRIS Kanižarica – jug |
Občinski podrobni prostorski načrt
Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS) Kanižarica (Uradni
list RS, št. 52/10, 55/14 in 51/16) – se razveljavi na območju v
tej EUP.
Prostorski izvedbeni pogoji za območje TRIS
Kanižarica so določeni z enako natančnostjo in v taki vsebini,
kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem
besedilu: OPPN).
PIP vsebujejo tekstualni del in grafični
del:
– Tekstualni del:
1. Koncept urejanja
2. Dopustne dejavnosti
3. Vrste dopustnih objektov
4. Vrste dopustnih del in gradenj
5. Lega stavb
6. Urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje
7. Cestno omrežje in GJI
8. Rešitve v zvezi z vplivi na okolje
9. Rešitve v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami
10. Faznost
11. Parcelacija
– Grafični del (je priložen kot Priloga 228
grafičnega dela SD OPN 3):
List št. 1: Območje obravnave na
katastrskem načrtu (M 1:2.500)
List št. 2: Ureditvena situacija s prikazom
GJI (M 1:2.500)
List št. 3: Načrt gradbenih parcel (M
1:2.500)
1) Koncept urejanja: Območje je
namenjeno proizvodnim in povezanim dejavnostim ter turizmu in
rekreaciji. Naveže se na ureditve na območju TRIS Kanižarica, ki
se urejajo z OPPN za GC TRIS Kanižarica, ter na predvideno
priključno cesto Črnomelj jug in prek nje na načrtovano 3.
razvojno os ter na regionalno cesto Črnomelj-Vinica.
Območje je razdeljeno na dve ureditveni
enoti: UE 1 in UE 2. Območje UE 1 je namenjeno gradnji
poslovno-proizvodnih objektov in povezanih ureditev. Znotraj
območja se uredi omrežje javnih cest. Del območja je že pozidan
s proizvodno-skladiščnimi in poslovnimi objekti na obstoječih
gradbenih parcelah, na preostalem območju se uredijo nove
gradbene parcele, katerih dimenzije in oblikovanje sledita
notranjemu omrežju cest, ki se smiselno prilagodi novim
uporabnikom. |
|
|
Območje UE 2, ki leži na južnem delu
območja, je namenjeno urejanju razstavnega prostora in kampa ter
spremljajočih ureditev; na južnem obrobju se ohranjajo gozdne
površine, povirne grape ter ribnik oziroma mlaka. Ureditve se
prilagodijo zahtevam za varstvo narave, še posebej pa zahtevam
za ohranitev dveh naravnih vrednot na južnem delu območja
(Križanji potok ter Kanižarica – mlaka). Z ureditvami se ne
posega v mlako, ki se je razvila kot sekundarni vodni biotop na
območju nekdanjega rudnika.
Na celotnem območju ČR_14/11 ni dopustno
umeščati objektov in dejavnosti, ki bi po predpisih o
preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
predstavljali večje tveganje za okolje. Predvidi se gradnja
zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter nezahtevnih in
enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture
ter drugih omrežij in objektov v javni rabi.
2) Dopustne dejavnosti: V UE 1 so
dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti, v UE 2 pa
gostinske, turistične in spremljajoče storitvene dejavnosti ter
kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti,
kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo. |
|
|
3) Vrste dopustnih objektov:
Na območju UE1:
– 12/ Nestanovanjske stavbe: 122 Upravne in
pisarniške stavbe; 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene
dejavnosti; 124 Stavbe za promet; 125 Industrijske stavbe in
skladišča;
127 Druge nestanovanjske stavbe;
– 2/ Gradbeni inženirski objekti: 21
Objekti transportne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi; 23 Kompleksni industrijski
objekti
in 24 Drugi gradbeno inženirski objekti;
– 3/ Drugi gradbeni posegi
Na območju UE2:
– 12/ Nestanovanjske stavbe: 121 Gostinske
stavbe in 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti;
127 Druge nestanovanjske stavbe;
– 2/ Gradbeni inženirski objekti: 21
Objekti transportne infrastrukture; 22 Cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi in 24 Drugi gradbeno
inženirski objekti;
– 3/ Drugi gradbeni posegi |
|
|
4) Vrste dopustnih del in gradenj:
Na območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava,
rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma
njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta
v skladu z dopustnimi dejavnostmi ter dela v skladu s predpisi,
ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
5) Lega stavb: Gradnja stavb v UE 1
je dopustna na površinah za postavitev stavb, ki so prikazana v
grafičnem delu. Meja površin za postavitev stavb je v UE 1 od
meje površin v javni rabi odmaknjena 5 m, od meje drugih
gradbenih parcel pa 4 m. Kote pritličij se prilagodijo niveletam
cestnega omrežja.
6) Urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje
Pogoji za UE 1:
Pri postavitvi novih stavb in dozidavah se
smiselno upoštevajo smeri potekov cest in konfiguracija terena.
Horizontalni in vertikalni gabariti stavb ter fasade in strehe
se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za
posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah,
obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja
urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi
arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Oblikujejo se sodobno
in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri
oblikovanju vhodov, nadstreškov in upravnih delov ipd., katerih
oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega
volumna objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik,
skladno z zahtevami tehnološkega procesa.
Največje dovoljene višine stavb na
posameznih gradbenih parcelah ne smejo presegati 16 m nad koto
pritličja. V višino so vključene tudi tehnične etaže. Dopusti se
odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni
manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr.
antena, strelovod, dvigalo, silos) lahko višji od maksimalnih
dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž.
Dopustne so strehe manjših naklonov (do
12°) in ravne strehe (do 6° naklona). Strehe obstoječih objektov
se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enakem naklonu kot
doslej ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti
svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dopustna je
namestitev sončnih elektrarn in izvedba ozelenjenih streh.
Fasade so nesvetleče, izvedene v srednje do
temno sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov.
Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah
objektov niso dovoljeni z izjemo logotipov na fasadah in strehah
objektov.
Na posameznih gradbenih parcelah je na
površinah za postavitev stavb poleg glavnih/osnovnih stavb
dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb, ki
morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti
podrejeni.
Na gradbenih parcelah je dopustna
postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s
predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Na vseh
gradbenih parcelah je dopustna postavitev sončnih elektrarn.
Ob objektih se urejajo manipulativne,
prometne, zelene in parkirne površine. Zagotovi se potrebno
število parkirnih mest na posamezni parceli v coni, pri čemer se
število parkirnih mest določi glede na kvadraturo uporabnih
površin in glede na avtomatizacijo proizvodnje oziroma gradnjo
objektov za skladiščenje (logistični centri) tudi ob upoštevanju
dejanskega števila zaposlenih. |
|
|
Dopustna je ureditev parkirnih površin za
potrebe kampa v UE 2, površin za avtodome ter razstavnih površin
za prezentacijo mobilnih hišk in drugih proizvodov ter
pripadajočih ureditev.
Pogoji za UE 2:
Zgradijo se interno omrežje cest in poti
ter površine za postavitev premičnih nastanitvenih objektov,
recepcija, sanitarije, manjši gostinski lokal ter na površinah z
majhnimi nagibi tudi igrišča in adrenalinski park. Uredijo se
parkirišča za obiskovalce in prostori za avtodome.
Ureditve kampa in predstavitvenega prostora
se oblikujejo kot skladna, zaokrožena celota. Ribiški dom se
lahko preuredi ali odstrani in nadomesti z novim, ki bo
funkcionalno in oblikovno ustrezal načrtovanim ureditvam.
Višinski gabariti stavbe se v primeru prenove ali novogradnje
lahko povečajo do največ K + P + 1, z izkoriščenim podstrešjem;
tlorisni gabariti se lahko povečajo za največ 20 %. Oblikovanje
stavbe naj bo bodisi v skladu s sodobnimi principi
arhitekturnega oblikovanja bodisi sledi tradicionalnemu
oblikovanju (simetrična dvokapnica ipd.). |
|
|
Uredijo se pešpoti in učne poti, dostopi do
vode v ribniku, namesti se oblikovno skladna urbana oprema,
opazovalnice, razlagalne table ipd. Na južnem obrobju se
ohranjajo gozdne površine; na tem območju in v obvodnem prostoru
ribnika – mlake so dopustne so le ureditve, ki ne zahtevajo
večjih posegov v relief in posekov drevja, zato se v največji
možni meri uporabijo obstoječe poti.
Vse ureditve se smiselno prilagajajo
razgibanemu reliefu; na območju nasipov se lahko relief bolj
preoblikuje. Na zahodnem delu območja se pri urejanju dostopnih
poti in urejanju platojev za postavitev teh objektov v največji
možni meri ohranja obstoječi naravni relief in gozdno drevje.
Dopustna je postavitev enostavnih in
nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste
objektov glede na zahtevnost.
7) Cestno omrežje in GJI:
Cestno omrežje na obravnavanem območju se
naveže na omrežje cest v sosednji, že izvedeni gospodarski coni
in na priključno cesto Črnomelj jug, ki je na predvidena v DPN
za 3. razvojno os. Vse javne ceste v ureditvenem območju se
zgradijo v dimenzijah, potrebnih za osebna, tovorna in
intervencijska vozila.
Predvideno cestno omrežje v UE 1 sledi
obstoječi mreži, na katero se smiselno navežejo nove ureditve v
vseh delih enote, tako da se zagotovi dostopnost vseh gradbenih
parcel oziroma ureditev in pretočnost z upoštevanjem obstoječih
in še predvidenih ureditev.
Prometna navezava za potrebe UE 2 se izvede
s priključkom na cestno omrežje v gospodarski coni, uredijo se
notranje poti za dostopanje do posameznih enot v kampu ter do
gozdnih zemljišč.
Če se pri pripravi dokumentacije za
pridobitev dovoljenj izkaže kot potrebno in smotrno, se poteki
in dolžine cest lahko spremenijo.
Vkopne in nasipne brežine lahko segajo tudi
izven območij javnega dobra, da se s tem omogoči racionalnejša
ureditev gradbenih parcel vzdolž cest ter z namenom, da se
omogoči fazna izvedba (izgradnja cest in GJI pred ureditvijo
posameznih gradbenih parcel).
Uredijo se elektroenergetsko,
telekomunikacijsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Na območju UE 1 se omrežje gospodarske
javne infrastrukture zgradi v okviru javnih površin (cest).
Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo se zagotavljajo
preko obstoječega omrežja, ki se glede na razvoj objektov in
poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone
rekonstruira in dogradi. Dopustne so spremembe tras posameznih
vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi
ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Obstoječa
povezava med cesto C in cesto E3 se lahko ukine šele po
izgradnji
ceste G in ceste E3. Ureditve na območju UE
2 se navežejo na obstoječa območja GJI. |
|
|
8) Rešitve v zvezi z vplivi na okolje:
– Načrtovane ureditve se omejijo na
površine zunaj biotopa Kanižarica – mlaka, v njegovem zaledju pa
se ohranjajo povirne grape in gozd.
– Na območju naravne vrednote Kanižarica –
mlaka in Križanji potok (novo določeni obseg NV Križanji potok)
se ne izvajajo ureditve in gradbeni posegi, ki bi spremenili
obstoječe stanje vodnih teles, povirnih grap in gozda. Na
območju Mlake se ohranja obstoječi vodni režim, tako da se
ohrani njen biotopski pomen. Ribnik in biotop se ohranjata in
urejata v obstoječem obsegu, na obrežju pa se ohranja grmovna
zarast. Na širšem območju vodnih površin se v mirnih predelih
vzpostavijo oziroma ohranijo manjše vertikalne brežine za
morebitno gnezdenje vodomca. Na območju biotopa in omogoči
nemotena selitev dvoživk na mrestišča. Vlaganje neavtohtonih
rastlinskih in živalskih vrst v biotop Kanižarica – mlaka ni
dovoljeno.
– Zagotovijo se ureditve za preprečitev
onesnaženja vodnih površin z izpusti odpadnih voda s parkirnih
površin in vozišč.
– Gradbena dela na območju naravnih vrednot
se izvajajo v času oktober–februar; ta dela naj se ne izvajajo
ponoči. Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih
ureditev. Ravnanje in utrjevanje terena naj se na območju
naravne vrednote izvaja v minimalnem obsegi in strogo po
načrtu.
– Za sanacijo in revitalizacijo površin po
končani gradnji se uporablja le zemljina s tega območja, da se
ne vnesejo invazivne vrste rastlin.
– Površine se takoj, po končani gradnji
zasadijo z avtohtono vegetacijo.
– Nove dejavnosti na območju naravne
vrednote se načrtuje le na podlagi temeljite inventarizacije in
vrednotenja flore in favne.
– Ob vodotoku se na celotnem območju
poseganja ohranja obstoječa obrežna vegetacija v 10 m pasu.
– Na območju uporaba biocidov ni
dovoljena.
– V času obratovanje se vse hrupnejše
dejavnosti organizirajo in odvijajo čim dalj stran od naravne
vrednote in EPO.
– Pri obratovanju in ob morebitnem
osvetljevanju gradbišča se uporabijo svetila, ki sevajo vso
svetlobo pod vodoravno ravnino in ne oddajajo frekvenc
ultravijolične svetlobe.
9) Rešitve v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami:
– Načrtovani objekti in ureditve morajo
biti projektirani za projektni pospešek tal, ki velja na tem
območju in znaša 0,15 g.
– Na območjih nasipov, izvedenih v
preteklosti, kjer se pojavlja problem zmanjšane nosilnosti in
stabilnosti zemljin, je pred podrobnejšim načrtovanjem nujna
izvedba ustreznega odvodnjavanja celotnega nasipnega volumna,
npr. odvajanje voda v mlako, izvedba ustreznih prepustov, drenaž
idr. ukrepov. |
|
|
10) Faznost: Načrtovane ureditve se
lahko izvajajo fazno, v posameznih zaključenih sklopih.
11) Parcelacija: Na območju se
opredelijo parcele javnih površin – cest in gradbene parcele;
vse so razvidne iz Načrta parcel. Posamezne gradbene parcele se
lahko združujejo ali delijo na manjše enote, tako da ima vsaka
nova parcela dostop z javne površine in zagotovljeno
infrastrukturno opremo. Ob združevanju oziroma delitvi parcel se
združijo oziroma delijo tudi površine za postavitev stavb. Pri
določanju in urejanju gradbenih parcel so dopustna tudi
odstopanja v skladu z dopustnimi odstopanji glede potekov cest. |
(21) V 115. členu se v drugem odstavku vrstica z določili za enoto
ČR_15/1_OPPN spremeni tako, da se glasi: |
ČR_15/1_
OPPN |
OPPN Vražji kamen, rekreacijsko območje |
Predviden OPPN za rekreacijsko
območje. Dopustne so dejavnosti turizma, gostinstva, športa in
rekreacije. Možna je tudi ureditev golf igrišča ter hotelskega
kompleksa z bazeni. Pas avtohtone zasaditve ob cesti se ohranja.
Na obstoječih objektih je do sprejetja OPPN dopustno izvajati le
vzdrževalna dela ter preureditve znotraj objektov
(rekonstrukcije brez dozidave ali nadzidave), če so te potrebne
zaradi posodobitve tehnološkega procesa ter obnova obstoječih
poligonov oziroma igrišč. |
(22) V 115. členu se v drugem odstavku za vrstico z določili za enoto
ČR_15/3 doda nova vrstica, ki se glasi: |
ČR_15/4 |
Center za zaščito in reševanje |
Uredi se center za usposabljanje sil
zaščite in reševanja Bele krajine, v katerem bodo:
– poligon za usposabljanja gasilskih enot
za reševanje ob požarih in drugih nesrečah ter delih na višini;
stolp kot najvišji objekt se postavi v notranjosti obravnavanega
območja, tako da ne bo stal v bližini lokalne ceste,
– poligon za usposabljanja za reševanja ob
potresih,
– poligon za usposabljanja članov enot
reševalnih psov,
– prostor za usposabljanja iskanja
pogrešanih oseb,
– prostor za izvajanje drugih dejavnosti
članov enot zaščite in reševanja (krepitev psihofizičnih
sposobnosti, tekmovanj in drugih usposabljanj ali drugih
društvenih dejavnosti),
– heliport za potrebe sil zaščite in
reševanja tako za usposabljanja kot v primeru reševalnih letov
iz bližnjega območja,
– ter začasni in drugi objekti in ureditve,
potrebni za izvajanje dejavnosti centra za zaščito in
reševanje.
Vse površine, na katerih bi lahko zaradi
izvajanja dejavnosti prišlo do onesnaževanja tal, se uredijo
vodotesno in na način, da se prepreči izpust v tla.
Zagotovi se sodobno arhitekturno
oblikovanje stavb, ob upoštevanju specifičnosti predvidenih
dejavnosti.
Pri preoblikovanju terena se zagotovi
zvezna navezava na obstoječi relief, zatravitve in zasaditve z
avtohtono vegetacijo. Pri pripravi terena se ohranja presvetljen
gozdni rob. Na območju uporaba biocidov ni dopustna.
Vstop na območje se uredi z obstoječe
lokalne ceste LC054161 Črnomelj–Stranska vas. Na območju se
uredijo parkirne površine in druge utrjene površine, potrebne za
izvajanje načrtovanih dejavnosti.
Objekti in ureditve se navežejo na
obstoječa omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Odvajanje površinskih voda se uredi na samem območju. |
|
48. člen |
|
(1) V 116. členu se vrstica z določili za enoto BRD_3 spremeni tako, da
se glasi: |
BRD_3 |
Studio Brdarci |
Koncept urejanja prostora: Predlagana
rešitev predvideva postavitev urejenega niza stavb na zahodnem
in južnem delu cone. Center filmskih studiev Brdarci se uredi
večinoma na gozdnem in delno na kmetijskem območju, tako da se
zagotovi čim manjša vidna izpostavljenost cone in da bodo
objekti in ureditve čim manj moteči v značilnih pogledih na
območje iz ožjega in širšega prostora. Na območju je predvidena
izgradnja novih objektov in pripadajoče gospodarske
infrastrukture. Uredi se osnovna prometna mreža, tako da se
zagotovi možnost dostopanja do vseh predvidenih objektov. Lega
in gabariti objektov (stavb) v osnovi sledijo smerem prostora,
ter se smiselno prilagajajo terenskim razmeram in navezujejo na
interno cesto. Na ta način se oblikuje kompleks medsebojno
skladnih, sodobno oblikovanih objektov, ki skupaj z ozelenitvami
in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikujejo urejeno
podobo območja.
Vrste dejavnosti: Predlagana je
gradnja objektov in ureditev za potrebe studia, torej specifične
storitvene oziroma turistično gospodarske storitvene dejavnosti,
ter s tem povezanih dejavnosti v skladu z veljavnim OPN.
Vrste načrtovanih objektov in površin: zahtevni
in manj zahtevni ter nezahtevni in enostavni objekti ter
gradbenoinženirski objekti (gospodarska javna infrastruktura).
Dopusti se gradnja stavb in drugih
objektov, potrebnih za izvajanje storitvenih dejavnosti
(studijska poslopja, skladišča, upravne stavbe, zunanji
samostoječi tematski studii, luksuzni bungalovi)
Dopustne so gradnja novih objektov,
dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje ter
odstranitev objektov:
– stavbe: nestanovanjske stavbe (ob
upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to
12 Nestanovanjske stavbe, in sicer: 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
z izjemo nakupovalnih centrov, ter 127
Druge nestanovanjske stavbe,
– gradbeno-inženirski objekti: 211 Ceste,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, dopustne so tudi sončne
elektrarne na strehah stavb, vrtine za izkoriščanje geotermalne
energije
– drugi gradbeni posegi: 311 Trajno
reliefno preoblikovanje terena. |
|
|
Predvideni objekti in okvirne dimenzije:
Veliki studio 100 m x 80 m x 20 m, Srednji studio 50 m x 30 m x
14 m, Water tank studio 50 m x 30 m x 14 m, Mali studio 30 m x
20 m x 14 m, Foto studio 12 m x 10 m x 5 m, Audio studio,
Skladišče scenografskih rekvizitov 40 m x 20 m x 15 m, Mizarska,
ključavničarska, pleskarska in tapetniška delavnica, vsaka v
dimenziji 25 m x 20 m x 5 m, produkcijski prostori za nemoteno
delovanje štirih različnih produkcij hkrati, Tehnični prostori
ter Back Lot (tematski samostoječi zunanji studio), upravna
stavba in A-lister bungalov.
Za potrebe ogrevanja ali hlajenja objektov
se predvidi tudi izvedba raziskav, npr. vrtin za pridobitev
talne oziroma termalne vode, pri čemer se upoštevajo smernice za
vrtanje v plitvi geotermiji do globine 300 m. |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično in
arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo znotraj
območja za razvoj stavb na gradbene parcele. Predvidena je
največ 75 % pozidanost gradbene parcele (Fz≤0,75), delež zelenih
površin pa mora znašati vsaj 15 % (DZP≥15).
Nove stavbe se umestijo v prostor ob
upoštevanju smeri internega cestnega omrežja; smeri postavitve
stavb naj bodo medsebojno usklajene. Kote pritličij in višin
objektov se prilagodijo terenu in so vezane na niveleto platojev
in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in
priključki na GJI.
Gabariti in oblikovanje stavb: Posamezni
stavbni volumni ne smejo presegati višine 20,0 m od kote terena
ob vhodu v objekt. Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna
usklajenost objektov. Dopusti se odstopanje zaradi tehnoloških
zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni
tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo,
fotovoltaični paneli) lahko nižji ali višji od minimalnih in
maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih
etaž. Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in
strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za
posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah,
obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja
urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi
arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Predvideni so enotna
višina in oblikovanje streh objektov ter poenotena barvna shema
fasad, tako da se stavbe poenotijo po materialih in barvah.
Oblikujejo se sodobno in so enostavnih pravokotnih oblik.
Dopustne so izjeme pri oblikovanju streh večjih objektov ipd.,
katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju
osnovnih objektov. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik,
skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet,
fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so
v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v
naravni barvi.
Strehe so ravne, pri objektih zelo velikih
dimenzij lahko tudi manjših naklonov (do 15°) ali v loku.
Dopustne so tudi ravne strehe stavb (tudi pomožnih objektov).
Barve streh so v sivih tonih ali pa se strehe ozelenijo. Dopusti
se namestitev sončnih elektrarn na strehah, ki pa naj ne segajo
nad sleme strehe oziroma so skrite za atiko ter naj bodo po
možnosti orientirane proti jug. Dopusti se namestitev zunanjih
samostoječih zunanjih scen (Backlot), katerim se po potrebi
spreminja vizualno podobo. Dopusti se tematsko prilagoditev barv
fasad in streh.
Nezahtevni in enostavni objekti: območje
oziroma posamezne parcele se lahko ogradijo s transparentno
ograjo. Na površinah, ki mejijo na površine osrednje ceste se
dopustijo poti, utrjeno dvorišče, ograje, pomožni
infrastrukturni objekti. Stavbe oziroma nadstrešnice se glede
lege, dimenzioniranja in oblikovanja podredijo značilnostim
osnovnih objektov. Plakatiranje in objekti ter naprave za
oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso predvideni,
dopustna pa je postavitev logotipov na fasadah objektov. |
|
|
Urejanje odprtih površin: Utrjene
površine ob objektih se urejajo kot manipulativne, prometne in
parkirne površine ali kot prireditveni prostor. Zagotovi se
potrebno število parkirnih mest na posamezni parceli, pri čemer
se število parkirnih mest določi ob upoštevanju dejanskega
števila uporabnikov oziroma zaposlenih. Med večjimi stavbami ali
skupinami stavb je predvidena ureditev ločilnih pasov ali
otokov, zasajenih z visokoraslim drevjem (avtohtonih gozdnih
vrst listavcev).
Prometne ureditve: Na ureditveno območje
sta predvidena dva dostopa, oba z lokalne ceste
Črnomelj–Brdarci. Na območju je predvidena izgradnja notranjih
cest in parkirišč, ki povezujejo poslopja v skupni dolžini cca
1400 m. Zgradi se tudi cca 125 m priključnih poti, ki povezujejo
povezovalne ceste z zunanjimi samostoječimi tematskimi studii.
Vse ceste v ureditvenem območju omogočajo dostop za osebna,
tovorna in intervencijska vozila.
Priključevanje na omrežja gospodarske
javne infrastrukture: Obravnavani so komunalni vodi in
priključki do meje ureditvenega območja ter del tras
kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod,
telekomunikacijskega omrežja in cestne razsvetljave, ki segajo
tudi preko meje območja urejanja.
Na obravnavanem območju se zagotovi oskrba
s pitno vodo, električno energijo in dostop do elektronskih
komunikacij. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se
izvaja individualno, skupinsko ali v smislu javnega sistema
odzvanjanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.
Vodovod: Na zahodnem robu območja ob
travniški poti potekata trasa primarnega vodovoda in odcep do
obravnavane turistično gospodarske cone. Upravljalec vodovodnega
omrežja je JP Komunala Črnomelj d.o.o.. Trasa predvidenega
vodovoda se spelje vzdolž predvidene notranje ceste. Vodovod se
dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega
premera DN100. Na ustreznem razmaka (največ 150 m) se namestijo
nadzemni hidranti. Dolžina predvidenega vodovoda znaša cca 900
m. |
|
|
Kanalizacija: V širši okolici obravnavanega
območja ni urejenega javnega kanalizacijskega omrežja. Na
obravnavanem območju je možno urejati odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih vod z individualnimi ali skupinskimi
čistilnimi napravami. Smiselna bi bila tudi preveritev možnosti
izgradnje javnega kanalizacijskega sistema. V nadaljnjih fazah
se določi optimalna varianta odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih vod.
Elektrika: Za oskrbo obstoječega
kmetijskega kompleksa je izveden 0,4 kV elektrovoda. Najbližja
transformatorska postaja je TP Šipek. Upravljalec elektro
energetskega omrežja je Elektro Ljubljana d. d. Za načrtovane
ureditve na obravnavanem območju se zagotovi oskrba z električno
energijo s SN navezavo na TP Šipek. Zgradi se nova TP Brdarci in
notranji NN 0,4 kV razvod. V nadaljnjih fazah se določi
optimalna varianta oskrbe z električno energijo.
Telekomunikacije: Najbližje urejeno
telekomunikacijsko omrežje se nahaja v zahodnem delu obravnavane
cone. Upravljalec telekomunikacijskega omrežja je Telekom
Slovenije d. d.. Dostop do elektronskih komunikacij se zagotovi
z izgradnjo telekomunikacijskega voda do posameznih turistično
gospodarskih poslopij na obravnavanem območju.
Cestna razsvetljava: Ob notranji cesti se
uredi cestna razsvetljava. |
|
|
Rešitve v zvezi z vplivi na okolje: Na
obravnavanem območju ni varstvenih režimov, ki bi zahtevali
posebne okoljevarstvene ukrepe. Poleg rešitev, ki so povezane z
umeščanjem cone ter posameznih objektov in ureditev v prostor na
način, da bo vidna izpostavljenost čim manjša in čim manj moteča
v značilnih pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora,
je treba zagotoviti tudi ukrepe za preprečevanje vplivov na
okolje, predvsem na tla in podzemne vode. Glede na vzporedno
dejavnost namembnosti načrtovane cone, to sta mizarska in
pleskarska delavnica, je treba posebno pozornost nameniti
ukrepom za preprečevaje onesnaženja tal, podzemne vode in zraka
s pomočjo filtrirnih naprav.
Zagotovi se ohranitev nepozidanega
zemljišča na območju temeljev pristave gradu Pusti Gradec
(arheološko najdišče, EŠD 25621), to je parcela št. *173 ter
okolica na parc. št. 2330/1 in 2330/2 (vsaj 20 m pas okoli
temeljev nekdanje stavbe). Zaželena je prezentacija temeljev
nekdanje stavbe na osnovi ustreznih predhodnih arheoloških
raziskav.
Za nadomestilo kmetijskih zemljišč, na
katerih so v SD OPN 3 na novo opredeljena stavbna zemljišča, se
vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča namesto gozdnih
zemljišč v EUP z oznakami OPR_43_DPN, OPR_44, OPR_45 OPR_46
OPR_47, OPR_49 in OPR_50.
Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja
je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za
pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za
kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom
tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za
bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje
zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih
se bo izvedel ukrep vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč
oziroma izboljšave pridelovalnega potenciala obstoječih
kmetijskih zemljišč in za katera zemljišča se ne bo plačalo
odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz
3.g člena ZKZ. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva,
pristojnega za kmetijstvo.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja
je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za
bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje
zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa vzpostavitve
nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma izboljšave
pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč. Po
potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za
bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje
zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete
zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. |
(2) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto ČRD_3 doda nova
vrstica, ki se glasi: |
ČRD_4 |
zahod |
Dopustne so gostinska dejavnost in
turistične nastanitve in tudi na več kot 120 m2, ob
upoštevanju pogojev tega odloka glede lege, velikosti,
oblikovanja objektov ter odmikov. Objekte se prenavlja in gradi
po vzoru tradicionalne tipologije. |
(3) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto ČUS_4 doda nova
vrstica, ki se glasi: |
ČUS_5_OPPN |
kmetija |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID
100372155 v Čudnem selu (Uradni list RS, št. 69/19) ostane v
veljavi do preklica. |
(4) V 116. členu se v vrstici z določili za enoto DAM_2 stavka, ki se
glasita: »V poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov na poplavnem območju je dopustna le kot
nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti
niso dopustni.«, združita v en stavek, ki se glasi: »V poplavnem območju
je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov na poplavnem
območju je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni.« |
(5) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DVČ_8 spremeni tako, da
se glasi: |
DVČ_8 |
rekreacijski prostor
ob Lahinji |
Rekreacijski, taborni in piknik prostor se
ob pogojih varstva voda in varstva narave ureja kot javni zeleni
prostor, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe:
– zaradi že izvedenih nedovoljenih posegov
se ureditev in sanacija območja uredi po predhodnem načrtu
ureditve in z ustreznimi dovoljenji;
– na območju so sprejemljive oblike
rekreacije, ki ne povzročajo poznejših negativnih posledic in ne
zahtevajo večjih ureditev in novih poseganj v relief terena;
– športno-rekreacijske aktivnosti na in ob
reki, se ne izvajajo v času drstenja od aprila do junija;
– pri izvedbi potrebne infrastrukture
(klopi, igrala) se uporablja naravne materiale,
les in kamen in se umestijo izven
poplavnega pasu. Izvedene ureditve se zatravi in zasadi z
avtohtonimi vrstami; |
|
|
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v
zemeljski izvedbi;
– ob urejanju območja, ki je sedaj golosek,
se izvede zasaditev z avtohtonimi grmovnimi
in drevesnimi vrstami;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se
ne izvaja. Sanitarije se umesti izven poplavnega območja;
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi
navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
(6) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto DOL_15_OPPN doda nova
vrstica, ki se glasi: |
DOL_16_OPPN |
OPPN Turistično območje Dolenjci |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za Turistično območje Dolenjci (Uradni list RS,
št. 28/21) ostane v veljavi do preklica. |
(7) V 116. členu se v vrstici z določili za enoto DRG_1 stavka, ki se
glasita: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le
kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi
objekti niso dopustni.«, združita v en stavek, ki se glasi: »Območje se
delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot
nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti
niso dopustni.« |
(8) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DRV_3 spremeni tako, da
se glasi: |
DRV_3 |
Bučko |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10
m. Ob regionalni cesti se ohranja oziroma vzpostavlja zelena
bariera. Dopustna je ureditev površin za avtodome in
spremljajoče dejavnosti, vključno
s servisiranjem oziroma popravilom
avtodomov, prikolic in podobnih vozil. Za oblikovanje objektov
se smiselno uporabijo PIP za BT. |
(9) V 116. členu se vrstica z določili za enoto DRE_2 in DRE_3 spremeni
tako, da se glasi: |
DRE_2 in DRE_3 |
vas |
Poslovni in poslovno-stanovanjski objekti,
vključno z objekti za prenočevanje in za proizvodnjo, se
oblikujejo v skladu s sodobno tipologijo (ravne strehe, večje
steklene površine, lesene
in druge fasadne obloge ipd.). Površina
prostorov za dejavnost je lahko tudi večja od 120 m2,
v skladu s potrebami tehnologije oziroma
posebnostmi dejavnosti ter ob upoštevanju dopustnih
FZ in FI.
Na delu enote DRE_2 velja Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora
DRE_2 v Drenovcu (Uradni list RS, št. 58/22). |
(10) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRA_3 spremeni tako, da
se zadnji odstavek glasi: »Območje se nahaja v poplavnem območju, v
katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na
poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. V ostalem se
smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča.« |
(11) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRA_4 spremeni tako, da
se glasi: |
GRA_4 |
območje
za oddih, rekreacijo
in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo
vodotoka se ne posega;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi,
mize, kurišča in druge ureditve se urejajo skladno
z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven
poplavnega območja; Premične ureditve se po končani kopalni
sezoni odstranijo.
Območje se nahaja v poplavnem območju,
gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni.
S kakršnimi koli posegi na poplavnem
območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg v priobalno zemljišče in na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje.
Na delu parcel št. 1151 in 1149/4, obe k.o.
Radenci, je dopustna zgolj ureditev za potrebe taborjenja;
dopusti se taborjenje, kot ga določata ta odlok in Odlok o
taborjenju v občini Črnomelj.
Travnate površine se ne gnojijo in ne
tretirajo s pesticidi in drugimi biocidi.
Natančno se določijo in označijo poti do
vstopa in izstopa v Kolpo, ki bodo stalne in bodo čim manj
posegala v mesta, kjer je prisoten navadni škržek. Obiskovalce
naj se usmerja izven zamuljenih plitvin. Za ureditev območja se
izdela načrt ureditev, organizacije in upravljanja dejavnosti na
tem prostoru. V načrtu se na vseh območjih taborjenja določi
maksimalno število tabornih mest, tako da število taborečih ne
presega zmogljivosti tabornega prostora. Na primernih razdaljah
se zagotovi uporaba zadostnega števila kemičnih sanitarij, tušev
in druge sanitarne vode, ter primerno zbiranje odpadne vode,
zagotovi se tudi ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Zagotovi se
zadostno število ustrezno urejenih parkirnih površin in prepove
parkiranje zunaj urejenih parkirnih mest.
V ostalem se smiselno upoštevajo
podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča. |
(12) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GOP_1 spremeni tako, da
se glasi: |
GOP_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Ohranja se značilna obcestna pozidava.
Novejše objekte se sanira tako, da se vzpostavi celovita podoba
tradicionalnega naselja, višinski gabariti naj ne presežejo K+P
oziroma (K)+P+M. Kritina je opečni zareznik. Posegi na območju
varstva kulturne dediščine se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine. |
(13) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GSV_4_OPPN spremeni
tako, da se glasi: |
GSV_4_OPPN |
OPPN kamnolom Suhor |
OPPN za kamnolom Suhor (Uradni list
RS, št. 98/07, 96/22 – lokacijska preveritev) – ostane
v veljavi do preklica. |
(14) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRI_4_OPPN spremeni
tako, da se glasi: |
GRI_4 |
pri gasilskem domu |
Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
(15) V 116. členu se vrstica z določili za enoto GRI_5_OPPN spremeni
tako, da se glasi: |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje |
Predviden OPPN za stanovanjsko
pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem OPPN je treba na
registriranem arheološkem najdišču izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
(16) V 116. členu se vrstica z določili za enoto HRV_7 spremeni tako, da
se glasi: |
HRV_7 |
romski zaselek |
Ni posebnih PIP. |
(17) V 116. členu se vrstici z določili za enoti KOK_2 in KOK_3
spremenita tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v
poplavnem območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem
območju se pridobi vodno soglasje.« |
(18) V 116. členu se vrstica z določili za enoto KOD_1 spremeni tako, da
se glasi: |
KOD_1 |
vas |
Na vzhodnem robu vasi so predvidene
površine za potrebe turizma v navezavi na območje rekreacije in
taborjenja ob Kolpi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o
KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Vstopno
izstopno mesto za plovbo se uredi na delu poti (parc. št. 1136
in delno. št. 29/23, k.o. Damelj) brez gradnje pomola. Območje
se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
(19) V 116. členu se vrstica z določili za enoto KOD_2 spremeni tako, da
se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju;
gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vse posege v priobalno zemljišče in na
poplavno območje se pridobi vodno soglasje«. |
(20) V 116. členu se vrstici z določili za enoti LOK_11 in LOK_12
spremenita tako, da se glasita LOK_11 in LOK_13 (in se med njima doda
nova vrstica z imenom LOK_12): |
LOK_11 |
Rekreacijsko območje |
Rekreacijski prostor se ureja kot prostor
za piknike in rekreacijo v naravnem okolju,
v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi,
vzrejo konj in jahanjem, ki so prisotne na kmetiji ob njem.
Prostor se ureja tako, da se v največji možni meri ohrani
naravno okolje.
Na območju CD se dopusti postavitev lesenih
objektov za potrebe turizma na kmetiji oziroma preživljanja
prostega časa v naravi ter servisnega objekta. Uredi se travnato
igrišče, prostor za igro, postavi se urbana oprema iz naravnih
materialov. Parkirni prostori se dopustijo v peščeni izvedbi. |
LOK_12 |
Jahalnica |
Postavi se pokrita jahalnica/konjušnica,
dopustna je postavitev pomožnih objektov za potrebe jahanja kot
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Objekt se oblikuje sodobno, s
fasado v lesu. Med jahalnico in potjo se zasadi drevored ali
posamezne gruče visokoraslih listavcev.
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija
pri Vražjem kamnu (Uradni list RS, št. 55/14) se na območju te
enote razveljavi. |
LOK_13_
OPPN |
OPPN Kmetija pri Vražjem kamnu |
Občinski podrobni prostorski načrt
Kmetija pri Vražjem kamnu
(Uradni list RS, št. 55/14) – ostane v
veljavi do preklica. |
(21) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto MIV_3 dodata dve
novi vrstici, ki se glasita: |
MIV_4,
MIV_5,
MIV_6,
MIV_7,
MIV_9,
MIV_10 |
Kmetijska gospodarska cona Cerje |
Koncept urejanja: Kmetijska
gospodarska cona Cerje se funkcionalno naveže na okoliške
kmetijske površine in okoliške kmetije. Na območju je predvidena
izgradnja novih objektov in pripadajoče gospodarske javne
infrastrukture. Vzdolž notranje ceste se na stavbnih zemljiščih
IK postavita niza kmetijskih gospodarskih objektov, v zaledju
gradbenih parcel (na namenski rabi K2) se uredijo kmetijske
površine, dopustna je postavitev pomožnih objektov, vključno z
manj zahtevnimi objekti za rastlinsko pridelavo. Uredi se
osnovna prometna mreža z zagotavljanjem možnosti dostopanja na
vse gradbene parcele. Lega in gabariti objektov (stavb) v osnovi
sledijo smerem prostora in parcelacije ter se smiselno
prilagajajo terenskim razmeram in navezujejo na interno cesto. Z
oblikovanjem kompleksa medsebojno skladnih, sodobno oblikovanih
objektov, ki skupaj z ozelenitvami in drugimi ureditvami
odprtega prostora oblikujejo urejeno podobo območja, se zagotovi
čim manjša vidna izpostavljenost cone, tako da bodo objekti in
ureditve ne moteči v značilnih pogledih na območje iz ožjega in
širšega prostora. |
|
|
|
|
|
Vrste dejavnosti: kmetijska
proizvodnja ter s tem povezane dejavnosti v skladu s tem
odlokom. Niso dopustni objekti in dejavnosti, ki bi po predpisih
o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic
predstavljali večje tveganje za okolje.
Vrste načrtovanih objektov in površin: dopustne
so gradnje zahtevnih in manj zahtevnih ter nezahtevnih in
enostavnih objektov, gradnja GJI ter drugih omrežij in objektov
v javni rabi v skladu s tem odlokom.
Na območju podrobnejše namenske rabe IK so
dopustni stavbe in drugi objekti, potrebni za izvajanje
kmetijskih dejavnosti (hlevi, strojne lope, silosi, kozolci,
nadstreški, čebelnjaki, rastlinjaki, hladilnica, skladišča,
objekti za spravilo sena oziroma krme oziroma kmetijskih
pridelkov, gnojišča, zbiralniki za vodo, izpusti za živali,
napajališča, zavetišča, krmišča, staje ter strešna elektrarna v
okviru posameznega kmetijskega gospodarstva idr.)
Dopustna je gradnja novih objektov,
dozidave in nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževanje ter
odstranitev objektov:
– stavbe: nestanovanjske stavbe (ob
upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 12
Nestanovanjske stavbe in sicer: 125 Industrijske in skladiščne
stavbe
(1251 Industrijske stavbe/stavbe za
predelavo kmetijskih proizvodov) ter 127 Druge nestanovanjske
stavbe (1271 – Nestanovanjske kmetijske stavbe)
– gradbeno-inženirski objekti: 211 Ceste,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in
242 Drugi gradbeni inženirski objekti
– drugi gradbeni posegi: 311 Trajno
reliefno preoblikovanje terena |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično in
arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo znotraj
območja za razvoj stavb na gradbene parcele, to je na zemljišču
z namensko rabo IK, na katerem je dopustno graditi objekt ali
več objektov ter zunanje ureditve. Predvidena je največ 75 %
pozidanost gradbene parcele (Fz≤0,75), delež zelenih površin pa
mora znašati vsaj 15 % (DZP≥15).
Območje urejanja obsega je razdeljeno na
več velikih gradbenih parcel (približno 2 ha), ki jih je mogoče
poljubno deliti ali združevati v skladu s potrebami.
Nove stavbe se umestijo v prostor ob
upoštevanju smeri cestnega omrežja; smeri postavitve stavb naj
bodo medsebojno usklajene, praviloma pa pravokotno na os
osrednje ceste. Kote pritličij in višin objektov se prilagodijo
terenu in so smiselno vezane na niveleto platojev in cest, na
katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. |
|
|
Gabariti in oblikovanje stavb: Posamezni
stavbni volumni ne smejo presegati višine 15,0 m od kote terena
ob vhodu v objekt. Zagotovi se medsebojna višinska in smiselna
usklajenost objektov. Dopustno je odstopanje zaradi tehnoloških
zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni
tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo, silos)
lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih
gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž.
Horizontalni in vertikalni gabariti
objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma
medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih
gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni
celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi
principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Predvideni
so enotna višina in oblikovanje streh objektov ter poenotena
barvna shema fasad, tako da se stavbe poenotijo po materialih in
barvah. Oblikujejo se sodobno in so enostavnih pravokotnih
oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju nadstreškov ipd.,
katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju
osnovnih objektov. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik,
skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Dopustni so omet,
fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so
v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v
naravni barvi.
Strehe so dvokapnice z nakloni 25°–35°, pri
objektih zelo velikih dimenzij lahko tudi manjših naklonov (do
15°). Dopustne so tudi ravne strehe stavb (tudi pomožnih
objektov). Barve streh so v sivih tonih. Dopusti se namestitev
sončnih elektrarn na strehah, ki naj ne segajo nad sleme strehe
oziroma so skrite za atiko ter naj bodo po možnosti orientirane
proti jugu.
Za dimenzioniranje in oblikovanje začasnih
objektov veljajo ista določila kot za stalne objekte.
Pomožni objekti: kmetijsko-gozdarski
objekti se lahko postavijo na stavbnih in na kmetijskih
zemljiščih. Celotno območje in deli območja oziroma posamezne
parcele se lahko ogradijo s transparentno ograjo. Na površinah,
ki mejijo na površine osrednje ceste, so dopustni poti, utrjeno
dvorišče, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti. Stavbe
oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in
oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov.
Plakatiranje in objekti ter naprave za
oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso predvideni, z
izjemo logotipov na fasadah. |
|
|
Urejanje odprtih površin: Utrjene
površine ob objektih se urejajo kot manipulativne, prometne in
parkirne površine. Zagotovi se potrebno število parkirnih mest
na posamezni parceli v coni, število parkirnih mest se določi ob
upoštevanju dejanskega števila uporabnikov oziroma zaposlenih.
V zaledju površin za gradnjo stavb se
urejajo odprte utrjene in zelene površine (izpusti za živali,
pašniki, obdelovalne površine idr.) za potrebe kmetijskih
dejavnosti. Na stičnih območjih posameznih enot oziroma
gradbenih parcel se oblikujejo ločilni pasovi, zasajeni z
visokoraslim drevjem (sadnih vrst ali avtohtonih gozdnih vrst
listavcev), predvsem v smeri vzhod-zahod, tako da se posamezne
enote kmetijskih dejavnosti medsebojno smiselno razmejijo in da
se v pogledih iz širšega prostora na to območje zmehča videz
gospodarske cone z velikimi arhitekturnimi objekti.
V okviru odprtih površin se uredijo
zbiralniki za zbiranje padavinskih vod, ki se uporabijo za
namakanje oziroma zalivanje na območju cone oziroma za
tehnološko vodo. Za potrebe namakanja se predvidi tudi izvedba
raziskav oziroma raziskovalnih vrtin za pridobitev talne oziroma
termalne vode, pri čemer se upoštevajo smernice za vrtanje v
plitvi geotermiji do globine 300 m.
Na površinah, ki so predvidene za spremembo
iz gozda v kmetijsko zemljišče (na območju enot MIV_6 in MIV_7),
se vzpostavijo kmetijska zemljišča v roku 15 let od uveljavitve
tega odloka.
Obstoječi gozd se opredeli kot gozd s
posebnim namenom (enota MIV_5), se ohrani, na južnem delu se
dodatno zasadi gozdno drevje avtohtonih vrst v pasu približno 50
m širokega gozdnega roba. Niso dopustne odlaganje materialov ali
druge dejavnosti, ki bi lahko ogrozile razvoj gozda. |
|
|
Prometne ureditve: uredita sedva
dostopa v cono, oba se navežeta na regionalno cesto. Zgradijo se
tri ceste v skupni dolžini 1590 m: severna priključna cesta kot
glavni dostop v dolžini 520 m s priključkom na regionalno cesto,
notranja – osrednja cesta v dolžini 640 m in južna dostopna
cesta v dolžini 430 m s priključkom na regionalno cesto.
Normalni profil vseh cest znaša 8,00 m in
ima vozišče (2 x 3,00 m) ter dve bankini (2 x 1,00 m). Vse javne
ceste na območju omogočajo dostop za osebna, tovorna in
intervencijska vozila.
Priključevanje na omrežja gospodarske
javne infrastrukture: uredijo se komunalni vodi in
priključki do meje ureditvenega območja ter del tras
kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod,
telekomunikacijskega omrežja in cestne razsvetljave, ki segajo
tudi preko meje območja urejanja.
– Vodovod: Na severnem robu območja ob
gozdni poti poteka trasa tranzitnega medobčinskega vodovoda NL
DN250, ki pa ni v stalnem obratovanju oziroma je v obratovanju
le po potrebi. Ureditve območje je tako možno priključiti na
obstoječe vodovodno omrežje v Ručetni vasi. Trasa predvidenega
vodovoda se spelje skozi Ručetno vas, nadalje ob predvideni
dostopni cesti ter vzdolž predvidene notranje ceste. Vodovod se
dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega
premera DN100. Na ustreznem razmiku (največ 150 m) se namestijo
nadzemni hidranti.
– Kanalizacija: Odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode se izvaja individualno, skupinsko ali v
smislu javnega sistema odzvanjanja in čiščenja komunalnih
odpadnih vod. Smiselna bi bila tudi preveritev možnosti
izgradnje javnega kanalizacijskega sistema v povezavi z Ručetno
vasjo ter navezavo na območje aglomeracije Petrova vas. V
nadaljnjih fazah se določi optimalna varianta odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih vod.
– Elektrika: Ob severni gozdni poti poteka
20 kV elektrovod, najbližja transformatorska postaja TP Ručetna
vas 2 pa je v bližini navezave na regionalno cesto. Oskrba
kmetijske cone z električno energijo se zagotovi bodisi z
navezavo na TP Ručetna vas 2 ter izgradnjo NN 0,4 kV kablovoda
do posameznih kmetijskih gospodarstev na obravnavanem območju,
bodisi z izvedbo odcepa 20 kV kablovoda ter izgradnjo nove
TP Cerje in NN 0,4 kV razvoda. V nadaljnjih
fazah se določi optimalna varianta oskrbe
z električno energijo. |
|
|
– Telekomunikacije: Najbližje urejeno
telekomunikacijsko omrežje se nahaja v Ručetni vasi. Dostop do
elektronskih komunikacij se zagotovi z izgradnjo
telekomunikacijskega voda od Ručetne vasi do posameznih
kmetijskih gospodarstev na obravnavanem območju.
– Cestna razsvetljava se uredi ob severni
priključni cesti in notranji – osrednji cesti.
Rešitve v zvezi z vplivi na okolje: Poleg
rešitev, ki so povezane z umeščanjem cone ter posameznih
objektov in ureditev v prostor na način, da bo vidna
izpostavljenost čim manjša in čim manj moteča v značilnih
pogledih na območje iz ožjega in širšega prostora, je treba
zagotoviti tudi ukrepe za preprečevanje vplivov na okolje,
predvsem na tla in podzemne vode. Na površinah v oddaljenosti
najmanj 10 m od vhodov v kraški jami se ohranjajo obstoječe
značilnosti površja in gozd. Glede na osnovno namembnost
načrtovane cone, to je kmetijsko pridelavo, je treba posebno
pozornost nameniti ukrepom za preprečevaje onesnaženja tal,
podzemne vode in zraka s fitofarmacevtskimi sredstvi in z
gnojenjem na ožjem in širšem območju, kjer prevladujejo plitva
kraška tla. Zagotovi se vodotesnost hlevov in skladišč za
živinska gnojila; vse odpadne vode, ki nastajajo na območju, se
zbirajo in speljejo v kanalizacijski sistem, ki se zaključi s
komunalno čistilno napravo. Dopusten je le ekološki način
kmetovanja, ki bo imel strogo regulativo vnosa hranil in gnojil
ter pesticidov v tla. Enako velja tudi za pridelavo v
rastlinjakih. Zmogljivost skladišč za živinska gnojila se
načrtuje glede na zahteve Nitratne uredbe, zagotovi se tudi
zadostna razpoložljivost kmetijskih zemljišč glede na
pričakovane obremenitve z živinskimi gnojili. Prepovedano
gnojenje z digestatom iz bioplinarn in z drugimi mineralnimi
gnojili. Dopustna je le uporaba mineralnih gnojil, ki je
dovoljena v ekološkem kmetovanju ob soglasju strokovnih služb
sektorja za kmetijstvo in varstva narave. Izdelajo se gnojilni
načrti in določi način kmetovanja na območju kraških
vodonosnikov, ki bodo upoštevali zahteve za ohranitev habitata
človeške ribice.
Kmetijska gospodarstva, ki imajo objekte in
ureditve na tem območju, morajo imeti izdelan načrt razvoza
živinskih gnojil ali oddaje drugemu porabniku glede na
obremenitev živali na enoto kmetijskih zemljišč v uporabi ter
zagotoviti urejene skladiščne prostore za živinska gnojila v
skladu z določili področnih predpisov.
Prav tako je treba pri izvajanju kmetijskih
dejavnosti na tem območju in posledičnimi oziroma povezanimi
aktivnostmi (npr. gnojenje površin zunaj cone) preprečiti
neprijetne vonjave in tudi morebitne druge negativne vplive na
bivalno okolje. Med izvajanjem načrtovanih ureditev se na tem
območju ne povzročajo vibracije in eksplozije, ki bi lahko
škodljivo vplivale na naravne vrednote. Hrupna gradbena dela se
izvajajo predvsem v jesenskem času (od julija do januarja). |
|
|
Pri izkopu tal naredi monitoring izkopnega
material, za nasutje terena pa se uporabi samo neonesnažen
material z ožjega območja posega; uporaba kakršnihkoli gradbenih
odpadkov ni dopustna.
Če se med gradnjo odpre vhod v kraško jamo
ali brezno, se dela začasno ustavijo, najdba se zaščiti in o
njej nemudoma obvesti ZRSVN. |
MIV_8 |
Kmetija ob vstopu v GC Cerje |
Obstoječi objekti se ohranijo, s prenovami
ter postavitvijo dimenzioniranjem in oblikovanjem novih
kmetijskih gospodarskih objektov se oblikuje skladna, zaokrožena
celota. |
(22) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_2 spremeni tako, da
se glasi: |
PEV_2 |
osrednji del naselja - zahod |
V jugozahodnem kraku enote se dopustijo le
postavitve gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva, predvsem
konjeniškega športa, v območju zelenih površin pa ureditev
maneže. V območjih drugih zelenih površin so dopustne ureditve v
smislu urejanja jedra naselja. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Zaradi premajhne razpoložljive površine
stavbnih zemljišč kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi
na kmetijskih zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju
stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele
ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele
že izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
(23) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_4 spremeni tako, da
se glasi: |
PEV_4 |
cerkev sv. Janeza Krstnika |
Uredi se parkirišče za potrebe pokopališča
in turistične dejavnosti naselja ter postajališče za avtobus,
dopustna je postavitev ustrezne nadstrešnice. Pomožni objekti,
stavbe oziroma nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in
oblikovanja podredijo značilnostim osnovnih objektov, tako da
vizualno ne izstopajo in da sooblikujejo skladno celoto. Prostor
se zasadi z visokoraslim drevjem. Vsi posegi se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
(24) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PEV_5 spremeni tako, da
se glasi: |
PEV_5 |
osrednji del naselja - vzhod |
Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
(25) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto PEV_5 dodata dve
novi vrstici, ki se glasita: |
PEV_6 |
Vstopna točka Petrova vas: kmetija s
turistično dejavnostjo |
Turistično kmetijsko območje (v
nadaljevanju: kmetija) v Petrovi vasi povezuje posamezne kmetije
in njihove kmetijske dejavnosti, prepletene s turističnimi
vsebinami. Kmetija se ureja kot demonstracijska vstopna točka v
občino Črnomelj. Za potrebe predvidene izgradnje novih objektov
in pripadajoče GJI se v EUP PEV_4 za skupne potrebe kmetije in
pokopališča ter cerkve uredi večje parkirišče.
Kompleks se skupaj z gradnjami,
ozelenitvami in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikuje
kot skladna celota, ki izhaja iz tradicionalnih principov
gradnje, hkrati pa oblikovana na sodoben način. Zagotavlja se
manjša vidna izpostavljenost objektov, skladno z idejno zasnovi,
Vstopna točka Petrova vas: kmetija s turistično dejavnostjo.
Atelje Ostan Pavlin, Arhitektura, Urbanizem, d.o.o., Ljubljana,
september 2020); lahko se funkcionalno in kakovostno nadgradi.
Spremljajoči turistični objekti se vsebinsko navezujejo s
kmetijo in ponudbo drugih kmetij tega območja.
|
|
|
Dopustne dejavnosti in objekti:
Dopustna je kmetijska proizvodnja v
povezavi s turistično dejavnostjo; t. i. »turistična kmetija«
kot vstopna informacijska točka, piknik prostor, priprava in
prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov ter drugih izdelkov,
dovoljene so druge dejavnosti, ki se smiselno navezujejo na
značaj in delovanje kmetije.
Dopustne so gradnje zahtevnih in manj
zahtevnih ter nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja GJI
ter drugih omrežij in objektov v javni rabi v skladu s tem
odlokom.
Dopustne gradnje:
– stavbe: nestanovanjske stavbe; stavbe za
predelavo kmetijskih proizvodov ter nestanovanjske kmetijske
stavbe),
– gradbeno-inženirski objekti: ceste,
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
idr.,
– drugi gradbeni posegi: manjše reliefno
preoblikovanje terena.
Na območju so dopustni stavbe in drugi
objekti, potrebni za izvajanje kmetijskih dejavnosti (hlevi,
strojne lope, silosi, kozolci, nadstreški, čebelnjaki,
rastlinjaki, skladišča, objekti za spravilo sena oziroma krme
oziroma kmetijskih pridelkov, gnojišča, zbiralniki za vodo,
izpusti za živali, napajališča, zavetišča, krmišča, staje ...),
ki smiselno, predvsem pa oblikovno nadgrajujejo potrebe kmetije
ter stavbe in objekti, potrebni za izvajanje dopolnilne
turistične dejavnosti (objekt za prezentacijo in prodajo
izdelkov z lastnih in drugih izbranih kmetij, minimalna
gostinska dejavnost (ponudba lastnih izdelkov in pijače, spanje
na senu ipd.) s pripadajočimi oblikovanimi zunanjimi prostori
(npr. nadstrešnice, terase, pergole, brajde, »amfiteater«,
trgec, piknik prostor, zeleni gaj, druge zasaditve in
ozelenitve, urbana oprema, svetila) ter posebnim »počivališčem«
na razgledni lokaciji opuščene kašče oziroma zidov na
ježi/grebenu nad bodočo kmetijo.
V nadaljevanju so navedene največje
dopustne dimenzije za posamezne kmetije:
– Kmetija 1: hlev (22,5 m x 15,5 m),
koritasti silosi (skupaj 25 m x 11 m), gnojišče in jama za
gnojevko;
– Kmetija 2: hlev (30 m X 16,5 m), objekt
za skladiščenje bal in sušilnica za seno
(24 m x 8 m), strojna lopa (20 m x 8 m),
gnojišče in jama za gnojevko;
– Kmetija 3: hlev (36 m x 13 m), obstoječi
hlev v obstoječih dimenzijah, koritasti silosi (25 m x 8 m),
stolpni silosi za žita, objekt za krmila (12 m x 5 m), strojna
lopa
(28 m x 7 m), gnojišče in jama za
gnojevko;
Dimenzije stavb so lahko tudi manjše, pri
čemer se zagotovi skladnost proporcev.
Drugi objekti:
– objekti za turizem na kmetiji: info
center in trgovina, dodatni turistični objekt piknik prostor ter
razgledni paviljon;
– avtobusno postajališče z nadstrešnico;
Pomožni objekti, stavbe oziroma
nadstrešnice se glede lege, dimenzioniranja in oblikovanja
podredijo značilnostim osnovnih objektov, tako da vizualno ne
izstopajo in da sooblikujejo skladno celoto. |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično in
arhitektonsko oblikovanje
Stavbe se umeščajo v prostor na način, da
smeri njihovih slemen praviloma potekajo vzporedno z brežino.
Kote pritličij in višin objektov se prilagodijo terenu in se
smiselno vežejo na niveleto platojev in dostopnih cest.
Tlorisni gabariti so pravokotni, z
dvokapnimi strehami naklona med 40 in 50 stopinj. Odstopanja so
dopustna glede na kontekst zasnove arhitekturnega oblikovanja, s
ključnim poudarkom na vizualni izpostavljenosti območja.
Objekti, ki se prislanjajo na strmo ježo nad notranjo potjo so
lahko vkopani v raščen teren, streha je lahko ravna in
ozelenjena.
Uporablja se tradicionalne materiale:
osnovni volumen stavbe večinoma v kamnu in ometu, dopusten
posebej obdelan beton, zgornji deli stavb so lahko v leseni
izvedbi. Dopustna izvedba celotnih objektov v lesu. Manjši
kompozicijski dodatki ali arhitekturni elementi stavb ter
zunanje ureditve (tlaki, klopi ...) so dopustni tudi v sodobnih,
s celoto usklajenih materialih. Kritina na dvokapnih strehah je
drobno strukturirana, naravno opečna, nesvetleča, dopustna sta
tudi slama ali les.
Oblikovanje stavb
Zagotovi se proporcijska, višinska,
materialna, detajlna usklajenost vseh objektov. Dopustna so
manjša odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so
posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti
(npr. strelovod, silos) lahko nižji ali višji od minimalnih in
maksimalnih dopustnih gabaritov.
Horizontalni in vertikalni gabariti
objektov ter njihovih fasad in streh se oblikujejo poenoteno
oziroma medsebojno usklajeno na ravni celotnega območja
urejanja. Celota se ureja v skladu s sodobnimi principi
arhitekturnega in urbanističnega urejanja z navezavo na
tradicijo, in s sodobnimi principi sonaravne, trajnostne
gradnje.
Predvideno je enotno oblikovanje streh
objektov ter poenotena barvna shema fasad. Dopustne so izjeme
pri oblikovanju nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko
drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnih objektov. Strehe
so dvokapnice z nakloni
40°–50°, pri vkopanih (in nekaterih
pomožnih) objektih pa so dopustne tudi ravne, |
|
|
ozelenjene strehe. Za dimenzioniranje in
oblikovanje začasnih objektov veljajo ista določila kot za
stalne objekte.
Urejanje odprtih površin
Odprte površine ob objektih se urejajo kot
manipulativne, prometne, parkirne in parkovne površine.
Zagotavljanje parkirnih mest se določi ob upoštevanju potrebnih
parkirišč na PEV_4. V zaledju površin za gradnjo stavb se
urejajo odprte utrjene in zelene površine (izpusti za živali,
pašniki, obdelovalne površine, zeleni gaj na piknik prostoru
idr.). Na stičnih območjih posameznih stavb se lahko oblikujejo
ločilni pasovi, zasajeni z drevjem (sadnih vrst ali avtohtonih
gozdnih vrst listavcev). V okviru odprtih površin se uredijo
zbiralniki za zbiranje padavinskih vod, ki se uporabijo za
sanitarne in druge potrebe.
Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in izvesti predhodne
arheološke raziskave pred posegi v tla (naenkrat, na celotni
površini nameravanih posegov v tla, ne glede na faznost
izvedbe). |
PEV_8 |
Domačija v vasi |
Dovoljene so dozidave pod pogojem, da je
prizidani del po višini nižji in izmaknjen iz fasadnih linij
obstoječe stavbe. Skupna dolžina tako povečane stavbe ne sme
presegati 20 m. Streha dodanega dela se oblikovno uskladi s
streho obstoječe stavbe. |
(26) V 116. členu se vrstica z določili za enoto PRE_2 spremeni tako, da
se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju,
v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na
poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.« |
(27) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ROD_1 spremeni tako, da
se glasi: |
ROD_1 |
Velke Rodine |
Osnovni objekti se umeščajo v prostor ob
upoštevanju gradbene linije, ki jo določa obstoječa obcestna
pozidava. Območje zelenega pasu se ureja kot javni zeleni
prostor naselja. |
(28) V 116. členu se vrstica z določili za enoto RUV_3 spremeni tako, da
se glasi: |
RUV_3 |
jedro naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustne so samostojne stanovanjske
stavbe ter manjše trgovske in gostinske dejavnosti. |
(29) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SES_1 spremeni tako, da
se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem območju,
v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na
poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.« |
(30) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SES_10 spremeni tako,
da se glasi: |
SES_10 |
območje
za oddih, rekreacijo
in šport - vstopno izstopno mesto za plovbo |
Območje se namenja le dostopu za potrebe
delovanja vstopno izstopnega mesta. Potrebne parkirne površine v
travnati izvedbi se zagotovi tik ob poti za največ pet parkirnih
mest. Vse druge potrebne ureditve se zagotovi znotraj območja
stavbnih zemljišč v vasi. Območje za dostop do vode se uredi s
klančino z blagim naklonom, ki ne posega v pretočni profil reke.
Klančina se uredi z naravnimi materiali (kamen, les). Dostop do
vode se uredi v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Območje se delno nahaja v poplavnem
območju; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni.
S kakršnimi koli posegi na poplavnem
območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju in priobalnem zemljišču se pridobi
vodno soglasje. |
(31) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SEO_1 spremeni tako, da
se glasi: |
SEO_1 |
vas |
Uredi se jedro naselja s Čebelarskim domom,
ob katerem je dopustna postavitev čebelnjaka. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
(32) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SOD_1 spremeni tako, da
se glasi: |
SOD_1 |
vas |
Območje na severovzhodu vasi se nameni za
gradnjo v skladu s predpisano namensko rabo: uredi se dostopna
pot, objekte se locira po nagnjenem terenu vzdolžno (vzporedno s
plastnicami terena). Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o
KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se
delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
(33) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SOD_3 spremeni tako, da
se glasi: |
SOD_3 |
mejni prehod |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se delno
nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
(34) V 116. členu se vrstica z določili za enoto SRA_2 spremeni tako, da
se glasi: |
SRA_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe:
– vzdržuje se vstopno izstopno mesto
skladno s pridobljenimi dovoljenji;
– premične ureditve se po končani kopalni
sezoni odstranijo.
– dopustna je ureditev začasnega travnatega
parkirišča;
– za vse posege v priobalno zemljišče se
pridobi vodno soglasje.
Znotraj stavbnih zemljišč je glede na
vodnogospodarsko soglasje dopustna ureditev začasnega tabornega
prostora oziroma šotorišča. Na parceli št. 131 je dopustna zgolj
ureditev šotorišča; taborjenje je dopustno, kot ga določata ta
odlok in Odlok o taborjenju v občini Črnomelj. Stalne in začasne
ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge ureditve se
urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in izven
poplavnega območja. Travnate površine se ne gnojijo in ne
tretirajo s pesticidi in drugimi biocidi.
Natančno se določijo in označijo poti do
vstopa in izstopa v Kolpo, ki bodo stalne in bodo čim manj
posegala v mesta, kjer je prisoten navadni škržek. Obiskovalce
naj se usmerja izven zamuljenih plitvin. Za ureditev območja se
izdela načrt ureditev, organizacije in upravljanja dejavnosti na
tem prostoru. V načrtu se na vseh območjih taborjenja določi
maksimalno število tabornih mest, tako da število taborečih ne
presega zmogljivosti tabornega prostora. Na primernih razdaljah
se zagotovi uporaba zadostnega števila kemičnih sanitarij, tušev
in druge sanitarne vode, ter primerno zbiranje odpadne vode,
zagotovi se tudi ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Zagotovi se
zadostno število ustrezno urejenih parkirnih površin in prepove
parkiranje zunaj urejenih parkirnih mest.
Območje se nahaja v poplavnem območju;
gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju
se pridobi vodno soglasje. |
(35) V 116. členu se vrstica z določili za enoto STK_3 spremeni tako, da
se glasi: |
STK_3 |
trško jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije oziroma po vzorih trške arhitekture. Do
ureditve parka je dopustna postavitev rastlinjaka na vzhodnem
delu zemljišča z namensko rabo ZP. Vsi posegi se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Na območju KP
Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na delu te enote velja Sklep o
lokacijski preveritvi na parceli št. 1500/8, k. o. Stari trg ob
Kolpi v EUP: STK_3 (Uradni list RS, št. 64/19). |
(36) V 116. členu se vrstica z določili za enoto STV_16 spremeni tako,
da se glasi: |
STV_16 |
Bezgovec |
Dopustna je gradnja domačije in dejavnost
kmečkega turizma oziroma dejavnosti, povezane z interpretativnim
centrom črne človeške ribice in preostalih naravnih vrednosti
podzemnega sveta belokranjskega krasa. Pri gradnji objektov se
pozornost posveti podzemeljskim naravnim vrednotam; o morebitni
najdbi podzemeljskih prostorov je treba obvestiti
pristojno službo za varstvo narave. Odpadne vode iz objektov ni
dopustno spuščati v tla brez predhodnega čiščenja. Za odpadne
vode je potrebo urediti rastlinsko čistilno napravo. |
(37) V 116. členu se vrstica z določili za enoto UČA_3 spremeni tako, da
se glasi: |
UČA_3 |
Prokšelj |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja
v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. Na območju z
namensko rabo CDo je dopustna ureditev žage s spremljajočimi
objekti in ureditvami. |
(38) V 116. členu se za vrstico z določili za enoto UČA_4 doda nova
vrstica, ki se glasi: |
UČA_5 |
Igrišče
za paintball |
Športne površine (vadbeni poligon za
paintball in airsoft in podobne dejavnosti) se uredijo delno na
travnatih in delno na gozdnih površinah, v čim večji meri se
ohranita obstoječi teren in drevje. Dopustna je postavitev
kmetijskega pomožnega objekta. Območje se ogradi s transparentno
ograjo za varstvo pred divjadjo. Pri izvajanju ureditev in same
dejavnosti se preprečijo morebitna onesnaženja tal in vplivi na
kopalne vode. |
(39) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VNC_6 spremeni tako, da
se glasi: |
VNC_6 |
Benetičev mlin |
Uredi se območje in objekte za turizem:
prenočišča, šotorišče, avtokamp ali podobno. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Obstoječa žaga se lahko ohranja. Objekte se prenavlja in
gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Vsi posegi se izvajajo
po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Območje se
delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
(40) V 116. členu se vrstica z določili za enoti VNC_7 OPPN in
VNC_8_OPPN spremeni tako, da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno
nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov;
gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se
pridobi vodno soglasje.« |
(41) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VRA_3_OPPN spremeni
tako, da se glasi: |
VRA_3 |
Podcenter
za ravnanje
z odpadki (PCRO) |
Občinski lokacijski načrt podcenter za
ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov
Vranoviči (Uradni list RS, št. 29/07) – se razveljavi.
Upravljavec odlagališča mora v časovnem
obdobju najmanj 10 let (po izdaji odločbe o zaprtju)
zagotavljati:
– vzdrževanje in varovanje zaprtega
odlagališča,
– izvajanje meritev na način in v obsegu,
določenem v izdani odločbi,
– redne preglede stanja telesa zaprtega
odlagališča v obsegu, določenem v izdani odločbi,
– izdelavo poročila o stanju odlagališča in
opravljenih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto,
kot izhaja iz izdane odločbe.
Na območju PCRO je dopustna postavitev
objektov in ureditev površin za potrebe delovanja zbiralnice
odpadkov in skladiščenja nenevarnih odpadkov. |
(42) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VRA_4_OPPN spremeni
tako, da se glasi: |
VRA_4 |
Sončna elektrarna Vranoviči |
Občinski lokacijski načrt podcenter za
ravnanje z odpadki (PCRO) in deponija inertnih odpadkov
Vranoviči (Uradni list RS, št. 29/07) – se razveljavi.
Odlagališče nenevarnih odpadkov Vranoviči
se zapre skladno z izdano odločbo MOP ARSO
št. 35467-3/2003-40 z dne 15. 6. 2011.
Upravljavec mora v časovnem obdobju najmanj 10 let
(po izdaji odločbe) zagotavljati:
– vzdrževanje in varovanje zaprtega
odlagališča,
– izvajanje meritev na način in v obsegu,
določenem v izdani odločbi,
– redne preglede stanja telesa zaprtega
odlagališča v obsegu, določenem v izdani odločbi,
– izdelavo poročila o stanju odlagališča in
opravljenih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto,
kot izhaja iz izdane odločbe.
Na celotnem območju enote je dopustna
postavitev sončnih elektrarn. Elektrarna je predvidena za
paralelno obratovanje z distribucijskim električnim omrežjem
lokalnega elektrodistributerja Elektra Ljubljana, d.d.
Priključitev elektrarn na distribucijsko električno omrežje bo
izvedeno preko treh TP (TP MFE 1, TP MFE 2 in TP MFE 3). Izvede
se nova SN kabelska povezava do DV Gradac na parceli 1528/2, k.o
Vranoviči. |
(43) V 116. členu se vrstica z določili za enoto VUK_3 spremeni tako, da
se glasi: |
VUK_3 |
mlin |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja
v poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov; gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju in priobalnem zemljišču se pridobi vodno
soglasje. |
(44) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ZIL_17 spremeni tako,
da se zadnji odstavek glasi: »Območje se delno nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov
je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na
poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.« |
(45) V 116. členu se vrstica z določili za enoto ZOR_1 spremeni tako, da
se glasi: |
ZOR_1 |
vas |
Dopusten je večji faktor zazidanosti, kot
je določen v splošnih in podrobnih PIP, če gre za potrebe
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
|
49. člen |
|
V
117. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcelacija
zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno
deliti na manjše parcele le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda
oziroma sadovnjaka skupaj s stavbnim zemljiščem za zidanico na parceli,
na kateri je zgrajena zidanica, v sklopu funkcionalnega zemljiškega
posestva, ne bo manjša od 15 arov, pri zidanicah tipa C in pri novo
določenih parcelah za novo zidanico pa ne manjša od 30 arov. Izjema je
lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in
dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v
okoliškem prostoru.«. |
|
50. člen |
|
V
119. členu se druga vrstica spremeni, tako, da se glasi: |
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN in OPR_43_DPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto
od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in
do priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17) ostane v
veljavi do preklica. |
|
51. člen |
|
(1) V 120. členu se vrstica z določili za enoto OPR_13 spremeni tako, da
se glasi: |
OPR_13 |
Med 2. in 3. varstvenim območjem KP Kolpa
se ohrani zeleni pas (ureditev senožetnih travnikov, ki se
nadaljujejo v okoliško krajino).
Območje se delno (čistilna naprava Griblje)
nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi |
|
objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba
predhodno pridobiti vodno soglasje.
Na površinah na območju vodovarstvenega
območja se upošteva uredba o vodovarstvenem območju za vodna
telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in
Semič. |
(2) V 120. členu se doda nova vrstica z določili za enoto OPR_48, ki se
glasi: |
OPR_48 |
Uredijo se kmetijska zemljišča kot
nadomestilo kmetijskih zemljišč, na katerih so v SD OPN 3 v EUP
z oznakami LOK_1, LOK_2, OPR_17, PEV_3,
PEV_5 in PEV_8 namesto gozdnih zemljišč na novo opredeljena
stavbna zemljišča. |
|
52. člen |
|
(1) V 121. členu se v prvem odstavku v preglednici a) Na območju UN
Črnomelj izbriše druga vrstica. Posledično se preštevilčijo vse
naslednje vrstice. |
(2)
V 121. členu se v drugem odstavku v preglednici b) Na območju preostalih
naselij izbrišeta šesta in zadnja vrstica. |
(3) V 121. členu se v drugem odstavku v preglednici b) Na območju
preostalih naselij spremeni sedma vrstica (po novem peta), tako da se
glasi: |
»Griblje |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje« |
|
53. člen |
|
(1) V 124. členu se preglednica v prvem odstavku spremeni, tako da se
glasi: |
Šifra EUP |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
ADL_9_OPPN |
Ureditveni načrt Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98, 57/03 |
ČR_2/26_OPPN |
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj |
Uradni list RS, št. 81/03, 70/17 |
ČR_2/23_OPPN |
Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj |
Uradni list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02,
81/03, 38/06, 55/13, 81/13, 56/17, 39/18 in 96/22 |
ČR_2/24_OPPN |
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list,
št. 14/90, 02/91 |
ČR_2/25_OPPN |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju, razen
zemljišč parc. št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14,
del 924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5,
k. o. Črnomelj, ter celotni območji EUP
ČR_2/30
in ČR_2/31, na katerih se ZN razveljavi |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in
39/18 |
ČR_3/11_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za
stanovanjsko območje Pod gozdom |
Uradni list RS, št. 59/13 |
ČR_3/12 OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška
cesta, ki se razveljavi na zemljišču s parc. št. 813/2, k. o.
Črnomelj |
Uradni list RS, št. 43/18 |
ČR_6/8_OPPN |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro
Črnomelj, razen zemljišč parc. št. del 1187/2, 1253/9, del
1253/10,
del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del
1253/14,
del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, k.
o. Loka,
na katerih se OLN razveljavi |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični
popravek |
ČR_10/6_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Majer |
Uradni list RS, št. 5/17 in 6/22 |
ČR_13/7_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje |
Uradni list RS, št. 2/15 |
ČR_14/10_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt
Tehnološko razvojnega industrijskega središča (TRIS) Kanižarica,
ki se razveljavi na območju EUP ČR_14/11. |
Uradni list RS, št. 52/10, 55/14 (obvez.
razlaga), 51/16 in 99/22 |
DRT_4_OPPN,
DRT_5_OPPN,
DRT_6_OPPN |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza,
razen zemljišč parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2,
1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli
zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013,
1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2,
1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1,
1043/2, 1046/2, 1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2,
1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1,
1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5,
1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128,
1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1,
k. o. Dragatuš, na katerih se OLN
razveljavi |
Uradni list RS, št. 120/05 |
DOL_16_OPPN |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za Turistično območje Dolenjci |
Uradni list RS, št. 28/21 |
DRE_2 |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za del enote urejanja prostora DRE_2 v Drenovcu |
Uradni list RS, št. 58/22 |
GSV_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za
kamnolom Suhor |
Uradni list RS, št. 98/07 |
OTO_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za
gospodarsko cono Otovec |
Uradni list RS, št. 2/11, 79/15 |
RUV_2_OPPN |
Občinski lokacijski načrt poslovna cona
Ručetna vas |
Uradni list RS, št. 140/04 |
LOK_13_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija
pri Vražjem kamnu, razen zemljišč parc. št. del 3200/2 in del
3201
k. o. Talčji Vrh, na katerih se OPPN
razveljavi |
Uradni list RS, št. 55/14 |
POL_3_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za
turistično območje Podlog |
Uradni list RS, št. 47/13 |
OPR_33_DPN
do OPR_36_DPN
in OPR_42_DPN
ter ČR_3/8
in ČR_14/10_OPPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto
od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in
do priključka Črnomelj jug. |
Uradni list RS, št. 70/17 |
OPR_30_DPN,
OPR_31_DPN,
OPR_32_DPN,
OPR_42_DPN |
Državni prostorski načrt za prenosni
plinovod R45 za oskrbo Bele krajine |
Uradni list RS, št. 77/10, 70/17 – DPN |
ČUS_5_OPPN |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID
100372155 v Čudnem selu |
Uradni list RS, št. 69/19 |
ČR_2/23_OPPN |
Sklep o lokacijski preveritvi na območju ZN
Danfoss Črnomelj – 1. faza |
Uradni list RS, št. 67/18 |
ČR_2/25_OPPN
in ČR_2/30 |
Sklep o lokacijski preveritvi za del Odloka
o Zazidalnem načrtu Čardak v Črnomlju |
Uradni list RS, št. 77/20 |
STK_3 |
Sklep o lokacijski preveritvi na parceli
št. 1500/8,
k. o. Stari trg ob Kolpi v EUP: STK_3 |
Uradni list RS, št. 64/19 |
GSV_4_OPPN |
Sklep o lokacijski preveritvi za namen
individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev
določenih v Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
kamnolom Suhor |
Uradni list RS, št. 96/22 |
(2) V 124. členu se preglednica v drugem odstavku spremeni, tako da se
glasi: |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
Dolgoročni plan Občine Črnomelj za obdobje
1986–2000
– s spremembami in dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90,
Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04,
73/08 – tehnični popravek, 46/09 |
Prostorske sestavine družbenega plana
Občine Črnomelj za obdobje 1986–1990 – s spremembami in
dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91,
11/91, Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03,
79/04, 73/08 – tehnični popravek, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območji
Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje |
Uradni list RS, št. 66/95, 36/02, 121/03,
65/06, 75/08, 108/08, 30/09, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno
območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in
Blatnik |
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90,
Uradni list RS, št. 57/98, 69/00,135/03, 63/04, 66/05, 65/06,
63/07, 75/08, 108/08, 51/10 – obvezna razlaga |
Prostorsko ureditveni pogoji za območja
Krajevnih skupnosti Dragatuš (del), Sinji vrh in Vinica |
Uradni list RS, št. 70/95, 121/03, 57/06,
75/08, 108/08, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območje
Krajevne skupnosti Stari trg |
Uradni list RS, št. 39/94, 35/97, 81/02 in
121/03, 75/08, 108/08 |
Prostorski ureditveni pogoji za območja KS
Dragatuš (delno),
KS Butoraj, KS Tribuče, KS
Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh
in KS Petrova vas |
Uradni list RS, št. 119/03, 23/06, 40/07,
75/08, 108/08, 109/08 – obvezna razlaga, 46/09 |
Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo
degradiranega prostora v občini Črnomelj |
Uradni list RS, št. 39/94 |
Zazidalni načrt Kočevje pri Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list, št. 24/82 |
Lokacijski načrt spremljajočih objektov
pokopališča v Vojni vasi |
Skupščinski Dolenjski list, št. 15/89 |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju na
zemljiščih parc. št. del 924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14,
del 924/23, 924/26, del 925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5, ter
838/2, 915/4 - del, 915/5, 915/7 - del, 917/1, 917/3, 917/4,
917/5 - del, 917/6 - del, 918/1 - del, 918/2, 918/3, 921/2,
921/6, 921/7, 924/6, 924/27 in 924/28 - del, 957/35, 926/9,
1194/22, 926/10, vse k.o. Črnomelj |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17,
39/18 |
Zazidalni načrt obrtne cone v Črnomlju na
delih zemljišč
parc. št. 708/9, 708/19, 722/1, 1195/2,
1195/5, k. o. Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 02/90 |
Ureditveni načrt Adlešiči na zemljiščih
oziroma delih zemljišč
s parc. št 235, 5154/4, del 4759 in del
4758/1, vse k. o. Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98 |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju na
zemljiščih
parc. št. del 1290/4, del 1290/5, del
1290/6, del 1290/19, 1292/1,
del 2431/2, k. o. Loka |
Uradni list RS, št. 47/98 |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro
Črnomelj na zemljiščih parc. št. del 1187/2, k. o. Črnomelj ter
1253/9, del 1253/10, del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del
1253/14, del 1253/15, del 1253/16, del 1253/25, k. o. Loka |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični
popravek |
Občinski lokacijski načrt podcenter za
ravnanje z odpadki (PCRO)
in deponija inertnih odpadkov Vranoviči |
Uradni list RS, št. 29/07 |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza
na zemljiščih parc. št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2,
1038/3, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli
zemljišč parc. št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013,
1014/1, 1014/2, 1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2,
1029/1, 1029/2, 1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1,
1043/2, 1046/2, 1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2,
1063/1, 1065, 1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1,
1075/2, 1076/2, 1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5,
1098/2, 1105/1, 1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128,
1135, 1136/2, 4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1, k.o. Dragatuš |
Uradni list RS, št. 120/05 |
Lokacijski načrt za centralno čistilno
napravo Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 08/90,
Uradni list RS, št. 25/91, 21/92, 43/00 |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju |
Uradni list RS, št. 47/98 |
|
54. člen |
|
Za
125. členom se doda nov, 126. člen, ki se glasi (posledično se
preštevilčijo vsi naslednji členi): |
|
»126. člen |
|
(odstopanja od PIP) |
|
(1) Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri
obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo
ali se jim spreminja namembnost, če so kumulativno izpolnjeni vsi trije
navedeni pogoji: |
– so
pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za
obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka, |
– se
uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %, |
– bi
prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke
stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja
PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta. |
(2) Dopustna so odstopanja od PIP za oblikovanje gradbenih parcel,
zelenih površin, regulacijskih linij in preostalih PIP, določenih s tem
odlokom, če so potrebna zaradi prilagajanja načrtovanim oziroma
spremenjenim omrežjem in ureditvam prometnih površin in GJI, tako da se
zagotovijo urbanistično (funkcionalno in ambientalno) skladne ureditve
in se gradi kakovosten ulični oziroma javni prostor.« |
|
55. člen |
|
(1) Naslov 127. člena se spremeni, tako da se glasi: (dokončanje začetih
postopkov in veljavnost že izdanih mnenj). Člen se preštevilči v
128. člen. |
(2) Besedilo 127. (po novem 128.) člena se spremeni, tako da se glasi: |
»(1)
Postopki za izdajo mnenj o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi
izvedbenimi akti za gradnje, za katere je potrebno pridobiti gradbeno
dovoljenje, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo
po določbah izvedbenih prostorskih aktov občine, veljavnih v času
vložitve zahteve za izdajo mnenj. |
(2)
Mnenja o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti,
za katere so bile zahteve za izdajo mnenj podane pred uveljavitvijo tega
odloka, ostanejo v veljavi dve leti po uveljavitvi tega odloka.« |
|
56. člen |
|
(preglednica vrst pomožnih in začasnih
objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora –
Priloga 1) |
|
Priloga 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora) se v celoti zamenja. Priložena je
kot Priloga 1 tega odloka. |
|
57. člen |
|
(1) Spremenijo se grafični prikazi strateškega dela OPN na listih: |
– III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000) |
– IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000) |
– V.
Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve
in izjemnih krajin ter ostalega prostora (M 1:50.000) |
– VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000) |
(2) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »2. Pregledna
karta občine Črnomelj s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«. |
(3) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)« na listih G19-03,
G19-06, G19-08, G19-18, G19-19, G19-26, G20-06, G20-07, G20-15, G20-16,
G20-17, G20-18, G20-19, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-35, G20-36,
G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-47, G20-48, H19-11, H20-21, H20-41. |
(4) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »4. Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M
1:5.000)« na listih G19-03, G19-04, G19-08, G19-09, G19-14, G19-18,
G19-19, G19-26, G19-28, G19-29, G20-06, G20-07, G20-16, G20-17, G20-18,
G20-19, G20-23, G20-24, G20-25, G20-26, G20-27, G20-28, G20-29, G20-30,
G20-34, G20-35, G20-36, G20-37, G20-38, G20-39, G20-40, G20-48, H20-21,
H20-31, H20-41. |
(5) Spremenijo se grafični prikazi izvedbenega dela OPN »5. Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja
prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)«. |
(6) Spremeni se Priloga 7 Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje
objektov. |
(7) Doda se nova grafična priloga 8 Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za
območje enote ČR_14/11 (del TRIS Kanižarica). |
|
4. POSEBNI IN KONČNA DOLOČBA |
|
4.1 Posebni določbi |
|
58. člen |
|
(vpogled v akt in hramba) |
|
Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu
Občine Črnomelj. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni
strani Občine Črnomelj. Odlok je posredovan Upravni enoti Črnomelj in
Ministrstvu za okolje in prostor. |
|
59. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad SD OPN Občine Črnomelj opravljajo pristojna ministrstva. |
|
4.2 Končna določba |
|
60. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-8/2018 |
Črnomelj, dne 29.
septembra 2022 |
|
Župan |
Občine Črnomelj |
Andrej Kavšek |
Priloga 1 |