|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in
30/98 – ZZLPPO in št. 127/06 – ZJZP), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04, 17/06,
20/06, ZMetD, št. 49/06, Odločba US, št. 66/06, ZPNačrt, št. 33/07,
70/08 in ZFO-1A, št. 57/08) in 18. in 98. člena
Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je
Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. seji dne 29. 1. 2009 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter
izvajanju posebnih storitev |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok za območje Občine Škofja Loka ureja način
opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu:
javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
|
|
|
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne
službe, |
|
|
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev, |
|
|
3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za
izvajanje javne službe, |
|
|
4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
|
|
|
5. pravice in obveznosti uporabnikov,
|
|
|
6. vire financiranja javne službe in način njihovega
oblikovanja, |
|
|
7. obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode,
|
|
|
8. prenos objektov in naprav v last in upravljanje,
|
|
|
9. posege v prostor,
|
|
|
10. nadzor nad izvajanjem javne službe,
|
|
|
11. posebne storitve.
|
|
|
S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).
S
tem odlokom so upoštevane določbe predpisov s področja odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode. |
|
|
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in
padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih
površin in streh. |
|
|
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter
padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za
storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker
se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Škofja Loka (v nadaljnjem
besedilu: občina), odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne
površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh
voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne
kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«.
|
|
|
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega
telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje
teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih
cest. |
|
|
2. člen |
|
|
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo pomen,
kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja
gospodarska javna služba in posebne storitve ali pomen, ki je s tem
odlokom posebej opredeljen. |
|
|
1. blato je odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav
in malih komunalnih čistilnih naprav, vključno z blatom iz skupnih
čistilnih naprav, odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic,
odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso komunalne čistilne naprave,
vključno z blatom iz nepretočnih greznic; |
|
|
2. gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki
prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe
oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu
oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane
gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca; |
|
|
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem
po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi
gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi.
Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v
kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali
padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem
iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna
voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz
obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
|
|
|
4. interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last
lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so
namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode; |
|
|
5. interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi
uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer,
merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne
vzdržuje in ne odčitava; |
|
|
6. izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu odloka:
izvajalec) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve
javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in
v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo (koncesijsko
pogodbo); |
|
|
7. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in
naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
|
8. javna površina je površina objekta ali dela objekta
občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega
javnega dobra po predpisih o graditvi objektov; |
|
|
9. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije
in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov,
ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če
revizijskega jaška ni možno postaviti; |
|
|
10. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za
čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode ali obeh z
industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne
naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda (ene ali več naprav)
ne presega 50%, merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je večja od
2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
11. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli
dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v
gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja
kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi
dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po
uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15
m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi;
|
|
|
12. mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava manjša od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede na obremenitev več vrst;
mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna
čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2.000 PE; |
|
|
a) individualne male KČN, za enega priključnika,
|
|
|
b) skupinske male KČN, za nekaj individualnih
priključnikov skupaj, pri čemer obremenitev ne presega 50 PE,
|
|
|
c) male KČN za del ali celotno naselje, pri čemer je
obremenitev večja od 50 PE in ne presega 2.000 PE. |
|
|
13. merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku
uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega
uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in
količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo ali v vode. Izvedeno
mora biti skladno s predpisi; |
|
|
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz
predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za
komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v
čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo; |
|
|
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali
dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s
predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
|
|
|
16. obdelava blata so vsi postopki do končne dispozicije
blata, skladno s predpisi, |
|
|
17. obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; obstoječa
greznica je greznica, skladno s predpisi s področja odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode; |
|
|
18. odpadna voda je komunalna odpadna voda in/ali
padavinska odpadna voda in/ali industrijska odpadna voda; |
|
|
19. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica
meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno
kanalizacijo; |
|
|
20. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je
enota za obremenjevanje vode izražena v BPK5, določena s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo. En PE je enak 60g BPK5/dan; |
|
|
21. posebne storitve so storitve izvajalca zaradi uporabe
objektov javne kanalizacije zaradi odvajanja in čiščenja padavinske
odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne
površine in storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki
se odvaja v javno kanalizacijo; |
|
|
22. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno
obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda
pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno
obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega
objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; |
|
|
23. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so
kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih),
ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh
ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali
več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi; |
|
|
24. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov
(npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje
odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se
zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno
kanalizacijsko omrežje; |
|
|
25. uporabnik storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)
je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali
drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestniki zemljišča in/ali
objekta oziroma delov objekta na območju občine, kjer nastaja odpadna
voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo
pod 50 PE ali greznico; |
|
|
26. upravljanje javne kanalizacije so naloge, ki jih
izvajalec izvaja skladno z veljavnimi predpisi in sklenjeno pogodbo
(koncesijsko pogodbo); |
|
|
27. ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje
količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi
veljavnimi predpisi; |
|
|
28. višja sila je vzrok, ki je zunanji in njegovega učinka
ni mogoče pričakovati in tudi ne odvrniti ali se mu izogniti;
|
|
|
29. obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima
odčitkoma ustrezne merilne naprave; |
|
|
30. varovalni pas je površina oziroma prostor, ki v
primeru javne kanalizacije znaša 3 m merjeno od osi voda in je namenjen
varovanju javne infrastrukture. Za vsako gradnjo ali drug poseg v
prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje izvajalca. |
|
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Škofja Loka zagotavlja javno službo na celotnem
območju Občine Škofja Loka v obliki, kot jo določa predpis občine
(odlok) o izvajanju gospodarske javne službe. |
|
|
Pooblastilo za opravljanje javne službe se podeli enemu
ali več izvajalcem. |
|
|
Izvajalec izvaja storitve javne službe in posebne storitve
skladno z veljavnimi predpisi na določenem območju občine, v obsegu in v
okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo.
Izvajalec ima javno kanalizacijo, ki je last občine, v upravljanju na
podlagi pogodbe o prenosu le-te v upravljanje
in koncesijske pogodbe . |
|
|
4. člen |
|
|
Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program). Program izvajalec pripravi po določbah Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
|
|
|
Program za vsakokratno prihodnje leto izdela izvajalec in ga mora poslati v uskladitev občini najkasneje do 31. oktobra, ter ga nato usklajenega z občino, posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra.
|
|
|
Izvajalec mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.
|
|
|
Izvajalec mora
opravljati javno službo skladno s programom izvajanja javne
službe (v nadaljnjem besedilu: program). Izvajalec pripravi
program skladno s predpisi s področja odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode. |
Izvajalec mora
poročati o izvajanju javne službe za preteklo koledarsko leto
skladno s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode. |
|
|
|
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE IN NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
|
|
5. člen |
|
|
Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene v naselju ali delu
naselja. |
|
|
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, so:
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
2.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
3.
upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE in nepretočnih
greznic, ki jih skladno s predpisom, ki ureja to javno službo, izjemoma
zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe.
Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno
zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so:
1.
prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic
pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni
čistilni napravi,
2.
prevzem blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije
in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih
stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, pri uporabniku javne
službe v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne
naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na
komunalni ali skupni čistilni napravi,
3. prve
meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male
komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s
predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring
odpadnih voda, in
4. prve
meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije
in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih
stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi,
ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. |
|
|
Storitve javne
službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, so: |
1. odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko
omrežje javne kanalizacije, |
2. odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije. |
Storitve javne
službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo, za objekte znotraj naselja ali dela
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, pa ti objekti
niso priključeni na javno kanalizacijo, in za objekte ali za
funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so: |
1. prevzem
celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic
pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali
skupni čistilni napravi, |
2. prevzem blata
iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt
javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali
lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna
odpadna voda, pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za
obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj
enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni
čistilni napravi, |
3. pregled malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. |
|
|
|
6. člen |
|
|
Izvajalec mora v okviru javne službe za objekte v naselju
ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo
za objekte znotraj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, pa ti objekti niso priključeni na javno kanalizacijo, in za objekte
zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata
iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno,
oziroma najmanj enkrat na
tri leta. |
|
|
7. člen |
|
|
Na
območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na
območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne
kanalizacije ne predvideva, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih
objektov za čiščenje odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih
greznicskladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo
skladno s predpisi s področja odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode
. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan
zagotoviti lastnik stavbe oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko
zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne
infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za
upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti
upravljavca. Izvajalec po tem odloku je lahko upravljavec skupinske male
komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske
male komunalne čistilne naprave z izvajalcem sklenejo ustrezno pogodbo.
Uporabnik oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave nad 50 PE
do 2.000 PE je dolžan izvajalcu v vednost sproti dostavljati poročila o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, katere izvede pooblaščeni
izvajalec skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav
skladno s predpisi s področja odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode.
Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno
čistilno napravo. |
|
|
8. člen |
|
|
Praznjenje obstoječih in
nepretočnih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih
naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne
kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, je
obvezno in se opravlja najmanj enkrat na tri leta.
Storitve navedene v prvem odstavku tega člena so obvezne storitve te
javne službe.
Uporabniki so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in
dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s
specialnimi vozili.
Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in malih
komunalnih čistilnih naprav izvajalec zagotavlja iz prostornine prvega
prekata greznice oziroma prvega reaktorja male komunalne čistilne
naprave. V prvem prekatu greznice oziroma prvem reaktorju male komunalne
čistilne naprave izvajalec ob praznjenju pusti praviloma cca 1/6
vsebine, da se bo sveže blato lahko cepilo in s tem pospešila presnova,
zato izvajalec ne bo izvajal pranja prekata oziroma reaktorja.
Blato
iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec
odpelje na obdelavo v komunalno čistilno napravo, razen v primeru, ko
izvajalec utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male
komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem. V primeru suma
izvajalec zagotovi potrebne analize. Po
pridobitvi rezultatov
analiz izvajalec zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno
oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca, da blato iz
greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem
za sprejem, stroške analiz in razliko v ceni končne oskrbe blata plača
uporabnik, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec,
stroške končne oskrbe pa uporabnik.
Blata
iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja
le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode.
Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez
ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
Izvajalec uporabniku o praznjenju greznice ali male komunalne čistilne
naprave izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo
inšpekcijskih služb.
Za
izvedbo storitev v rokih, določenih v prvem odstavku tega člena,
naročilo uporabnika ni potrebno.
Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice,
nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave do 50 PE
uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja
storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico do enkratne prestavitve
najavljenega časa izvedbe storitve. O zahtevi za spremembo časa izvedbe
storitve mora uporabnik izvajalca pisno (izjemoma telefonsko) obvestiti
vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve, izvajalec pa mora
storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.
Če
uporabnik ne zahteva prestavitve opravljanja storitve, skladno s
predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči
izvedbo storitve, ali če izvajalcu iz kakršnega koli drugega razloga ne
omogoči izvedbo storitve, izvajalcu pa so zaradi prihoda na lokacijo
praznjenja nastali dejanski stroški, mora izvajalcu plačati nastale
stroške po ceniku izvajalca.
Če
uporabnik dvakrat onemogoči izvajalcu izvedbo storitve, izvajalec poda
pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper
kršitelja.
Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu, ki ga pripravi izvajalec v skladu s predpisom, ki ureja to javno službo.
Za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop
s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, so obvezne storitve javne službe le tiste,
ki so določene s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode. |
|
|
8.a
člen
V
primeru, da blato iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne
naprave oziroma komunalna odpadna voda v nepretočni greznici, nastaja na
kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z
gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred
uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo oproščeno
plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic
ali malih komunalnih čistilnih naprav
oziroma komunalne odpadne
vode iz nepretočnih greznic.
Lastnik
kmetijskega gospodarstva izvajalcu poda vlogo za oprostitev plačila
storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in
vlogi priloži izjavo, če z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja
uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male
komunalne čistilne naprave oziroma obstoječe greznice ter njunega
mešanja z gnojnico ali gnojevko.
Kolikor
lastnik kmetijskega gospodarstva ne poda vloge za oprostitev plačila
storitev praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in
izjave, da z blatom ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata
iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mu izvajalec začne
zaračunavati storitve povezane s praznjenjem nepretočnih greznic,
obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
Lastnik
kmetijskega gospodarstva mora izvajalcu pisno sporočiti spremembo, ki
vpliva na upravičenost do oprostitve plačila storitev praznjenja greznic
ali malih komunalnih čistilnih naprav, v roku 30 dni od nastanka
spremembe. Spremembe izvajalec upošteva naslednji mesec po prejemu
dokazila. Lastniku kmetijskega gospodarstva izvajalec za nazaj ne povrne
že zaračunanih stroškov storitev povezanih z greznicami ali malimi
komunalnimi čistilnimi napravami.«
|
|
|
8.b
člen |
|
|
Izvajalec v primeru, ko blato male komunalne čistilne naprave nastane na
kmetijskem gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom,
kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja za male komunalne čistilne naprave pregled
malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE
, uporabnik pa te storitve plača po ceni, ki je določena
skladno s predpisi, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
|
Določbe
iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik
male komunalne čistilne naprave do 50 PE izvajalcu javne službe ob
izvedbi prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelavi ocene obratovanja,
pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE
, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo
v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih
čistilnih naprav v kmetijstvu. |
|
|
9. člen |
|
|
Storitve javne službe so še:
|
|
|
– izdelava načrta ravnanja z blatom,
|
|
|
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z
načrtom iz prve alineje tega člena, |
|
|
– vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja
za odvajanje padavinske vode. |
|
|
10. člen |
|
|
Čiščenje odpadne vode se izvaja v:
|
|
|
1. komunalnih čistilnih napravah,
|
|
|
2. malih komunalnih čistilnih napravah,
|
|
|
3. nepretočnih nepropustnih greznicah, če je zagotovljeno
njeno praznjenje in čiščenje odpadne vode s storitvami javne službe,
|
|
|
4. obstoječih greznicah, vendar samo v obdobju
prilagoditve. |
|
|
11. člen |
|
|
Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če
ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno
očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za
druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
|
|
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora
uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca. |
|
|
IV. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
12. člen |
|
|
Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
|
|
|
– kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode,
|
|
|
– črpališči za prečrpavanje odpadne vode,
|
|
|
– čistilnimi napravami,
|
|
|
– razbremenilniki visokih vod,
|
|
|
– zadrževalnimi bazeni,
|
|
|
– drugi objekti in napravami potrebnimi za odvajanje in
čiščenje odpadne vode. |
|
|
13. člen |
|
|
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti
občine, se s pogodbo predajo izvajalcu v uporabo in upravljanje.
Zemljišča, na katerih so zgrajeni javni infrastrukturni objekti, se v
zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine. Služnostne pravice
vgradnje in vzdrževanja objektov javne infrastrukture se v zemljiško
knjigo vknjižijo v korist občine, le-ta pa jih v izvrševanje prenaša na
vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe. |
|
|
14. člen |
|
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in
ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu
(fekalni in meteorni kanali). |
|
|
15. člen |
|
|
Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje
le-te je v pristojnosti občine. V primerih, ko investitor javne
kanalizacije ni občina, je investitor po končani gradnji dolžan javno
kanalizacijo prenesti v last občini, skladno z zakonodajo, tem odlokom
in pogodbo sklenjeno z občino. |
|
|
16. člen |
|
|
Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
|
|
|
– vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev,
|
|
|
– kanalizacijski priključek,
|
|
|
– nepretočne greznice,
|
|
|
– obstoječe greznice,
|
|
|
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE, |
|
|
– merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih
pred izpustom v javno kanalizacijo, |
|
|
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
|
|
|
Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti
lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne
kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje
uporabnik na lastne stroške. |
|
|
Lastnik objekta ali uporabnik je dolžan z objekti in
napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti
zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda
pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za
izpust v javno kanalizacijo. |
|
|
17. člen |
|
|
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je
objekte možno priključiti na javno kanalizacijo, je priključitev na
javno kanalizacijo obvezna, zato gradnja malih komunalnih čistilnih
naprav ali greznic ni dovoljena. |
|
|
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH STORITEV |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje |
|
|
18. člen |
|
|
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se
gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev
obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so
možne v naslednjih primerih: |
|
|
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni mogoča,
|
|
|
– če z odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ni dosežena
določena stopnja obremenitve, |
|
|
– če obstoječa kanalizacija nima zadostnih kapacitet,
|
|
|
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne
izpolnjujejo pogojev iz soglasij. |
|
|
Priključitev iz »tehničnih razlogov« ni mogoča takrat, če
v javno kanalizacijo ni mogoče gravitacijsko odvajati odpadne vode iz
pritličja objekta uporabnika. |
|
|
»Določena stopnja obremenitve ni dosežena« v primeru, če
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana
na 1 meter dolžine kanalskega voda, ki ga mora uporabnik zagotoviti za
priključitev na javno kanalizacijo, ni večja od 0,02 PE, odvajanje
odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
|
|
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se gradi, obnavlja
ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna skladno s predpisi s
področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. |
|
|
19. člen |
|
|
Izvajalec mora lastnika objekta v katerem nastaja odpadna
voda obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno
kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
|
|
|
Lastnik objekta mora
kanalizacijski priključek za priključitev obstoječega objekta na javno
kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka
od vročitve obvestila izvajalca. Priključitev se izvede
pod nadzorom izvajalca javne službe. |
|
|
V primeru izgradnje nove javne kanalizacije je
priključevanje objektov na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezna.
Priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o
gradnji ali v sporazumu med občino, izvajalcem gradbenih del in
izvajalcem javne službe. |
|
|
Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo,
nastane po preteku 6-mesečnega roka obveznost plačevanja storitev javne
službe na podlagi tega odloka. |
|
|
Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije
odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se
mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje
stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti
in jo, obvezno pod nadzorom izvajalca, izključi iz sistema odvajanja
odpadne vode. |
|
|
20. člen |
|
|
Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo
lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik
objekta pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Priključek se lahko
izvede hkrati z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
|
|
|
Gradnjo kanalizacijskega priključka sme v času gradnje in
pred priključitvijo preverjati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne
službe. |
|
|
21. člen |
|
|
Lastnik obstoječega objekta mora najmanj 15 dni pred
predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti
izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge pridobiti
soglasje izvajalca. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev mora
predložiti naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
|
|
|
– projekt kanalskega priključka,
|
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po
letu 1967, z ustrezno gradbeno dokumentacijo, |
|
|
– izvedbeni načrt interne kanalizacije, razen za
stanovanjski objekt, |
|
|
– podatke o količini in vrsti odpadne vode,
biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter
nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
|
|
|
– program predpisanih prvih meritev, če gre za
industrijske odpadne vode, |
|
|
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske
odpadne vode. |
|
|
V primeru, da se gradnja priključnih mest za stanovanjske
objekte na javno kanalizacijo izvede istočasno z gradnjo sekundarnega
kanalizacijskega omrežja, dokumentacija, ki jo izvajalec prejme ob
prenosu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje, nadomešča v
prvem odstavku tega člena navedeno dokumentacijo. |
|
|
22. člen |
|
|
Izvajalec odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z
izdajo soglasja za priključitev. Izvajalec izdajo soglasja za
priključitev na javno kanalizacijo zavrne v primerih: |
|
|
– če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za
izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije, |
|
|
– če kapaciteta javne kanalizacije ne dopušča
priključitve, |
|
|
– če izvajalec v ugotovitvenem postopku ugotovi, da izdaja
soglasja ni mogoča. |
|
|
Če izvajalec na podlagi popolne vloge ne odloči o
soglasju, vlogo zavrže ali zavrne izdajo soglasja, ima investitor ali
lastnik objekta pravico do pritožbe. O pritožbi, ki se vloži pri
izvajalcu, odloči župan občine. |
|
|
23. člen |
|
|
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali
začasen. |
|
|
Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne
prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi
za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno
dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno
kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno
kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. Dva
meseca pred iztekom dveletnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti
uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s
potekom dveletne dobe začasni priključek ukine. |
|
|
V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
|
|
|
Stalen priključek se
ukine le v primeru rušenja priključenega objekta. Pisni zahtevek za ukinitev priključka
rušenjem objekta
uporabnik
naslovi na izvajalca najmanj 15 dni pred ukinitvijo priključka.
Izvajalec na stroške uporabnika fizično ukine priključek in uporabnika
izbriše iz evidence uporabnikov. |
|
|
24. člen |
|
|
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se
prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije
na priključenem objektu. |
|
|
Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti gravitacijsko
odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov
objekta. |
|
|
Izvajalec lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije
to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje odpadne vode iz kletnih
prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z
vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost
povratnega udara odpadne vode. |
|
|
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne
lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno
kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je
dolžan zgraditi in ga upravljati lastnik ali solastniki kanalizacijskega
priključka. V večstanovanjskem objektu, ki ima upravnika, se upravljanje
hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona. |
|
|
25. člen |
|
|
Kanalizacijski priključek je del objekta in je last
vsakokratnega lastnika oziroma lastnikov objekta. Vsak objekt se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski
priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več
objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega priključka. S
tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki objektov. |
|
|
26. člen |
|
|
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski
jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za
preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, uporabniku pa za
vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. |
|
|
Če javna kanalizacija poteka po zemljiščih v javni lasti,
mora biti revizijski jašek praviloma postavljen neposredno ob parcelni
meji med zasebnim in javnim zemljiščem. Izvajalcu mora biti omogočen
dostop do revizijskega jaška. |
|
|
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki
je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev
revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča,
na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje
izvajalcu dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad
delovanjem kanalizacijskega priključka. |
|
|
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven
objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako,
da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo
odpadne vode. |
|
|
27. člen |
|
|
Uporabnik je o nameravani priključitvi dolžan pisno
obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred priključitvijo.
|
|
|
Neposredno priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede
izvajalec ali drug usposobljeni izvajalec pod pogojem, da uporabnik
pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca. |
|
|
Pregled kanalizacijskega priključka in neposredna
priključitev se izvede na stroške uporabnika. Vzpostavitev okolice v
prvotno stanje je dolžan zagotoviti uporabnik. |
|
|
Izvajalec po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v
evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi. |
|
|
28. člen |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo se ne sme izvesti:
|
|
|
1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s
soglasjem oziroma pogoji; |
|
|
2. če uporabnik ne izroči izvajalcu dokazila o
vodotesnosti priključka; |
|
|
3. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi
predpisi. |
|
|
29. člen |
|
|
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so
v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
|
|
|
Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, trase,
merilnega mesta ali izvedba dodatnega priključka, se obravnava na enak
način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. |
|
|
30. člen |
|
|
Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez
soglasja izvajalca, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne
kanalizacije. |
|
|
V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale
njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v
interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Obveznosti izvajalca |
|
|
31. člen |
|
|
Izvajalec je v okviru storitev javne službe dolžan:
|
|
|
a) v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo zagotoviti: |
|
|
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
|
|
|
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
|
|
|
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter
obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata
najmanj enkrat na štiri leta, |
|
|
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne
čistilne naprave. |
|
|
b) v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb
zunaj naselja zagotoviti: |
|
|
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter
obdelava blata v komunalni čistilni napravi, |
|
|
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri
uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri leta, |
|
|
– prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo
ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z
veljavnimi predpisi, |
|
|
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav, |
|
|
– prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo,
ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do
izteka roka za prilagoditev. |
|
|
a) v naselju ali
delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo zagotoviti: |
· vzdrževanje
in čiščenje objektov javne kanalizacije, |
· odvajanje
in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v
javno kanalizacijo s streh in javnih površin, |
· prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih
greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata
najmanj enkrat na tri leta, |
· prve
meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne
naprave. |
b) v naselju ali
delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, za objekte
znotraj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, pa ti objekti niso priključeni na javno
kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo
skupino stavb zunaj naselja zagotoviti: |
· redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v
komunalni čistilni napravi, |
· prevzem
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku
storitev najmanj enkrat na tri leta, |
· pregled
za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi
predpisi, |
· izdajo
poročil o pregledu skladno s predpisi s področja odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode, |
· prevzem
blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to
potrebno, oziroma najmanj enkrat na tri leta, vendar le do
izteka roka za prilagoditev. |
|
|
|
c) izdelati načrt ravnanja z blatom,
|
|
|
d) ravnati z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z
načrtom iz točke c tega člena, |
|
|
e) vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za
odvajanje komunalne in padavinske vode, |
|
|
f) obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne službe,
|
|
|
g) kontrolirati novozgrajene kanalizacijske priključke in
po potrebi celotno interno kanalizacijo, |
|
|
h) izvajati javna pooblastila,
|
|
|
i) izvajati nadzor nad priključevanjem na javno
kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi
predpisi, |
|
|
j) redno obračunavati storitve javne službe, posebne
storitve in druge s predpisi določene dajatve, |
|
|
k) izvajati druge obveznosti iz tega odloka in koncesijske
pogodbe. |
|
|
32. člen |
|
|
Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodno vročenem
pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz
javnega vodovoda, kadar: |
|
|
– stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje
pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku
čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škoduje ali bi lahko
škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca, |
|
|
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo
izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim, |
|
|
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev
drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek
ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije, |
|
|
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in
kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
|
|
|
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
|
|
|
– uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti
ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15
dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne
vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda, |
|
|
– uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
|
|
– z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s
pitno vodo, |
|
|
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje
in/ali premoženje prebivalcev. |
|
|
Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz
javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške
prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot
posledica prekinitve, plača uporabnik. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec ima brez povračila škode pravico začasno
prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi: |
|
|
– planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih
obvestil, |
|
|
– odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji,
|
|
|
– višje sile, |
|
|
– naravnih ali drugih nesreč. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec in/ali občina kot lastnica javne kanalizacija ne
odgovarjata za škodo na objektih in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz
javne kanalizacije v primeru: |
|
|
– poplav, |
|
|
– ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih
vod, |
|
|
– ko priključitev objekta ali površine na javno
kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanimi pogoji ali soglasji,
|
|
|
– naravne ali druge nesreče,
|
|
|
– in drugih dogodkov, na katere nimata vpliva. |
|
|
Javna pooblastila izvajalca |
|
|
35. člen |
|
|
V okviru javnih pooblastil izvajalec:
|
|
|
a) izdaja smernice (v nadaljnjem besedilu: smernice) in
podaja mnenja (v nadaljnjem besedilu: mnenja) k prostorskim aktom
občine, projektne pogoje za posege v varovalnem pasu (v nadaljnjem
besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam v varovalnem pasu (v
nadaljnjem besedilu: soglasja) in potrdila in strokovne ocene. Te
dokumente izvajalec izdaja na podlagi predložene dokumentacije, in
sicer: |
|
|
1. za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa
Zakon o prostorskem načrtovanju in podzakonski predpisi; |
|
|
2. za pogoje, soglasja:
|
|
|
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov in
podzakonski predpisi, |
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom
kanalizacijskega priključka v sklopu načrta zunanje ureditve;
|
|
|
3. za potrdila in strokovne ocene: dokumentacijo, ki jo
določa predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
a) izdaja
smernice (v nadaljnjem besedilu: smernice) in podaja mnenja (v
nadaljnjem besedilu: mnenja) k prostorskim aktom občine,
projektne pogoje za posege v varovalnem pasu (v nadaljnjem
besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam v varovalnem
pasu (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in poročila o pregledu.
Te dokumente izvajalec izdaja na podlagi predložene
dokumentacije, in sicer: |
1. za smernice in mnenja:
dokumentacijo skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju; |
2. za pogoje, soglasja: |
· dokumentacijo
skladno s predpisi o graditvi objektov, |
· projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega
priključka v sklopu načrta zunanje ureditve; |
3. za poročila o
pregledu: dokumentacijo skladno s predpisi s področja odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode; |
|
|
|
b) prekine ali omeji odvajanje in čiščenje odpadne vode
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, |
|
|
c) posreduje informacije osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa,
skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, |
|
|
d) vodi evidence, potrebne in predpisane za potrebe
izvajanja javne službe ali posebnih storitev. |
|
|
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
|
|
36. člen |
|
|
Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do
izvajalca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta
oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt
oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti
tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem
odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. |
|
|
37. člen |
|
|
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z
vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z
dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne
kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in
posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno. |
|
|
38. člen |
|
|
Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno
z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti: |
|
|
1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in
kanalizacijski priključek, |
|
|
2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo, |
|
|
3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem
izvajalca, |
|
|
4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez
soglasja izvajalca, |
|
|
5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru
spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca,
|
|
|
6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije,
skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca, |
|
|
7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to
priključiti na javno kanalizacijo, |
|
|
8. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne
kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi
izven obratovalnega časa, |
|
|
9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem
zemljišču, |
|
|
10. obveščati izvajalca o opaženih nepravilnostih in
okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih
napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje
javne kanalizacije, |
|
|
11. odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z
neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel
zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustrezno predčiščenje,
|
|
|
12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v
količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji,
|
|
|
13. sporočiti izvajalcu vsako spremembo količine ali
kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi, |
|
|
14. tekoče posredovati izvajalcu poročilo o posamičnih
meritvah v okviru obratovalnega monitoringa, |
|
|
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec,
|
|
|
16. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova,
lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvajanje
odpadne vode in obračun storitev, |
|
|
17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun
na osnovi ene merilne naprave in izvajalcu posredovati naslov upravnika
stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov
storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, |
|
|
18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode, |
|
|
19. pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne
kanalizacije, |
|
|
20. ne dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov
na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez
soglasja izvajalca, |
|
|
21. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji,
lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim
ravnanjem ali opustitvijo, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja
izvajalca ali z neustrezno uporabo, |
|
|
22. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne
za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne
službe in/ali posebnih storitev. |
|
|
Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti: |
|
|
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije,
skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca, |
|
|
2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe
greznice ali male komunalne čistilne naprave, |
|
|
3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to
priključiti na malo komunalno čistilno napravo ali nepropustno
nepretočno greznico, |
|
|
4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic
ali iz malih komunalnih čistilnih naprav pri izvajalcu, v primerih, ko
redno praznjenje ne zadošča, |
|
|
5. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne
kanalizacije, |
|
|
6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec,
|
|
|
7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova ali
lastništva objekta, ki imajo vpliv na obračun storitev, |
|
|
8. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne
za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne
službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo
samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
|
|
|
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne
vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v
postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škodujejo ali
bi lahko škodovale javni infrastrukturi, okolju ali zdravju tretjih oseb
in delavcev izvajalca. |
|
|
40. člen |
|
|
V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
|
|
|
1. strupene snovi,
|
|
|
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske
mešanice, |
|
|
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
|
|
|
4. maščobe in odpadno olje,
|
|
|
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na
material iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, |
|
|
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj,
rastlinske ostanke, trupla poginulih živali, |
|
|
7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako,
steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete, |
|
|
8. radioaktivne snovi,
|
|
|
9. kužne snovi.
|
|
|
V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati
odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v
gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih. |
|
|
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod,
zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod,
kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. |
|
|
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo
prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno
zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno
vodo. |
|
|
41. člen |
|
|
O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče,
okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je
uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca in
takoj ustrezno ukrepati. |
|
|
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA |
|
|
42. člen |
|
|
Javna služba se financira iz:
|
|
|
1. cene storitev javne službe,
|
|
|
2. proračuna občine,
|
|
|
3. drugih virov. |
|
|
43. člen |
|
|
Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen oblikuje izvajalec. Cene določi pristojni organ občine skladno s predpisi.
Cena storitve javne
službe se oblikuje skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje
cen storitev javne službe, in s tem odlokom. Predlog cene
oblikuje izvajalec. Ceno, skladno s predpisi, potrdi pristojni
občinski organ. |
Obračunsko
obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cene storitve javne
službe, traja 2 (dve) koledarski leti. |
Izvajalec
pripravi predlog cene z dokumentom, skladnim s predpisi, ki
urejajo oblikovanje cen storitev javne službe, v letu, ko izteka
obračunsko obdobje, za katerega je ceno potrdil pristojni
občinski organ. Dokument iz prejšnjega stavka izvajalec predloži
v pregled občinski upravi do 31. julija v letu, ko izteka
obračunsko obdobje, za katerega je ceno na zadnje potrdil
pristojni občinski organ. Predlog cene obravnava in potrdi
pristojni občinski organ v letu, ko izteka obračunsko obdobje,
za katerega je ceno na zadnje potrdil pristojni občinski organ. |
V primeru večjih
sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo
na povišanje ali znižanje cene, ali v primeru sprememb
predpisov, lahko pristojni občinski organ, ki odloča o ceni,
določi tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru
se določbe o postopkih v zvezi s cenami uporabljajo smiselno. |
Storitve javne
službe se uporabnikom obračunavajo skladno s predpisi, ki
urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. |
|
|
|
44. člen |
|
|
Cene
storitev javne službe so za različne kategorije uporabnikov lahko
različne.
Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode plačujejo uporabniki po cenah, ki jih določi pristojni
občinski organ, skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev
javne službe.
Cena,
določena za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi
greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje prevzem
in ravnanje (čiščenje) do 6 m3 komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih
čistilnih naprav, enkrat na 3 leta.
Cena,
določena za storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi
greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, vključuje celotni
prevzem in ravnanje (čiščenje) komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic, oziroma blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih
čistilnih naprav, izjemoma za:
–
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice na lokaciji, kjer skladno
s predpisi, male komunalne čistilne naprave niso dovoljene in
–
prevzem blata iz obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave
ob priključitvi objekta na javno kanalizacijo, ko izvajalec prevzame
celotno količino blata iz prvega prekata obstoječe greznice oziroma
prvega reaktorja male komunalne čistilne naprave.
Posebne
storitve plačujejo uporabniki po cenah, ki jih s sklepom določi
pristojni občinski organ. |
|
|
45. člen |
|
|
Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem
odlokom in drugimi predpisi, ki določajo naloge in vsebino javne službe,
določene v ceniku storitev javne službe in jih lahko opravlja samo
izvajalec (na primer: trajni ali začasni priklop ali odklop priključka
na javno kanalizacijo itd.). |
|
|
Cena storitev iz prvega odstavka tega člena mora biti za
enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto
uporabnika ali njegovo lokacijo. Cene oblikuje izvajalec, potrdi pa jih
pristojni organ občine. |
|
|
VIII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
|
|
46. člen |
|
|
Odvedena in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih
metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo
odvajanje in čiščenje odpadne vode v enaki količini in v enakih
razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo. |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in
so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje
odpadne vode v količini dovedene vode. |
|
|
Količina dovedene vode se meri z ustrezno merilno napravo.
Ustrezno merilno napravo, ki mora biti skladna s predpisi s področja
meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi, mora na lastne stroške
zagotoviti uporabnik. |
|
|
Interne merilne naprave niso osnova za obračun odvajanja
in čiščenja odpadne vode. |
|
|
47. člen |
|
|
V primeru, ko količina odpadne vode bistveno odstopa od
količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode, lahko uporabnik pred
iztokom v javno kanalizacijsko omrežje namesti ustrezno merilno napravo
za merjenje količin odpadne vode. |
|
|
Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje količin
odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje, lahko od
uporabnika zahteva tudi izvajalec. Takšno napravo je uporabnik dolžan
namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem
zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene
ustrezne merilne naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s
stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna naprava. |
|
|
48. člen |
|
|
Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se
oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske
dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za
merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo
ustrezno merilno napravo. |
|
|
V času do namestitve
ustrezne merilne naprave se pri obračunu upošteva količina odpadne vode,
ki se izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna 5
4,5 m3 odpadne vode na mesec. |
|
|
49. člen |
|
|
V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je
ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način
rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne
naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem
obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina
porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za
gospodinjstvo znaša
4,5 m3/osebo na mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi
primerljivih podatkov o porabi vode. |
|
|
Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne
vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na
internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali tehnološka) voda
ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto
količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem
obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene
vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba,
ki znaša
4,5 m3/osebo na mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih
podatkov o porabi vode. |
|
|
50. člen |
|
|
Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja
izvajalec. Uporabnik mora plačati račun v 15 (petnajstih) dneh od dneva
izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
|
|
|
Če so uporabniki v stavbi z več stanovanji, priključeni na
isto merilno napravo, izvajalec izstavlja račune upravniku stavbe. Če
uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe,
so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik
računov. |
|
|
Za nepravočasna plačila računov izvajalec zaračuna
zakonske zamudne obresti. Izvajalec zaračunava tudi stroške opomina po
ceniku izvajalca. |
|
|
51. člen |
|
|
Uporabnik lahko na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema
računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa.
V primeru, če izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je
le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja
vrednost utemeljenega ugovora. |
|
|
52. člen |
|
|
Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje
pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača,
izvajalec uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da bo
odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobava vode
iz javnega vodovoda na njegove stroške začasno prekinjena. |
|
|
Če uporabnik celotni znesek zapadlih računov ne plača niti
v 15 dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec uporabniku
začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda. |
|
|
Začasno prekinitev odvajanja odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, lahko
izvajalec po postopku, določenem v tem členu, izvede tudi v primeru, ko
v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti,
stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan. |
|
|
Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave
vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača vse
zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške
prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave
vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali
izvajalcu zaradi neplačevanja računov. |
|
|
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV V LAST IN V UPRAVLJANJE |
|
|
53. člen |
|
|
V primerih, ko na podlagi predpisov o opremljanju zemljišč
za gradnjo, kanalizacijsko omrežje gradi fizična ali pravna oseba
(investitor je oseba zasebnega prava in ne Občina) in na podlagi pogodbe
po končani gradnji prenese zgrajene objekte in naprave v last Občine
Škofja Loka, se to opravi pod splošnimi pogoji predpisov o graditvi
objektov. Zasebni investitor je ob predaji zgrajenega objekta občini
dolžan predložiti in izročiti v originalih: |
|
|
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih določa
zakonodaja o graditvi objektov, |
|
|
– potrebno dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih
z atesti in izjavami o ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah ter
predvideni življenjski dobi naprav in objektov, |
|
|
– geodetski posnetek zgrajenega objekta (kataster) s
podatki, potrebnimi za vpis objekta v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture, |
|
|
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa
zemljišča, na katerih se nahaja zgrajen objekt, ki je predmet prenosa,
|
|
|
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu
priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah,
dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in uporabi javne
kanalizacije. |
|
|
Primopredaja zgrajenega objekta se opravi zapisniško.
Občina zgrajeni in prevzeti objekt javne kanalizacije hkrati preda
izvajalcu v upravljanje. |
|
|
54. člen |
|
|
Občina novozgrajene dele in odseke javne kanalizacije
preda v upravljanje izvajalcu na način in pod pogoji 53. člena.
Primopredaja objekta se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če
je bilo za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega
dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja
opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec
gradbenih del). |
|
|
V primerih, ko se sočasno z gradnjo sekundarne kanalizacije priključujejo tudi stanovanjski objekti, izvajalec postopek
priključitve izvede na podlagi pooblastila občine. |
|
|
X. POSEGI V PROSTOR |
|
|
Načelo usklajenega načrtovanja in usklajenih posegov v prostor |
|
|
55. člen |
|
|
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih,
rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter
upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje,
telekomunikacije, plinovod, toplovod in podobno) morajo o izvajanju del
na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje
pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku,
obvestiti izvajalca. Izvajalca morajo o nameravanem pričetku del
obvestiti najmanj 30 (trideset) dni pred začetkom del. |
|
|
Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri
odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma
izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu in lastniku javne
kanalizacije. Investitor posega v prostor je dolžan plačati (povrniti)
celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi
motenj pri odvajanju odpadne vode. |
|
|
56. člen |
|
|
Investitorji komunalne infrastrukture, ki v času gradnje
neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in
naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in
naprav. |
|
|
57. člen |
|
|
Uskladitveni načrt so na poziv občine dolžni pripraviti
vsi investitorji, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo
ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega
načrta določijo sporazumno. Vsak investitor je dolžan poravnati stroške
izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini
posameznega voda. |
|
|
58. člen |
|
|
Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne
infrastrukture morajo najkasneje do pričetka gradnje: |
|
|
– pripraviti projektno dokumentacijo,
|
|
|
– pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja,
|
|
|
– pridobiti soglasje za poseg v zemljišča.
|
|
|
Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne
infrastrukture, morajo poravnati sorazmerni delež morebitnih odškodnin
zaradi trajne uporabe zemljišč ter za posege na zemljišča v času gradnje
in stroške povrnitve zemljišč v prvotno stanje. |
|
|
59. člen |
|
|
Investitor, ki kljub pozivu občine ni pristopil k izdelavi
uskladitvenega načrta, ne more sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi
svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru: |
|
|
– če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe
uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s
tem prevzame tudi vse finančne obveznosti, |
|
|
– prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 57. in drugega
odstavka 58. člena tega odloka. |
|
|
60. člen |
|
|
Investitor, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje
na trasi, predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih
postopkov. Temu lastniku in upravljavcu infrastrukture se zaradi
prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove
infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v
prostor v varovanem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo in na
njih vplivnem (prispevnem) območju. |
|
|
Investitorji, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne
infrastrukture pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni
pričetek del in rok izvedbe. |
|
|
61. člen |
|
|
Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih
in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih
del. Za montažna in ostala dela pa posamezni investitor lahko določi
izvajalca po lastni izbiri. |
|
|
62. člen |
|
|
Če kateri od investitorjev ostalih komunalnih vodov in
naprav v času gradnje zaradi pomanjkanja prostora poseže v profil izkopa
javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od
udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V
skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega
izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice,
polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni
investitorji v celoti poravnati z lastnimi sredstvi. |
|
|
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
|
|
63. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja medobčinski
inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe. |
|
|
64. člen |
|
|
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se
zagotavlja zlasti z: |
|
|
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki
jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil; |
|
|
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve
izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
|
|
|
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in
drugimi predpisi. |
|
|
XII. POSEBNE STORITVE |
|
|
65. člen |
|
|
»Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne
kanalizacije so storitve: |
|
|
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo in |
|
|
– odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v
javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
|
|
|
Navedene storitve niso storitve obvezne občinske
gospodarske javne službe. |
|
|
Industrijska odpadna voda |
|
|
66. člen |
|
|
V okviru posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. |
|
|
Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se
uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski
uporabnik): |
|
|
– ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne
vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno in |
|
|
– ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske
odpadne vode. |
|
|
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za
industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega
odloka. |
|
|
67. člen |
|
|
Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega
industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni
ali zajeti vodi. |
|
|
Izvajalec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno
koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika
uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000
m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno.
Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija
naslednjega leta. |
|
|
68. člen |
|
|
Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev
prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so
izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o
obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali
elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. |
|
|
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega
monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in
podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti
izvajalcu vedno na razpolago. |
|
|
Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se
odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je
dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške. |
|
|
69. člen |
|
|
Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več
kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno, je
dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode
letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali
elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. |
|
|
70. člen |
|
|
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne
vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih
določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni
primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na
javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki
zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza
predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno
kanalizacijo. |
|
|
71. člen |
|
|
Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki
vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb
tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne
vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih
vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca. |
|
|
72. člen |
|
|
Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi,
urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode
v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno,
da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca.
Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem
pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM
povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran
in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter
pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. |
|
|
Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora
biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec ima poleg rednih
pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti.
Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške
preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec.
|
|
|
V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave
napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju
obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu
pretoka niti v roku 15 (petnajst) dni, jo ima v njegovem imenu in na
njegove stroške pravico odpraviti izvajalec. |
|
|
Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z
izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika. |
|
|
73. člen |
|
|
Če izvajalec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo
odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo,
o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja
dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno
kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati
vso nastalo škodo. |
|
|
74. člen |
|
|
Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne
vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec mesečno. |
|
|
Izvajalec izstavi račun za posebne storitve na osnovi
odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna
storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega
obdobja. |
|
|
75. člen |
|
|
Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode
obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za
odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi
pristojni organ občine. |
|
|
76. člen |
|
|
Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po
izkazani obremenitvi. Cena čiščenja s faktorjem obremenitve (CF) se
izračuna na osnovi cene čiščenja odpadne vode za industrijske
uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. |
|
|
Za vsakega industrijskega uporabnika se izračuna cena čiščenja s
faktorjem obremenitve (CF) na podlagi količine odpadne vode in vrednosti
posameznih parametrov iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz
meritev, oboje za preteklo koledarsko leto. |
|
|
Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan
dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate
predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca
v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. |
|
|
77. člen |
|
|
Izvajalec izda do 30. junija v tekočem letu industrijskemu
uporabniku na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa
oziroma rezultatov predpisanih meritev odločbo. |
|
|
Če se industrijski uporabnik s prejeto odločbo ne strinja,
ima pravico v 15 (petnajstih) dneh od prejema odločbe vložiti pritožbo
pri izvajalcu.
Pritožba ne zadrži plačil računov, izdanih skladno z odločbo. |
|
|
78. člen |
|
|
|
Cena čiščenja s faktorjem obremenitve se izračuna za vsako merilno mesto
posebej. Če je izračunana cena čiščenja s faktorjem obremenitve za
posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja odpadne
vode za industrijske uporabnike, se zaračunava cena čiščenja odpadne
vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. |
|
|
Padavinska odpadna voda |
|
|
79. člen |
|
|
Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora
izvajalec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki
niso javne. |
|
|
80. člen |
|
|
Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to
mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo
ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo
porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja
predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo. |
|
|
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora
industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
|
|
|
Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki
se odvaja v javno kanalizacijo, se izvaja na podlagi podatkov o
velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja s
pomočjo naslednje formule: |
|
|
V = A × R, |
|
|
kjer je: |
|
|
V = količina odvedene vode v m3/mesec
|
|
|
A = prispevna površina v m2
|
|
|
R = desetletno povprečje količine padavin na območju
Škofje Loke (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma
Agencije Republike Slovenije za okolje merilnega mesta, ki je najbližje
območju Občine Škofja Loka), izražene v m3/m2/mesec. |
|
|
XIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
81. člen |
|
|
Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
izvajalec: |
|
|
– če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in
ne zagotovi njegove obdelave (6. člen). |
|
|
82. člen |
|
|
Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost – industrijski uporabnik: |
|
|
– če ravna v nasprotju s prepovedmi po 40. členu,
|
|
|
– če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta
po določbah 72. člena, |
|
|
– če ne ravna po določbi drugega odstavka 89. člena in v
postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta, |
|
|
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez
predhodnega soglasja izvajalca javne službe (80. člen). |
|
|
83. člen |
|
|
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost – industrijski uporabnik: |
|
|
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov,
potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih
nalog javne službe in/ali posebnih storitev po določbah 38. člena,
|
|
|
– če ravna v nasprotju z določbami 39. člena,
|
|
|
– če ravna v nasprotju z določbo 68. člena,
|
|
|
– če ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 76.
člena. |
|
|
84. člen |
|
|
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
|
|
|
– če ne nadomesti obstoječe greznice do roka iz prvega
odstavka 89. člena, |
|
|
– če ravna v nasprotju z določbo 17. člena,
|
|
|
– če ne priključi objekta na javno kanalizacijo v rokih iz
19. člena, |
|
|
– če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo
(določba prvega odstavka 30. člena), |
|
|
– če ravna v nasprotju s prepovedmi po 40. členu,
|
|
|
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez
predhodnega soglasja izvajalca javne službe (80. člen). |
|
|
85. člen |
|
|
Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
|
|
|
– če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic
in malih komunalnih čistilnih naprav (8. člen), |
|
|
– če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z
določbo 16. člena, |
|
|
– če ravna v nasprotju z določbami 30. člena in posega v
varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje,
|
|
|
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov,
potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih
nalog javne službe po določbah 38. člena, |
|
|
– če ravna v nasprotju z določbami 39. člena,
|
|
|
– če opusti obveščanje in ukrepe po 41. členu,
|
|
|
– če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov
po določbah drugega odstavka 50. člena – v tem primeru se oglobi vsak
priključeni uporabnik. |
|
|
86. člen |
|
|
Z globo 10.000 evrov se kaznuje investitor, ko ni
uporabnik ali industrijski uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,:
|
|
|
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z
določbami, 30., 39., 40., 41., 55. ali 80. člena. |
|
|
87. člen |
|
|
Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni
podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih
zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi
pogodbenega razmerja ali naročila. |
|
|
Kolikor se globa izreka odgovorni osebi pravne osebe, se
kot znesek določa znesek po tem odloku, ki je predviden za uporabnike,
ki so fizične osebe. |
|
|
Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in
izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v
okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala
oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto
globe izreče opomin. |
|
|
Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere,
ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških. |
|
|
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
88. člen |
|
|
O tehničnih pogojih in o standardih za izvajanja tega
Odloka izvajalec najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po uveljavitvi
tega odloka pripravi predlog Tehničnega pravilnika. Pravilnik kot
splošni pravni akt potrdi Občinski svet Občine Škofja Loka. |
|
|
89. člen |
|
|
Obstoječe greznice so
lastniki dolžni nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
ki imajo izjavo o skladnosti v skladu z veljavnimi predpisi ali
nepropustnimi nepretočnimi greznicami ob posegih v interno kanalizacijo
(ob rekonstrukciji objekta), vendar najkasneje do 31. 12. 2015 oziroma 31. 12. 2017
v rokih, določenih v predpisih s področja odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode (obdobje prilagoditve) .
|
|
|
Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred
izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 72. člena tega
odloka najkasneje do 31. decembra 2011. |
|
|
V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na
merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine:
|
|
|
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne
vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava
količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot
je obračunana količina dovedene vode; |
|
|
– za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri
katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena
količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski
porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s
predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov
vode; |
|
|
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne
vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko
omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z
merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik mora
izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in
mesečno sporočati podatke iz merilnih mest. |
|
|
90. člen |
|
|
Usmeritev za oblikovanje cen za:
|
|
|
– odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike po
določbah 75. člena, |
|
|
– čiščenje odpadne vode za industrijske uporabnike po
določbah 76. člena in |
|
|
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode,
|
|
|
sprejeme pristojni občinski organ. Predlog izhodiščnih cen
oblikuje izvajalec, pristojni organ občine pa cene teh storitev določi
najkasneje do uveljavitve tega odloka. Po uveljavitvi se te cene kasneje
spreminjajo skladno s predpisi in usmeritvami občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zagotavljanje
storitev javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, kot je prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava
prevzetega blata in storitve javne službe za objekte v naselju ali
njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali
za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, kot so: redno
praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v
komunalni čistilni napravi, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav pri uporabniku, se uporabljajo po dokončanju obnove in dograditvi
centralne komunalne čistilne naprave Škofja Loka. V tem obdobju se v tem
členu navedene storitve odvajanja odpadne vode in čiščenja zagotavljajo
na podlagi sklenjenih pogodb med občino, izvajalcem in uporabnikom. |
|
|
92. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati: Odlok o
odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka – Uradni vestnik
Gorenjske, št. 37/82, 18/86, 19/88 in 34/90 in Pravilnik o odvajanju in
čiščenju voda v Občini Škofja Loka – Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89. |
|
|
93. člen |
|
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati 1. januarja 2010. |
|
|
|
|
|
Št. 355-2/2008 |
|
|
Škofja Loka, dne 29. januarja 2009 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Škofja Loka
|
|
|
Igor Draksler l.r. |
|