Na podlagi 9. člena
Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10 in 25/16)
in 91. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid (Uradni list RS, št.
64/10, 100/13 in 25/16) je Občinski svet Občine Kobarid na 14. redni
seji dne 25. maja 2016 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine
Kobarid, ki obsega: |
–
Statut Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 z dne 3. 7. 2009), |
–
Sprememba Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 38/10 z dne
14. 5. 2010) in |
–
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št.
25/16 z dne 6. 4. 2016). |
|
Št. 007-9/07 |
Kobarid, dne 25. maja 2016 |
|
Župan |
Občine Kobarid |
Robert Kavčič l.r. |
|
|
S T A T U T |
Občine Kobarid (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(splošno) |
(1) S tem statutom se določajo temeljna načela za organizacijo in
delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov,
organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje
občine, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in
o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so
pomembna za delovanje občine. |
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Kobarid (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna
lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
Kobarid, Svino, Sužid, Staro selo, Kred, Robič, Potoki, Borjana,
Podbela, Stanovišče, Sedlo, Homec, Breginj, Logje, Robidišče, Trnovo ob
Soči, Drežnica, Magozd, Jezerca, Drežniške Ravne, Koseč, Idrsko,
Mlinsko, Ladra, Smast, Libušnje, Vrsno, Krn, Livek, Avsa, Perati, Livške
Ravne in Jevšček. |
(2) Teritorialno obsega območje celotnih katastrskih občin Kobarid,
Svino, Sužid, Staro selo, Kred, Borjana, Sedlo, Breginj, Logje,
Robidišče, Trnovo, Drežnica, Idrsko, Ladra, Smast, Livek ter del
katastrske občine Vrsno in sicer vse parcele navedene na seznamu, ki je
priloga tega statuta ter se hrani na sedežu občine. |
(3) Sedež občine je v Kobaridu, Trg svobode 2. |
(4) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(5) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(6) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se lahko
v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
3. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2) Imena, sedeži in območja ožjih delov občine so: |
– Krajevna skupnost Kobarid, s sedežem Stresova ulica 2, Kobarid, ki
obsega naselja Kobarid, Sužid in Svino, |
– Krajevna skupnost Kred-Staro selo, s sedežem Staro selo 54, Kobarid,
ki obsega naselja Kred, Potoki, Robič in Staro selo, |
– Krajevna skupnost Borjana-Podbela, s sedežem v večnamenskem objektu
Podbela b.š., Breginj, ki obsega naselji Borjana in Podbela, |
– Krajevna skupnost Breginj, s sedežem Breginj 103, Breginj, ki obsega
naselja Breginj, Homec, Logje, Robidišče, Sedlo in Stanovišče, |
– Krajevna skupnost Ladra-Smast-Libušnje, s sedežem Ladra 43, Kobarid,
ki obsega naselja Ladra, Smast in Libušnje, |
– Krajevna skupnost Drežnica, s sedežem Drežnica 15a, Kobarid, ki obsega
naselja Drežnica, Drežniške Ravne, Jezerca, Koseč in Magozd, |
– Krajevna skupnost Livek, s sedežem Livek 11, Kobarid, ki obsega
naselja Avsa, Jevšček, Livek, Livške Ravne in Perati, |
– Krajevna skupnost Idrsko-Mlinsko, s sedežem Idrsko 22a, Kobarid, ki
obsega naselji Idrsko in Mlinsko, |
– Krajevna skupnost Vrsno-Krn, s sedežem Vrsno 37, Kobarid, ki obsega
naselji Vrsno in Krn ter |
– Krajevna skupnost Trnovo ob Soči, s sedežem Trnovo ob Soči 26a,
Kobarid, ki obsega naselje Trnovo ob Soči. |
|
4. člen |
(izvirne in prenesene naloge) |
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja
naloge, določene v 9. členu tega statuta, naloge določene z zakonom in
naloge, določene z drugimi predpisi občine na podlagi zakona, ki ureja
lokalno samoupravo. |
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko predstavnikov v
organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na
zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju
občine. |
|
6. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in
drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti ter lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva,
ustanavlja skupne organe in organe skupne občinske uprave, javne sklade,
javne zavode in javna podjetja. |
|
7. člen |
(grb, zastava, žig in praznik občine) |
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
(2) Župan in člani občinskega sveta imajo lento, katere oblika, vsebina
in uporaba se določi z odlokom. |
(3) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: OBČINA KOBARID, na spodnji polovici pa naziv –
OBČINSKI SVET, ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA, VOLILNA KOMISIJA, NADZORNI ODBOR. |
(4) V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga
občine določi župan s svojim sklepom. |
|
8. člen |
(občinska priznanja) |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
9. člen |
(naloge občine) |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, |
– sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov ter nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– ustanavlja lokalne javne službe in zavode, |
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave, |
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne in zdravstvene zavode ter v skladu z
zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino
na svojem območju, |
– ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih površin, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine, |
– zagotavlja ukrepe, ki pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu
na občinskih cestah, |
– ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti ter varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi ter drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema ustrezne splošne akte in programe varnosti, |
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
10. člen |
(naloge javnega pomena) |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– mrliško ogledno službo in pokopališko dejavnost, |
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena (plakatiranje, okraševanje
naselij, javna razsvetljava itd.). |
|
11. člen |
(statistične, evidenčne in analitične naloge) |
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe ter za te potrebe pridobiva in obdeluje statistične ter
evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in
evidenčnih podatkov skladno z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
12. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v
skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi
akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo
zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določata
zakon in statut. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupani) so občinski
funkcionarji. |
(6) Občina ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov
občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
|
13. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in
splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti,
odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge
in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter
strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske
organe. |
(2) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote
oziroma organi občinske uprave. Notranje organizacijske enote oziroma
organe občinske uprave ustanovi občinski svet na predlog župana z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
14. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah organov) |
Organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Če zakon ne določa drugače je
odločitev sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih navzočih
članov. |
|
15. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, z zagotavljanjem možnosti sodelovanja občanov pri pripravi
splošnih aktov občine, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine (v Uradnem listu Republike Slovenije), z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, s posredovanjem informacij javnega značaja katalog informacij
javnega značaja v katalog informacij javnega značaja na spletni strani
občine ter vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in
postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
|
16. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru
pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje 16 članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov
občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega
sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega
občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih
več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov
občinskega sveta. Če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev
pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. |
(5) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo
v vseh občinskih organih. V organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani
kot predstavniki občinskega sveta, jim prenehajo mandati v skladu z
njihovimi akti. |
|
17. člen |
(volitve) |
(1) Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2) Vsa vprašanja v zvezi z volilnimi enotami se uredijo z odlokom. |
|
18. člen |
(pristojnosti) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte,
poslovnik občinskega sveta, ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– odloči, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če je župan razrešen ali če županu predčasno preneha
mandat pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, |
– sprejema načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa merila za izplačilo sejnin
članom občinskega sveta, članom delovnih teles in članom drugih
občinskih organov, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
19. člen |
(opravljanje funkcije članov) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta ureja zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan,
ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo
župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
20. člen |
(predstavljanje) |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje.
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan
oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega
statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora
biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan
dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Župan in občinska
uprava sta dolžna zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
21. člen |
(administrativno delo) |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
22. člen |
(seje) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
23. člen |
(odločanje) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se
glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene
občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter
druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji. |
|
24. člen |
(predčasno prenehanje mandata) |
Razloge in postopek predčasnega prenehanja mandata člana občinskega
sveta ureja zakon. Zakon ureja tudi postopek potrjevanja mandata
nadomestnega člana občinskega sveta in nadomestne volitve člana
občinskega sveta. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
25. člen |
(odbori in komisije) |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov
kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno
področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa ta statut,
odloki in poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega
delovnega telesa in imenovanju njegovih članov občinski svet določi tudi
njegove naloge. |
(2) Odbori štejejo sedem članov, komisije pa pet članov. |
|
26. člen |
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja) |
(1) V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so izvoljeni
predstavniki prvih petih političnih strank ali list, ki so dobile največ
glasov volilnih upravičencev na volitvah. Če je v občinski svet
izvoljenih manj kot pet političnih strank ali list, se mandati v
komisiji razdelijo po ključu zastopanosti le-teh v občinskem svetu,
vendar pa ima komisija najmanj pet članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja
zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega
sveta in drugih organov, ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili
občinskih funkcionarjev ter obravnava in izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila občinskih funkcionarjev,
članov delovnih teles sveta in članov drugih občinskih organov, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
27. člen |
(stalna delovna telesa) |
Občinski svet Občine Kobarid ima poleg komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja še naslednja stalna delovna telesa: |
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja, |
– odbor za turizem in šport, |
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
– statutarno pravno komisijo in |
– komisijo za priznanja in nagrade. |
|
28. člen |
(sestava stalnih delovnih teles) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov
in manj kot polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za
člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta
kot predsednik, ki ga člani delovnega telesa izvolijo izmed sebe.
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, vodi njegovo delo,
sodeluje pri pripravi gradiva za obravnavo v delovnem telesu ter
posreduje stališča delovnega telesa občinskemu svetu, kateremu je za
delo delovnega telesa tudi odgovoren. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4) Nezdružljivost funkcije člana komisije ali odbora občinskega sveta
ureja zakon. |
|
29. člen |
(pristojnosti delovnih teles) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega
področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
30. člen |
(razrešitev) |
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog vsakega
posameznega člana občinskega sveta. Predlog za razrešitev najprej
obravnava Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
31. člen |
(Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo
okolja) |
Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja obravnava in daje
stališča ter mnenja v zvezi s problematiko, ki jo občinskemu svetu
predlaga oddelek občinske uprave za gospodarstvo in drugi subjekti v
skladu s poslovnikom občinskega sveta, zlasti pa: |
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, |
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje
na svojem področju, |
– obravnava davčno politiko občine, |
– spremlja in daje mnenje k izvrševanju proračuna, |
– obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem, |
– obravnava delo služb in zavodov, ki se financirajo iz proračuna, |
– obravnava pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti, |
– obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost v občini, |
– obravnava problematiko prostorskega urejanja občine, |
– obravnava prostorske izvedbene akte, |
– predlaga rešitev prostorskih in okolje varstvenih problemov, |
– obravnava razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega
jedra in drugih naselij, |
– obravnava predloge, pripombe in pritožbe občanov ali podjetji na
sprejete prostorske izvedbene akte, |
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje energetskih,
vodovodnih in drugih komunalnih objektov in naprav, |
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih
poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin, |
– obravnava urejanje prometa, |
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje pokopališč, |
– obravnava varstvo tal in vodnih virov, |
– obravnava varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter izbiranje in
deponiranje odpadkov, |
– obravnava področje naravnih in drugih nesreč, požarne varnosti ter
organizacijo dimnikarske službe, |
– obravnava razvoj demografsko ogroženih območji, |
– obravnava razvoj kmetijstva, gozdarstva, obrti, podjetništva in
trgovine, |
– obravnava delo Posoškega razvojnega centra, |
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja. |
|
32. člen |
(Odbor za turizem in šport) |
Odbor za turizem in šport obravnava in daje stališča ter mnenja v zvezi
s problematiko, ki jo občinskemu svetu predlagata oddelka občinske
uprave za gospodarstvo in negospodarstvo in drugi subjekti v skladu s
poslovnikom občinskega sveta zlasti pa: |
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje
na svojem področju, |
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, |
– obravnava pogoje za razvoj turistične dejavnosti, |
– obravnava delo Lokalne turistične organizacije, |
– obravnava razvoj turistične infrastrukture, |
– obravnava delitev sredstev za turistično infrastrukturo, |
– obravnava vprašanja v zvezi s športom, |
– obravnava druge naloge s svojega delovnega področja. |
|
33. člen |
(Odbor za negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti) |
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti obravnava
in daje stališča ter mnenja v zvezi s problematiko, ki jo občinskemu
svetu predlaga oddelek občinske uprave za negospodarstvo in drugi
subjekti v skladu s poslovnikom občinskega sveta, zlasti pa: |
– obravnava občinski proračun in se seznani z zaključnim računom, oboje
na svojem področju, |
– obravnava odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, |
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturno dejavnostjo,
otroškim varstvom in zaposlovanjem, |
– obravnava in ocenjuje investicijsko dejavnost na svojem področju, |
– obravnava reševanje stanovanjskih zadev z vidika socialne politike, |
– obravnava in predlaga ukrepe s področja zdravstva in socialne
politike, |
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, |
– opravlja druge naloge s svojega delovnega področja. |
|
34. člen |
(Statutarno pravna komisija) |
Statutarno pravna komisija pripravlja in obravnava akte, ki jih sprejema
občinski svet, zlasti pa: |
– pripravlja statut občine in poslovnik občinskega sveta, njegove
spremembe in dopolnitve in daje razlago posameznih določb statuta in
poslovnika, |
– spremlja uporabo predpisov občine, |
– s stališča zakonitosti in skladnosti s statutom občine obravnava
predloge predpisov in drugih aktov in daje k njim svoja mnenja in
soglasja. |
|
35. člen |
(Komisija za priznanja in nagrade) |
Komisija za priznanja in nagrade predlaga občinskemu svetu podelitev
naziva častnega občana, občinskih priznanj in nagrad skladno z občinskim
odlokom. |
|
3. Župan |
|
36. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi
seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
37. člen |
(pristojnosti) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice
glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– v skladu z zakonom odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in
nepremičnega premoženja občine, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja
občinske uprave občine za te naloge, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov
občinske uprave in organov skupne občinske uprave skupaj z drugimi
župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah
iz državne pristojnosti. |
|
38. člen |
(zadržanje objave splošnega akta) |
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
39. člen |
(naloge na področju zaščite in reševanja) |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
40. člen |
(nujni ukrepi) |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
41. člen |
(podžupan) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva
podžupana. |
(2) Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko
tudi razreši in o tem obvesti občinski svet. |
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(4) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz
pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
42. člen |
(nadomeščanje) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
43. člen |
(imenovanje komisij) |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna
in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
44. člen |
(predčasno prenehanje mandata) |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana ureja zakon. Zakon
ureja tudi nadomestne volitve župana. |
(2) Župan in podžupan sta o nastanku razlogov za prenehanje funkcije
dolžna obvestiti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
slednja pa je dolžna v roku osmih dni po prejemu obvestila posredovati
predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
(3) Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. Mandat župana preneha v primeru odstopa z dnem, ko župan o
odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
(4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za
prenehanje mandata. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
45. člen |
(nadzorni odbor) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v
občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih
delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
46. člen |
(članstvo) |
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje
občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti praviloma šesto stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta. |
(2) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
47. člen |
(sklic seje) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove
seje. |
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino opredeljenih glasov. |
|
48. člen |
(program dela) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor
določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki
ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa morata biti obrazložena. |
|
49. člen |
(izločitev člana) |
(1) Član nadzornega odbora, ki meni, da bi njegovo sodelovanje pri
konkretni odločitvi lahko dajalo videz nasprotja interesov, je sam
dolžan zahtevati izločitev. |
(2) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz
nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. O izločitvi predsednika
nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
(3) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim
v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora. |
(4) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. |
|
50. člen |
(poročilo o nadzoru) |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu s
Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
51. člen |
(postopanje) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila
obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da
je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
52. člen |
(dolžnost nadzorovanih oseb) |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. Župan je dolžan ob upoštevanju poslovniških določil
uvrstiti poročilo nadzornega odbora na dnevni red prve naslednje seje
občinskega sveta. |
|
53. člen |
(poročanje o delu) |
Nadzorni odbor lahko (letno) župana in občinski svet seznani z
najpogostejšimi ugotovitvami iz področja svojega dela ter jima predlaga
priporočila za izboljšanje poslovanja. |
|
54. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
(3) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
55. člen |
(administrativno delo) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se
opira na poročilo notranje revizijske službe. |
|
56. člen |
(sredstva za delo) |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu
v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in
finančnega načrta nadzornega odbora. |
|
57. člen |
(plačilo za delo) |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ureja plačila občinskih
funkcionarjev, članov delovnih teles sveta in članov drugih občinskih
organov. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi
v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo
izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne
izvedence. |
|
58. člen |
(poslovnik) |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme
z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
59. člen |
(notranja organizacija in delovno področje) |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
(3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa
vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih
uslužbencev. |
|
60. člen |
(skupna občinska uprava) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino
ali z drugimi občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske
uprave. |
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z
odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
61. člen |
(črtan) |
62. člen |
(črtan) |
63. člen |
(črtan) |
64. člen |
(črtan) |
65. člen |
(črtan) |
66. člen |
(črtan) |
6. črtan |
67. člen |
(črtan) |
|
7. Drugi organi občine |
|
68. člen |
(drugi organi) |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
69. člen |
(štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
70. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti. |
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Občinski svet mora pobudo
obvezno obravnavati. |
(4) Krajevne skupnosti po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu
in območju skupnosti, ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje
občinski svet s statutom. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost. |
|
71. člen |
(naloge) |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo programe javnih del, |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja za posege v kmetijski prostor (agromelioracije,
komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– dajejo mnenja k posegom v prostor, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog, |
– neposredno izvajajo volilna opravila v zvezi z volitvami svetov
krajevnih skupnosti, |
– opravljajo druge naloge, ki jih nanje prenese občina. |
|
72. člen |
(opravljanje nalog iz pristojnosti občine) |
(1) Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine
praviloma samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na
krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
– skrbijo za vzdrževanje ter pluženje in odvoz snega na javnih poteh in
javnih površinah, za katere ne skrbijo javne gospodarske službe, |
– skrbijo za vaške vodovode, za katere ne skrbijo javne gospodarske
službe, |
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim
časom gostinskih obratov, |
– dajejo mnenje k ukinitvi statusa javnega dobra na posameznem
zemljišču, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je
dano v uporabo, |
– sodelujejo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja na podlagi
predpisov in potreb občine, |
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem območju, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
(2) Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
73. člen |
(status) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki
jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost brez
soglasja občine ne more biti delodajalec. |
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem
imenu in za svoj račun. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. Pravni posli krajevne
skupnosti so veljavni le ob pisnem soglasju župana. V odloku o izvršitvi
občinskega proračuna se določi kateri pravni posli in v kateri višini so
veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
(4) Krajevna skupnost ima svoj žig. Velikost, uporabo in hrambo žiga
določi predsednik sveta krajevne skupnosti s sklepom. |
|
74. člen |
(organi) |
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(3) Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve
v svet krajevne skupnosti se določijo z odlokom občinskega sveta na
predlog krajevne skupnosti. |
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno
kot mandat članov občinskega sveta. |
(5) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami
občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
(6) Funkcija člana sveta je častna. |
|
75. člen |
(sklic seje) |
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče prejšnji predsednik
krajevne skupnosti najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne
skupnosti. Če tega le-ta v roku ne skliče, to stori župan. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter predstavlja svet
krajevne skupnosti. |
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik
sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi
predsednik. |
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji,
na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj enkrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
(6) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
|
76. člen |
(naloge sveta) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem
statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet,
župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. Vendar pa je svet krajevne
skupnosti, na zahtevo občinskega sveta ali na zahtevo uprave občine,
dolžan podati mnenje v posamezni zadevi, ki se nanaša na področje
krajevne skupnosti in življenja v njej. Pisno mnenje mora biti podano v
roku 30 dni od prejema zahteve, sicer se šteje, da svet krajevne
skupnosti pristaja na odločitev, ki jo po iztečenem roku sprejme
pristojni organ občine. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj
sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora
krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je
urejen zbor občanov. |
|
77. člen |
(posvetovalni organ) |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
78. člen |
(financiranje) |
(1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev
krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij
ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
79. člen |
(premoženje) |
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
80. člen |
(prihodki in odhodki) |
(1) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(2) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in
občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot
sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog
župana občinski svet. |
(3) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
(4) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren
predsednik sveta. |
(5) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
(6) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja po
potrebi nadzorni odbor občine. |
|
81. člen |
(razpustitev sveta) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali
če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna,
uporabljajo nenamensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno
skupnost, če ugotovi, da ni kandidatov za člane sveta. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU
V OBČINI |
|
82. člen |
(neposredno sodelovanje) |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
83. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
84. člen |
(sklic) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba
priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati
ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča
ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi,
da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo
se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
85. člen |
(vsebina sklica) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje
zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
86. člen |
(vodenje sklica) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan
lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor
vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske
uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum |
|
87. člen |
(referendum) |
(1) Pogoje za razpis, postopek in izvedbo referenduma določa zakon. |
(2) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti
podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. |
|
88. člen |
(črtan) |
89. člen |
(črtan) |
90. člen |
(črtan) |
91. člen |
(črtan) |
92. člen |
(črtan) |
93. člen |
(črtan) |
94. člen |
(črtan) |
3. črtan |
95. člen |
(črtan) |
4. črtan |
96. člen |
(črtan) |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
97. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali
drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo
ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene
zahteve. |
|
98. člen |
(sredstva za sodelovanje občanov) |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VI. črtan |
|
99. člen |
(črtan) |
100. člen |
(črtan) |
101. člen |
(črtan) |
102. člen |
(črtan) |
103. člen |
(črtan) |
104. člen |
(črtan) |
105. člen |
(črtan) |
106. člen |
(črtan) |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
107. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje v lasti
občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški
vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb.
Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
108. člen |
(uporabniki občinskega proračuna) |
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji
deli občine. |
(2) Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni
zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se
financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju uporabnik). |
|
109. člen |
(uporaba sredstev) |
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni
s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
110. člen |
(pridobivanje in razpolaganje s premoženjem) |
(1) Pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim in premičnim premoženjem
občine se izvaja v skladu z zakonom. |
(2) Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja je
potrebno v proračunu zagotoviti zadostna finančna sredstva. |
(3) K neodplačni pridobitvi premoženja, ki bi občini povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine, je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta. Šteje
se, da je predhodno soglasje podano, če so bili stroški oziroma pogoji
občinskemu svetu poznani ob sprejemu načrta pridobivanja stvarnega
premoženja. |
|
111. člen |
(prihodki) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin
in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
112. člen |
(proračun) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča
njegovo uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v
sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
113. člen |
(sredstva proračuna) |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi
predpisi. |
|
114. člen |
(izvrševanje proračuna) |
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z
zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu
občine ali drugih splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora
v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance,
izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne javne uslužbence
občinske uprave ali podžupana. |
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu
juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
115. člen |
(sprejem proračuna) |
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine na predlog
župana, spremembe proračuna v tekočem letu pa z rebalansom proračuna
prav tako na predlog župana. |
|
116. člen |
(odlok o proračunu) |
(1) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
(2) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in
poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter
posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
(3) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
117. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša,
se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za programe kot v preteklem letu. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom.
Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
(3) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi
z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini,
določeni s proračunom. |
(4) O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev
javnega pomena obvesti proračunske uporabnike župan s sklepom. |
|
118. člen |
(rebalans proračuna) |
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za
proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo
mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. |
(2) O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
(3) Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
|
119. člen |
(prerazporejanje sredstev) |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati razen pod pogoji in na
način določen z odlokom o proračunu občine. Če po sprejemu proračuna
nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona
ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre novo postavko
za ta namen. |
|
120. člen |
(sprememba obsega financiranja) |
(1) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost
proračunskega uporabnika se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev
za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča
župan. |
(2) Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne
prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v
proračunsko rezervo. Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati
občinskemu svetu na prvi naslednji seji. |
|
121. člen |
(likvidnostno zadolževanje) |
(1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ
pet odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca
proračunskega leta. |
(2) O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena
odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji
seji. |
|
122. člen |
(rezerve) |
(1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s
proračunom v višini največ 1,5 odstotkov prihodkov. |
(2) Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, dokončno pa po
zaključnem računu proračuna za preteklo leto. |
|
123. člen |
(poraba proračunske rezerve) |
(1) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov
za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski
plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša,
množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni,
druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. |
(2) Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja. |
(3) O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan v skladu z
odlokom o proračunu. |
|
124. člen |
(zaključni račun) |
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
(2) Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu
najkasneje do konca marca tekočega leta. Občinski svet sprejme zaključni
račun do konca aprila tekočega leta. |
(3) O sprejetem zaključnem računu obvesti župan ministrstvo, pristojno
za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
(4) Premoženjsko bilanco občine sprejme občinski svet do konca maja
tekočega leta. |
|
125. člen |
(dolgoročno zadolževanje) |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
126. člen |
(zadolževanje posrednih uporabnikov) |
Posredni uporabniki, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati in izdajati poroštva, če je to dovoljeno z zakonom in pod
pogoji, ki jih določi občinski svet. |
|
127. člen |
(računovodstvo) |
Računovodstvo občinskega proračuna opravlja plačila, tekoče ureja,
zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne
računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad
izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti ter arhivira izvirnike
knjigovodskih listin, če ni s posebnih zakonom drugače določeno. |
|
128. člen |
(izvrševanje računovodske službe) |
(1) Občina si lahko zagotovi izvrševanje računovodske službe v ustrezni
skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
(2) Opravljanje posameznih nalog računovodske službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
129. člen |
(javno naročanje) |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
130. člen |
(uporaba zakona) |
V primeru, da to poglavje statuta določenega vprašanje ne ureja oziroma
ga ureja drugače, se uporabljajo določila zakona, ki ureja javne finance
in finansiranje občin. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
131. člen |
(splošni akti) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge
načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta
posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je
lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
132. člen |
(statut) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
133. člen |
(poslovnik) |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
134. člen |
(odlok) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
135. člen |
(odredba) |
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
136. člen |
(pravilnik) |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
137. člen |
(navodilo) |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
138. člen |
(objava) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati 15. dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti,
za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti občine |
|
139. člen |
(posamični akti) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
140. člen |
(pritožbe) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske
uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN
ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
141. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti) |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
142. člen |
(spor o pristojnosti) |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
143. člen |
(upravni spor) |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne
akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.
Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z
dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi
občine. |
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
144. člen |
(upravni in sodni postopki) |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice oziroma koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
145. člen |
(mnenje glede pripravljajočih se predpisov) |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje pristojni instituciji. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
146. člen |
(nadzor nad zakonitostjo dela uprave) |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih
in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo
župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
(4) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
Statut Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe: |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
147. člen |
Do sprejema novih predpisov občine se v občini uporabljajo predpisi, ki
jih je sprejela bivša Občina Tolmin, če niso v nasprotju z zakonom ali
drugim predpisom. |
|
148. člen |
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine
Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02 in 80/03). |
(2) Izvršilni predpisi izdani na podlagi Statuta Občine Kobarid (Uradni
list RS, št. 8/00, 79/00, 53/02, 74/02 in 80/03) ostanejo v veljavi, v
kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta. |
|
149. člen |
(1) Do izdaje odloka po drugem odstavku 17. člena statuta se uporablja
Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta
Občine Kobarid (Uradno glasilo št. 8/94). |
(2) Do izdaje odloka po tretjem odstavku 74. člena statuta se
uporabljajo: |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Kobarid (Uradni list RS, št. 63/98), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Borjana-Podbela (Uradni list RS, št. 63/98), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Vrsno (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Trnovo ob Soči (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Ladra-Smast-Libušnje (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Idrijsko (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Drežnica (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Breginj (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Livek (Uradni list RS, št. 17/96), |
– Sklep o določitvi volilne enote za volitve članov Sveta krajevne
skupnosti Kred-Staro selo (Uradni list RS, št. 17/96). |
|
150. člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati statuti krajevnih
skupnosti občine, izdani na podlagi Statuta Občine Kobarid (Uradni list
RS, št. 43/95). |
|
151. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
Sprememba Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 38/10) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen |
Sprememba Statuta Občine Kobarid začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št.
25/16) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi: |
|
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
127. člen |
Krajevne skupnosti lahko svoje transakcijske račune uporabljajo do 31.
decembra 2016. |
|
128. člen |
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |