|
Na podlagi
Zakona o
urejanju prostora (Ur. l. SRS, št. 18/84 in 15/89),Zakona
o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS,
št. 48/90) ter 16. in 127. člena
Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95) je Mestni svet Mestne
občine Maribor na 15. seji dne 29. februarja 1996 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
o dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor |
|
|
|
1. člen |
|
Predmet dopolnitve "Odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Maribor" (MUV št. 7/93) za območje Mestne
občine Maribor je razširitev območij za izgradnjo namakalnih sistemov. |
|
|
|
2. člen |
|
Citirani "Odlok" se v 1. členu v
točki 11. Kmetijska zemljišča dopolni tako, da se druga alineja 6.
odstavka te točke glasi: "namakanje na 155ha na območju Miklavža." |
|
Ta dopolnitev se prikaže tudi v
kartah plana urejanja kmetijskih zemljišč, ki je sestavni del
kartografskega dela plana. |
|
|
|
3. člen |
|
Citirani "Odlok" se dopolni tako,
da se na koncu 1 člena doda besedilo, ki se glasi: |
|
"št. 21. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA
OBMOČJE IZGRADNJE NAMAKALNEGA SISTEMA MIKLAVŽ V |
|
MESTNI OB(:INI MARIBOR |
|
|
|
1. UVOD |
|
Namakanje kmetijskih površin je,
podobno kot ostali ukrepi za usposabljanje kmetijskih površin, poseg v
prostor, za katerega je potrebno predhodno medsebojno uskladiti različne
interese posameznih uporabnikov prostora. Načrtovanje namakanja
kmetijskih površin na Dravskem polju sega v obdobje 1988-1991, ko je
bila izdelana študija namakanja Dravskega in Ptujskega polja. Le-ta je
predstavljala izhodišče za sestavo nacionalnega programa namakanja na
območju mestne občine Maribor. |
|
Načrtovanje izgradnje namakalnih
sistemov se izvaja za vsa potencialna območja namakanja v občini, kar
pomeni, da je za celo območje izdelana zasnova namakanja, ki pa omogoča
fazno vendar usklajeno izvedbo posameznih sistemov. Programska zasnova
zajema prvo fazo izgradnje namakalnih sistemov. |
|
|
|
2. OPREDELITEV IN OPIS OBMOČJA
IZGRADNJE NAMAKALNEGA SISTEMA IN NAMENSKA RABA |
|
Območje namakanja Miklavž leži med
kanalom HE Zlatoličje in strugo Drave severno in južno od naselja
Miklavž in meri 155ha. |
|
Kmetijstvo je prioritetna dejavnost
tega prostora. Najbolj intenzivno izrabo tal predstavlja poljedelstvo,
vmes so tudi pašniki in travniki. Zemljišča so privatna, nekaj jih je v
lasti KPD Rogoza, nekaj v državni lasti, ki jih imajo zasebniki v
najemu. Površine imajo zagotovljeno varnost pred poplavami visokih vod
Drave, medtem ko Miklavški in Mihičev potok s karakterjem studenčnic ne
poplavljata površin, predvidenih za namakanje. |
|
Tla na obravnavanem območju so
izrazita naplavina z vsemi negativnimi lastnostmi peščeno gramozne
sestave. Te negativne lastnosti v času suš dobijo takoj razsežnosti
katastrofe, saj zemljišča po svoji sestavi niso sposobna zadržati nobene
vlage. |
|
Območje obdelave oz. območje
izgradnje namakalnih sistemov obsega površine, za katere je ugotovljeno,
daje njih namakanje pogoj za intenzivno proizvodnjo. Površine za
namakanje so bile strokovno opredeljene na podlagi upoštevanja naravnih
in ustvarjenih danosti, obsega in vrste varovanja ter tehnoloških
možnosti izvajanja programa namakanja. Tudi po izgradnji sistema
namakanja se namenska raba površin ne bo spremenila; nekoliko bolj bodo
zastopane vrtnine. |
|
|
|
3 INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST
OBMOČJA-NAMAKALNI SISTEMI IN VODNI VIRI |
|
Namakalni sistem predstavljajo
odvzemni objekti s črpališči ob vodnih virih, tranzitni cevovodi od
vodnega vira do namakalne površine in mreža vkopanih cevovodov s
hidranti, na katere se priključi namakalna oprema. Ob vseh črpališčih so
predvidene trafo postaje. |
|
Za namakalno površino Miklavž je
predviden odzem vode iz energetskega kanala HE Zlatoličje. Potrebna
količina vode za namakanje je 100l/svode. Zajem iz kanala je predviden s
potopljenim sesalnim košem, črpališče bo v neposredni bližini zajema, ob
kanalu. Opremljeno bo z visokotlačno črpalko s potrebno instalirano
močjo ca. 250kW Razvod vode po namakalni površini je predviden z
vkopanimi cevovodi iz PEHD cevi za pritisk 10bar. Predvidena razdalja
med hidranti je 100 metrov. Hidranti bodo podzemni, v jaških iz
betonskih cevi s pokrovi. |
|
|
|
4. USMERITVE ZA KRAJINSKO
OBLIKOVANJE |
|
Krajinske značilnosti Miklavž je
pravo obcestno naselje, ki ga spremlja velika krajinska slikovitost
značilne ruralne pokrajine. Obravnavano območje v veliki meri še ni
intenzivno obdelano, čeprav je tudi v tem delu Dravskega polja
kmetijstvo glavni oblikovalec razvoja in prostora. Strukturni elementi
krajine so polja, travniki, obmejki ob poteh, vozne poti, tekoče vode,
ribniki, brežine, drevesni pasovi, suhi jarki, skupine dreves in
posamezna drevesa. |
|
Sama izgradnja namakalnega sistema
vizualno ne bo spremenila krajine, delno pa se bo spremenila sestava
poljščin. Izgradnja predvidenih namakalnih sistemov ne bo povzročila
sprememb,-ki bi v končni fazi vplivale na spremembo kulturne krajine.
Predvsem na območju krajinskega parka Drava se ohranja |
|
značilni tip obrečne kulturne
pokrajine, gozdne površine ter drevesna in grmovna vegetacija izven
gozdov. Mikrolokacije tras predvidenih cevovodov bodo izvedene tako; da
ne bodo kazile videza kulturne krajine. |
|
|
|
5. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
Varstvo podtalnice na Dravskem
polju Večina območja, kije predvideno za namakanje, se razprostira v
ravnini Dravskega polja, ki je v planskih dokumentih določeno kot
območje pomembnejše podtalnice. Zavarovano je z Odlokom o varstvenih
pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju
(MUV št. 9/92). Iz obravnavanih območij so zato izvzeti 1. in 2.
varstveni pasovi, za vsa zemljišča v 3. varstvenem pasu pa je v skladu z
režimom varovanja potrebno upoštevati pogoje za kmetovanje iz Načrta
rabe kmetijskih zemljišč (MUV št. 6/93)ter tako preprečiti povečan odtok
v podtalje in eventualno |
|
onesnaženje podtalnice. |
|
Iz območja namakanja so izvzete
tudi površinske vode .Med območji namakanja in površinskimi' vodami se
povsod ohranja obstoječ pas zarasti, ki predstavlja tudi pas med
intenzjyno obdelanimi površinami in vodo. |
|
Varstvo naravne in kulturne
dediščine |
|
Celotno območje intenzivne
kmetijske pridelave je bogato z območji naravne in kulturne dediščine,
vendar je območje izgradnje namakalnega sistema načrtovano tako, da se
jim v največji možni meri izogne. Namakalni sistem s traso cevovoda
poseže le na arheološko območje. Večji del namakalnega sistema leži v
krajinskem parku Drava, kjer režim varovanja ne prepoveduje dejavnosti
namakanja, ohranjeno pa bo predvidoma ostalo značilno razmerje njiv in
travnikov. Prav tako bo ohranjana vsa lesna zarast na obravnavanem
območju. Zaradi namakanja se bodo spremenile vrste poljščin, saj je
predvidena povečana pridelava vrtnin. |
|
Za zavarovanje območij varovanja
naravne in kulturne dediščine je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno
zagotoviti sodelovanje pristojne varstvene službe Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine Maribor ter Ministrstva za okolje in
prostor. Isto je potrebno zagotoviti tudi za območja, ki mejijo na z
odloki zaščitene površine. |
|
|
|
6. SEZNAM KATASTRSKIH OBČIN V
OBRAVNAVANEM OBMOČJU |
|
Območje izgradnje namakalnega
sistema Miklavž obsega katastrske občine Miklavž na Dravskem polju in
Dogoše. Podroben pregled parcel, vključenih v območja namakanja, je
razviden iz kart v merilu 1:5000, ki so sestavni del dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor
za območje Mestne občine Maribor." |
|
|
|
4. člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po
objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
|
|
Predsednik Mestnega sveta |
|
Mestne
občine Maribor |
|
Številka:
352-02-018194-1720 Borut
Ambrožič |
|
Maribor, 12. marca
1996 dipl. ing.
agr. s.r. |