|
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 -
ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popravek ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C,
57/12-ZPNačrt-B, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - Sklep US; 76/14 –
Odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17),
Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje
in območij za razvoj in širitev naselij
(Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Kungota
(Medobčinski uradni vestnik, št. 08/2018) je Občinski svet občine
Kungota na svoji 21. redni seji dne 19. septembra 2018 sprejel |
|
ODLOK
o občinskem prostorskem načrtu občine Kungota
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1
Predmet občinskega prostorskega načrta |
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski prostorski načrt občine Kungota (v nadaljevanju:
OPN), ki ga je pod št. naloge 14040 izdelal ZUM urbanizem, planiranje,
projektiranje d.o.o. v Mariboru v
aprilu 2018. |
|
(2) OPN občine
Kungota vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(3) Strateški del
OPN ob upoštevanju usmeritev iz Strategije prostorskega razvoja
Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, razvojnih potreb občine Kungota
in varstvenih zahtev določa predvsem: |
|
- Izhodišča in
cilje prostorskega razvoja občine,
- Usmeritve za prostorski razvoj občine na področju razvoja poselitve,
krajine, namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev ter
zasnove gospodarske javne infrastrukture. |
|
(4) Izvedbeni del
OPN določa predvsem: |
|
- območja
(podrobnejše) namenske rabe prostora,
- prostorske izvedbene pogoje,
- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(5) OPN velja na
celotnem območju občine. |
|
(6) OPN je podlaga
za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na
območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v
nadaljevanju: OPPN) ali drugimi državnimi ali regionalnimi prostorskimi
izvedbenimi načrti. |
|
2
Vsebina in oblika OPN občine Kungota |
|
2. člen |
|
(1) OPN vsebuje
tekstualni in grafični del in je izdelan v digitalni in analogni obliki. |
|
(2) Tekstualni del
OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje: |
|
- Uvodne določbe,
- Strateški del,
- Izvedbeni del,
- Končne določbe. |
|
(3) Grafični del
OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela in vsebuje: |
|
1. Grafični prikaz
strateškega dela (M 1:25.000): |
|
- karta 1: Zasnova prostorskega razvoja občine,
- karta 2: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture,
- karta 3: Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji sanacije
razpršene gradnje, ter okvirna območja razpršene
poselitve,
- karta 4: Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za
celovito prenovo,
- karta 5: Prikaz usmeritev za razvoj v krajini,
- karta 6: Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč. |
|
2. Grafični prikaz
izvedbenega dela: |
|
- karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
(M 1:25:000),
- karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
(M 1:25:000),
- karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
(listi
1-16,
M 1:5:000),
- karta 4: Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture
(M 1:5:000). |
|
(4) Obvezne priloge
OPN vsebujejo: |
|
- Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov,
- Prikaz stanja prostora v občini Kungota,
- Strokovne podlage za poselitev v občini Kungota,
- Strokovne podlage za ureditveno območje Zgornja Kungota,
- Urbanistični načrt za sonaselja Gradiška ,
- Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
- Obrazložitev in utemeljitev OPN,
- Obrazložitev načrtovanih prostorskih ureditev z elaboratom posegov na
kmetijska zemljišča,
- Povzetek za javnost. |
|
3 Razlaga pojmov |
|
3. člen |
|
(kratice) |
|
V tem odloku so uporabljene kratice za naslednje pogosteje uporabljane
pojme: |
|
- BEP: bruto tlorisna (etažna) površina
stavbe
- DRP: dejanska raba prostora
- EUP: enota urejanja prostora
- FI: faktor izrabe gradbene parcele
- FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele |
|
- FZP: faktor zelenih površin
- GERK: grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev
- GJI: gospodarska javna infrastruktura
- LEK: lokalni energetski koncept
- MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- MOP: Ministrstvo za prostor
- NRP: namenska raba prostora
- NUP: nosilec urejanja prostora
- oNRP: osnovna namenska raba prostora
- OPN: občinski prostorski načrt
- OPPN: občinski podrobni prostorski načrt |
|
- OPPNp: predvideni občinski podrobni prostorski načrt |
|
- OPPNv: veljavni občinski podrobni prostorski načrt
- OVE: obnovljivi viri energije
- PIP: prostorski izvedbeni pogoji
- pNRP: podrobnejša namenska raba prostora
- RPE: register prostorskih enot
- UN: urbanistični načrt
- UNP: utekočinjeni naftni plin
- URE: učinkovita raba energije
- ZKP: zemljiško katastrski prikaz |
|
4. člen |
|
(izrazi) |
|
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: |
|
- Atika je poudarjeni zaključek ravne strehe na robu stavbe
(venec);
- Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim
ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem). Vsi bivalni in spalni prostori
so orientirani v vrtno dvorišče, ki je na vseh štirih straneh omejeno z
zidovi lastne in/ali sosednje hiše oziroma z visoko ograjo, ki onemogoča
pogled v vrtno dvorišče. |
|
- Avtobusno
postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali
fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju
avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali
drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza;
- Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se
pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtona tipologija objektov,
avtohtona oblika poselitve...).
- Bruto tlorisna površina stavbe (v nadaljevanju BTP) v
tem odloku je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž nad nivojem
terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO
9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in
odprtih teras.
- Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na
katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje
gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu
funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja. |
|
- Čebelnjak
je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen
gojenju čebel.
- Dejanska raba prostora je takšna raba zemljišč, kot jo
ima v GERK registrirano MKGP.
- Domačija je območje kmetije, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji stanovanjska hiša
nosilca kmetijske dejavnosti s kmetijskimi stavbami in njim pripadajoče
funkcionalne površine, ki so med seboj povezane z dvoriščem, dovozi,
potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost
takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne
presega 30 m. Tudi če stavbno zemljišče v OPN ni tako definirano,
predstavljajo domačijo tista stavbna zemljišča v odprtem prostoru, na
katere naslovu je registriran nosilec kmetijske dejavnosti. Če stavbno
zemljišče kmetije še ni določeno, se le-tega opredeli tako, da se v
poligon povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in
gospodarskih poslopij kmetije, skupini predmetnih stavb pa je dodatno
očrtan 5-m pas, oziroma se v poligon povežejo njihove gradbene parcele,
če so določene.
- Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za
gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
- Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo
sestavljata dve praviloma enaki eno- ali dvostanovanjski hiši, ki sta
konstrukcijsko ločeni, stojita neposredno druga ob drugi ter imata
ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
- Enostaven objekt je nezahteven objekt je konstrukcijsko
manj zahteven objekt kot ga pojmuje Uredba o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, NPB1, 26/13 in NPB2).
|
|
- Enota urejanja
prostora (EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del
odprtega prostora in se določi na podlagi analize značilnosti prostora
ob upoštevanju režimov iz pravnih aktov ter strateških usmeritev in
načrtovanih prostorskih ureditev.
- Etaža je del stavbe med dvema stropnima konstrukcijama,
pri čemer se kot etaža poleg pritličja (P) in nadstropja (N) štejejo
tudi klet (K) in mansarda (M).
- Etažnost objekta predstavlja število etaž nad terenom,
začeto s pritličjem (P), vključena pa je tudi morebitna terasa (T).
- Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto
tlorisno površino stavbe nad terenom in celotno površino gradbene
parcele.
- Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med vsoto
površin tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij vseh stavb nad terenom in
površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo
balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.
- Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med vsoto
zelenih površin ter celotno površino gradbene parcele.
- Fasada je zunanja, dokončno obdelana površina stavbe
(konstrukcijska stena izolirana in ometana).
- Frčada je arhitekturno funkcionalen element na poševni strehi,
ki omogoča osvetljevanje ali ventilacijo podstrešnih prostorov skozi
vertikalne odprtine.
- Gabarit je referenčna, zunanja (horizontalna ali
vertikalna) mera objekta (prostorska masa stavbe), s katero se
primerjajo drugi, enake namembnosti ali v bližini stoječi (na sosedskih
parcelah) ali projektirani objekti.
- Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja,
ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom
ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom
ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v
splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali
lokalnega pomena.
- Gostinski vrt je prostor na zasebni ali javni površini,
namenjen gostinski dejavnosti izven gostinskega objekta, lociran
praviloma v neposredni bližini.
- Gradbena linija je plansko določena črta, katere se mora
predvideni objekt dotikati z izvedeno fasado.
- Gradbena meja je plansko določena črta, katere zgrajeni objekt
z izvedeno fasado ne sme preseči, lahko pa se je dotika ali je od nje
odmaknjen v notranjost parcele.
- Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali
več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu.
- Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
- Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se
zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih
se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
- Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo,
obliko in funkcijo v prostoru.
- Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni
objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in dostopni
vsem pod enakimi pogoji.
- Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po
kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti,
navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora,
usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
- Izkoriščeno podstrešje: glej »mansarda«!.
- Kapna višina je namišljeno presečišče fasadne linije z
zgornjo površino strešine ali zgornji zunanji rob obdelane atike.
- Kmečki turizem predstavlja dopolnilno dejavnost na
kmetiji, ko kmetijsko gospodarstvo ponuja gostom praviloma lastno hrano
in pijačo, po možnostih tudi začasno nastanitev.
- Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba na
domačiji.
- Kolenčni zid je vertikalna razdalja med zgornjim robom
kapne konstrukcije (npr. zgornja kota kapne lege) in zgornjo koto
horizontalne nosilne konstrukcije nad nižje ležečo etažo (npr. zgornja
kota armiranobetonske plošče nad najvišjim nadstropjem) prostora pod
strmo streho.
- Komunalno opremo predstavljajo (a) objekti in omrežja
komunalne infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih
javnih služb varstva okolja, (b) objekti in omrežja komunalne
infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb
na območjih, kjer je priključitev obvezna; (c) objekti grajenega javnega
dobra (javne ceste in parkirišča, parki...).
- Kukrle: gl. »frčada«.
- Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki so
vpisana v register Ministrstva za kulturo kot nepremična kulturna
dediščina.
- Kulturni spomenik je v skladu z državnimi ali občinskimi
predpisi s področja varstva kulturne dediščine varovana kulturna
dediščina.
- Legalizacija je postopek za pridobitev gradbenega ali
upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta
uskladi z določili tega odloka.
- Legalno zgrajeni objekt je zgrajen na podlagi in v skladu z
gradbenim dovoljenjem ali zgrajen do vključno leta 1967.
- Malo gospodarstvo predstavljajo storitvene, poslovne in
proizvodne dejavnosti, ki se izvajajo v manjšem obsegu in kot obrtne
dejavnosti v nestanovanjskih stavbah.
- Mansarda (M) je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjim
nadstropjem (N) pod poševno, praviloma dvokapno streho.
- Mansardna streha je streha z lomljeno strešino, pri kateri je
spodaj ležeča poševna ploskev bolj strma od zgoraj ležeče.
- Mestotvorno oblikovanje je takšno oblikovanje objektov
in drugih ureditev, ki vzpostavlja, usklajeno nadaljuje ali poudarja
urbano oblikovanje določenega območja (npr. obuličnega prostora).
- Mestotvorne dejavnosti so tiste funkcije v prostoru, ki
podpirajo urbane oblike življenja - poslovne in storitvene dejavnosti,
trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, ipd). |
|
- Nadomestna
kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v
nekmetijski rabi in se v postopku sprememb namenske rabe prostora v
stavbna zemljišča za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.
- Nadstropje (N) je del stavbe med dvema praviloma ravnima
stropoma, ki leži med pritličjem (P) in mansardo (M) ali podstrešjem
(P).
- Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena
raba zemljišč in objektov na območju celotne občine. Ločimo osnovno in
podrobno namensko rabo prostora.
- Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno
grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami,
potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za
širitev naselja.
- Nelegalna gradnja predstavlja objekt ali dela na
objektu, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, dela pa se
izvajajo ali so že izvedena brez oziroma v nasprotju z veljavnim
gradbenim dovoljenjem.
- Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi
lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih
pooblastil, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov.
- Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeno
inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in materialov skupaj
z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
- Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega
oblikovanja in materialov.
- Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in
priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda. |
|
- Odprte bivalne
površine so zelene površine in tlakovane površine, namenjene
zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za
ekološke otoke). |
|
- Odprti prostor
je območje poselitve izven naselij. |
|
- Opazovalnica
je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja
opazovalnica).
- Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre,
opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno
vegetacijo. Namenjen je lahko eni ali različnim starostnim skupinam kot
samostojna ureditev ali načrtovan v sklopu parka.
- Podstrešje je del stavbe, katere neizkoriščeni prostor
se nahaja nad zadnjim nadstropjem (N) ali mansardo (M) in neposredno pod
poševno, praviloma dvokapno streho.
- »Praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila
odloka, če pa to zaradi omejitev ali drugih utemeljenih razlogov ni
možno, je treba odmik od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v
strokovni preveritvi v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za
poseg v prostor. |
|
- Primarna raba
vsebuje kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča.
- Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na
vodno zemljišče v širini 5 m ob vodah 2. reda, 40 m ob vodah 1. reda in
v širini 15 m ob vodah v naselju.
- Pritličje (P) je etaža nad kletjo ali neposredno nad
zemeljsko površino ali največ pol etaže nad njo.
- Prostorski izvedbeni pogoji so s tem prostorskim aktom
določena merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor, skladno s
katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po
predpisih o graditvi objektov.
- Raščen teren je zemljišče, v katerega človek (še) ni
posegel in ohranja neposreden stik z geološko podlago (pod vkopom ali
nasutjem);
- Razpršena gradnja na območju občine Kungota ni
samostojen pojav v prostoru z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov,
kot definirano v SPRS, temveč gosta prepletenost avtohtone gradnje in
degradirane razpršene poselitve zadnjih desetletij, ki jo je v primeru
neracionalne izrabe prostora in nezadostne komunalne opremljenosti
potrebno sanirati (glej "degradirana razpršena poselitev").
- Razpršena poselitev je poselitev z nizko gostoto, ki
predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja. V
grafičnem delu OPN je prikazana kot podrobnejša namenska raba prostora z
oznako Aa. Opredeljuje jo veliko število v prostoru razpršenih malih
naselij. V prostoru občine Kungota so kot del avtohtone poselitve
prepoznana predvsem razložena naselja.
- Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina,
ki je vpisana v register kulturne dediščine (posamezna enota ima enotno
številko dediščine - EŠD).
- Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih
značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni
namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se
bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski
elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer
pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se
njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%;
- Sleme predstavlja stik zgornjih površin strešin in je
praviloma najvišja točka (linija) objekta. Presegajo ga lahko dimniki in
zaključki vodov hišne tehnike.
- Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob
upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in
drugih vidikov.
- Spomenik je z občinskimi ali državnimi predpisi varovana
naravna ali kulturna dediščina.
- Sprememba namembnosti objekta je izvedba del, ki niso
gradnja, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi
se spremenila njegova velikost ali zunanji videz, a se povečajo vplivi
objekta na okolico.
- Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi
objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila
njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na
okolico.
- Stanovanjska stavba za posebne namene je objekt,
namenjen začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih
oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski
domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za
brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe,
namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
(glej klasifikacijo objektov).
- Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oz. več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt,
oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskih prostorskim načrtom
namenjena za graditev objektov.
- Strokovna
podlaga
je urbanistična, krajinska, arhitekturna, gradbeno-tehnična ali druga
strokovna preveritev, ki jo pripravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke
z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov ali
ureditev v prostoru. Za strokovno podlago, ki bo predstavljala sestavni
del nulte mape, se pridobi smernice nosilcev urejanja prostora.
Strokovna podlaga se pripravi tudi za sanacijo degradiranih prostorov
ali pripravo OPPN, kadar je ta predpisan. V tem
primeru se smernice
nosilcev urejanja prostora pridobivajo na osnutek akta.
- Trajnostni turizem je podporna oblika vzdržnega
prostorskega razvoja na način odgovornega potovanja ob pripravi takšnih
turističnih programov, ki pomagajo turistom, poslu in destinacijam
varovati okolje, ščititi kulturno in naravno dediščino in promovirati
razvoj lokalnega gospodarstva.
- Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v
katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji
namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega
odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca
infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
- Varovalni pas GJI obsega prostor obstoječe infrastrukture,
določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s
soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
- Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi
ali več stanovanji (stanovanjski blok, vila blok, stolpič in podobni
stanovanjski objekti). |
|
- Vinotoč je
zidanica (včasih v hiši), v kateri je del površin namenjen za dejavnost
točenja vina. |
|
- Višina slemena
je razdalja med nivojem terena pred vhodom v stavbo in koto slemena.
- Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem,
zgrajena v nizu najmanj treh praviloma podobnih zaporedno zgrajenih hiš
enakih gabaritov.
- Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost pridelovanja
vrtnin in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe, ki se izvaja na
posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
- Vzdržen prostorski razvoj pomeni takšno rabo prostora in
prostorskih ureditev, da ob ohranjanju narave in varovanju okolja,
trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih
kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb
sedanje generacije brez ogrožanja potencialov za prihodnje generacije. |
|
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno
določen v predhodnem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan sprejema
tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in
graditve objektov. |
|
(3) Uporabljeni izrazi, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški
spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske
oblike. |
II. STRATEŠKI DEL
|
|
5. člen |
|
Strateški del OPN za celotno območje občine določa: |
|
- izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
- zasnovo prostorskega razvoja občine,
- zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena,
- okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana,
- okvirna območja razpršene poselitve,
- usmeritve za razvoj poselitve, celovito prenovo,
- usmeritve za razvoj v krajini,
- usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
- usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
1. Izhodišča in
cilji prostorskega razvoja občine
|
|
6. člen |
|
Temeljno izhodišče integralnega družbenega razvoja občine predstavlja
trajnostni razvoj. Ta zajema tako uravnotežen prostorski kot okoljsko
upravičen in smotrn gospodarski razvoj, ki mora ohranjati sedanje vire
tudi za prihodnje generacije. |
|
7. člen |
(izhodišča prostorskega
razvoja občine)
|
|
(1) Občina Kungota leži v gravitacijskem
območju nacionalnega središča regionalnega pomena Maribor, severozahodno
mejo predstavlja državna meja z republiko Avstrijo. Mimo občine poteka
ena glavnih državnih prometnih smeri v obliki avtoceste A1 Maribor –
Šentilj (V. panevropski prometni koridor), na katero pa nima
neposrednega priključka. Skozi občino ne poteka koridor državnega
energetskega sistema ali mednarodna plinovodna povezava. Po zasnovi
območij ravnanja z odpadki prvega reda leži občina v območju Podravja. |
|
(2) Osrednje območje občine je opredeljeno
kot urbana krajina, kjer razvoj temelji na kmetijski in krajinski
raznolikosti ter lokalnih virih, ki na vzhodu in zahodu prehaja v
kulturno krajino, kjer si prizadevamo za trajno ohranitev kakovosti.
Občina leži v makroregiji predalpska krajina, zaznamujejo jo gričevnata
območja, del občine pa leži v območju Nature 2000. |
|
(3) Na območju občine je večje število
evidentiranih kulturnih znamenitosti ter zavarovanih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov. Naselje Svečina je naselje z urbano naselbinsko
dediščino, zato predstavlja prednostno območje prenove. |
|
(4) Na območju občine so prisotne določene
prostorske omejitve za razvoj - na občinsko površje vpliva erozija z
obstoječimi erozijskimi žarišči, za skoraj celotno površino občine pa
veljajo strogi ali zahtevni protierozijski ukrepi. V dolinah Pesnice in
Slatinskega potoka so poplavna območja, na jugozahodu občine so
evidentirana tudi vodovarstvena območja. |
|
(5) Med demografsko ogrožena obmejna
območja so uvrščena naselja Ciringa, Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh,
Kozjak nad Pesnico, Pesnica, Plač, Podigrac, Slatina, Spodnje Vrtiče,
Svečina, Vršnik, Zgornja Kungota in Zgornje Vrtiče. |
|
(6) Ohranja se vitalnost podeželja, z razvojem
njegovih specifičnih potencialov pa tudi kvaliteta, prepoznavnost in
doživljajska privlačnost naravne in kulturne krajine ter celotnega
odprtega prostora. Spodbuja se ohranjanje in kvalitetno upravljanje v
območjih s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi kakovostmi v povezavi z
gospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnosti omogočajo. |
|
(7) Občinske razvojne potrebe se ustrezno
integrira v zasnovo prostorskega razvoja občine, v odločitve o namenski
rabi prostora in tudi v druge vidike in pogoje načrtovanja. Izpostaviti
je potrebno predvsem: |
|
- prepoznavnost občine in povečevanje njene
vloge v širšem prostoru,
- potrebe po dodatnih razvojnih površinah za razvoj družbenih, oskrbnih
in gospodarskih dejavnosti,
- ohranjanje poselitve v naseljih in v odprtem prostoru,
- ohranjanje kulturne krajine,
- izboljšavo gospodarske javne infrastrukture (prometnega sistema z
rekonstrukcijami prometnic in dogradnjo pločnikov ter kolesarskih poti;
dokončanje kanalizacijskega sistema v naseljih). |
|
(8) Občina svojo zgodovinsko, kulturno in
gospodarsko povezanost z okolico uresničuje v kulturnem in gospodarskem
smislu s sosednjimi občinami in v okviru celotne regije. |
|
8. člen |
(cilji skladnega
prostorskega razvoja občine)
|
|
(1) Uravnotežena namenska raba prostora, funkcionalno omrežje naselij z
optimalno poseljenostjo ter odgovarjajoča gospodarska infrastruktura so
osnovni cilji prostorskega razvoja. K njim sodijo tudi prostorski vidiki
varovanja okolja. Trajnostni prostorski razvoj je dosegljiv skozi
usklajena prostorska razmerja in zagotovitev kakovostnih bivalnih in
delovnih pogojev. Glede uresničevanja ciljev se tem lahko določijo
prioritete. |
|
(2) Za doseganje skladnega prostorskega razvoja občine je potrebno: |
|
- zagotavljanje večje gospodarske konkurenčnosti občine v širšem
prostoru,
- izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj različnih
dejavnosti,
- podpiranje kvalitetnega razvoja in ustvarjanje privlačnih naselij,
- razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti
in omejitev,
- zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v urbanih
naseljih,
- zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne
dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij, z ustrezno in
racionalno infrastrukturno opremljenostjo ter dostopnostjo do družbene
javne infrastrukture. |
|
(3) Ohranjanje poselitve v občini je pogojeno z zagotavljanjem
zazidljivih zemljišč v naseljih, razporejenih po celotnem ozemlju
občine. Občinsko središče raste predvsem navznoter z zgoščevanjem
grajene strukture ter sanacijami degradiranih površin. Razvoj
gospodarskih dejavnosti je predviden na obstoječih, temu namenjenih
površinah in v razširjeni industrijski coni, razvoj mirnih storitvenih
dejavnosti pa je dovoljen tudi v stanovanjskih objektih v odprtem
prostoru. Razvoj kmetijstva se podpira izven naselij v odprtem prostoru
z varovanjem kmetijskih zemljišč in podporo dodatnim dejavnostim na
kmetijah. Rast turizma je podpirana v vseh oblikah trajnostnega razvoja
po celotnem območju občine tako v korporativni kot zasebni iniciativi. |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine
|
|
9. člen
|
(prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
|
|
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve v
širšem prostoru občine so občinsko središče Zgornja Kungota, ki je
lokalno središče, opremljeno z izobraževalnimi, upravnimi, oskrbnimi in
storitvenimi funkcijami ter oskrbna središča Gradiška, Svečina ter Jurij
ob Pesnici. Naselje Morski jarek nima pomembnejše vloge. |
|
(2) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v urbana naselja in vasi.
V občinskem središču je predvidena organizirana gradnja individualnih in
večstanovanjskih objektov. Površine za stanovanjsko gradnjo nizke
gostote se zagotavljajo v drugih naseljih. |
|
(3) Prednostno območje za razvoj gospodarskih dejavnosti leži v
komunalni coni na zahodnem in gospodarski coni na južnem kraku
občinskega središča, ki je navezana na obstoječo infrastrukturo Zgornje
Kungote. V teh so predvidene dejavnosti, ki so prostorsko zahtevne ali
imajo večje vplive na okolje (proizvodnja, gradbena in trgovska
dejavnost, prevozništvo...). Proizvodnja se vrši tudi v razširjeni
gospodarski coni v Gradiški. |
|
(4) Prednostno območje za razvoj poslovnih dejavnosti je locirano
zahodno od občinskega središča v agrocentru in na območju starega
mejnega prehoda. Sem se preusmerja poslovno storitvene dejavnosti, ki
imajo zanemarljive vplive na okolje. |
|
(5) Turistična dejavnost se razvija v duhu trajnostnega turizma in
predvsem v povezavi s kulturo, kmetijstvom ter športom in rekreacijo.
Kmečki turizem v povezavi s športom in rekreacijo se podpira na območju
celotne občine. |
|
(6) Zaradi ohranjanja poselitve na podeželju se na območju razpršene
poselitve dovoljuje tudi vnos poslovnih oz. kmetijskih dopolnilnih
dejavnosti, kadar podpirajo sliko podeželja in nimajo negativnih vplivov
na okolje (veduta, zemlja, voda, zrak, hrup...). |
|
10. člen
|
(omrežje naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij)
|
|
(1) Pogoji za udejanjanje enakomernega razvoja
poselitve v občini so vzpostavljeni z določitvijo sistema poselitve,
medsebojnih razmerij med naselji, določitvijo okvirnih območij naselij
ter njihovih podrobnejših namenskih rab, dopustnih dejavnosti v naseljih
in opredelitvijo vlog naselij v sistemu. |
|
(2) V občinskem prostoru ima najpomembnejšo vlogo občinsko središče –
Zgornja Kungota. Lokalno središče vsebuje dejavnosti osnovnega
izobraževanja, lokalne uprave, kulture, športa, osnovne in specialne
oskrbe, deluje kot gospodarsko in zaposlitveno središče občine. |
|
(3) Kot oskrbna središča so prepoznana naselja Gradiška, Svečina in
Jurij. Vsa vsebujejo vsaj del javnih institucij - osnovno izobraževanje,
vrtec, kulturno ali športno društvo, kulturni dom, športno igrišče,
osnovna oskrba. |
|
(5) Poleg omenjenih središč ima bivalno vlogo tudi naselje Morski
jarek, kateremu pa je to pretežna dejavnost. Druge vloge v sistemu
poselitve to naselje nima. |
|
11. člen |
(urbana naselja)
|
|
(1) Zgornja Kungota je najpomembnejše naselje v
občini. Ekonomski razvoj v občini v vseh oblikah sloni predvsem na
funkcijah in dejavnostih v občinskem središču, zato so za to naselje
pripravljene strokovne podlage za poselitev. |
|
(2) Zaradi njegove vloge, velikosti, urbane zasnove in vsebin je urbano
naselje tudi naselje Gradiška kot največje stanovanjsko naselje v
občini. Zaradi rasti naselja Gradiška je za to naselje pripravljen
urbanistični načrt. |
|
12. člen
|
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
|
|
(1) Glavna prometna navezava občine na sosednje občine poteka po
regionalni cesti R2 – 436 Počehova – Zg. Kungota – Jurij v smeri od
občinskega središča proti jugu (Maribor) in proti zahodu (Jurij,
Avstrija). Proti severu vodi regionalna cesta R3 – 708 Zg. Kungota –
Plač (Kresnice, Avstrija). Dosti manj obremenjena je regionalna cesta –
turistična cesta RT – 937 Bresternica – Gaj – Sv. Jurij, ki vodi proti
jugozahodu v Dravsko dolino. |
|
(2) Hrbtenico povezovanja znotraj občine predstavljata regionalna cesta
proti Mariboru in lokalna cesta proti Svečini (LC 195101 Bubno - Svečina
- MP Ciringa). Na relaciji Gradiška – Zgornja Kungota je skoncentrirana
večina poselitve. Druge lokalne ceste povezujejo ostala naselja v
občini. Tudi poselitev v obliki manjših obcestnih naselij leži predvsem
ob lokalnih cestah, med njimi pa kot povezave služijo javne poti. V
naseljih, kjer je poselitveni vzorec razpršen, se posamezna zemljišča
priključujejo direktno na lokalne ceste ali javne poti. |
|
(3) Na območju občine potekajo trase kolesarskih povezav, ki so vezane
tudi na državno kolesarsko omrežje. Glavna kolesarska povezava poteka od
Sp. Kungote do Zg. Kungote ob regionalni cesti R3-436 Počehova – Zg.
Kungota. |
|
13. člen
|
(območja
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora)
|
|
(1) V prostoru občine je eno posebno varstveno območje Natura 2000 –
Slatinski potok (SI3000370). Območje potoka Slatina predstavlja habitat
raka navadnega koščaka in je v okviru Nature 2000 varovano po direktivi
SAC. Območje Slatinskega potoka ima tudi status ekološko pomembnega
območja (EPO) – št. 96300. |
|
(2) Na prostoru občine je v registru kulturne dediščine evidentiranih 66
kulturnih znamenitosti, lociranih v naseljih in odprtem prostoru. Med
njimi so tudi 3 arheološka najdišča, 2 zavarovana spomenika in 2 vplivni
območji. Varovanje kulturne dediščine pomeni njeno ohranjanje ali
izboljšanje stanja ter urejanje dostopa. Možni načini poseganja v
spomenike ali v prostor, ki je del njihovega vplivnega območja, bodo
določeni v Odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za
občino Kungota (v delu). |
|
(3) Vzdrževana in primerno predstavljena naravna in kulturna dediščina
pomeni primerjalno prednost za razvoj turizma, šolskih in prostočasnih
dejavnosti. |
|
(4) Vinogradniška krajina Svečinskih goric se ohranja v največji možni
meri. |
|
14. člen |
(površinske vode)
|
|
Vodna mreža na območju občine je gosta. Glavni vodonosnik je Pesnica, ki
priteče preko državne meje in prečka občino od zahoda proti jugu, s
severa se mu priključi Slatinski potok. Rečna mreža je gosta, vodni
pretok močno niha, doline obeh vodotokov pa so v nevarnosti
katastrofalnih poplav. Pri posegih v vodotoke in njihova poplavna
območja je potrebno dosledno spoštovati Zakon o vodah. |
|
15. člen |
(območja mineralnih
surovin)
|
|
Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi
država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. |
|
16. člen |
(upravljanje z
odpadki)
|
|
(1) Na območju občine deluje zbirni center. Pri odlaganju odpadkov je
treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in predpisov o
ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Kungota. |
|
(2) Občina Kungota zagotavlja prostor za potrebno aktivno in pasivno
ločeno zbiranje odpadkov. |
|
(3) Objekti za obdelavo in odstranjevanje odpadkov na območju občine
niso predvideni. |
|
(4) V organizirano zbiranje in odvoz odpadkov je vključena celotna
občina. |
|
(5) Posode
za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na
določenih lokacijah se nameščajo ekološki otoki. |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena
|
|
17. člen |
(splošna določila)
|
|
(1) Z usklajenim razvojem prometne, energetske in komunalne
infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij se zagotavlja
gospodarske možnosti za razvoj in privlačno bivalno okolje, možnosti za
razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj
območij s skupnimi prostorskimi značilnostmi ter medsebojno povezovanje
in dopolnjevanje funkcij mest in podeželja. |
|
(2) Z načrtovanjem gospodarske javne infrastrukture se zagotavlja
trajna, zadostna in nemotena komunalna in energetska oskrba ter
dostopnost. |
|
(3) Z načrtovanjem gospodarske javne infrastrukture in umeščanjem baznih
postaj mobilne telefonije, televizijskih in radijskih oddajnikov, se
upošteva zahteve za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter
prepoznavnih kakovosti naravnega in bivalnega okolja. |
|
(4) Z razvojem prometne infrastrukture se optimizira razpoložljiva
infrastruktura in se zagotavlja višja prometna varnost, povečanje deleža
potovanj s kolesom in peš, izboljšanje dostopnosti do pomembnih ciljev
potovanj predvsem za peš in kolesarski promet in boljša prometna
orientacija. |
|
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra je prikazana
v
grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 1.2
z naslovom Zasnova gospodarske javne infrastrukture (v merilu 1 :
25.000). |
|
|
|
18. člen |
(prometna
infrastruktura)
|
|
(1) Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture je usmeritev
v trajnostno mobilnost, za kar je potrebno: |
|
- doseči višjo stopnjo prometne varnosti,
- optimirati prometno infrastrukturo,
- pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati vse prostorske in
urbanistične zahteve in ne le prometnih. |
|
(2) Trajnostna mobilnost v naseljih in odprtem prostoru pomeni: |
|
- zagotavljati dostopnost do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug
ter
- zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa. |
|
(3) Cestno omrežje na območju občine
tvorijo: |
|
–
regionalne ceste, ki občino navezujejo na sosednje občine in
širše ter so v naseljih nosilke javnega programa in so glavne nosilke
izvorno-ciljnega in notranjega prometa: |
|
–
regionalna cesta II. reda R2 – 436 Počehova – Zg. Kungota –
Jurij; |
|
–
regionalna cesta III. reda R3 – 708 Zg. Kungota – Plač; |
|
–
regionalna cesta III. reda – turistična cesta RT – 937
Bresternica – Gaj – Sv. Jurij; |
|
–
lokalne ceste, ki občino povezujejo s sosednjimi občinam in
naselji v občini (LC); |
|
–
več javnih poti (JP); |
|
–
gozdne ceste (GC). |
|
(4) Urejanje cestnega omrežja temelji
pretežno na preoblikovanju obstoječe prometne ter dograjevanju cestnega omrežja skladno s
predvidenim razvojem naselja. Vloga cestnega prostora in njegov pomen v
hierarhiji omrežja morata biti skozi njegove elemente razpoznavna.
Mrežne elemente je treba stopnjevati glede na pretežno funkcijo ceste,
na prometno obremenitev, na obcestno rabo in glede na določene vrste
prometa skozi funkcionalno zaključene celote. |
|
(5) Vzpostavi se infrastruktura za
kolesarski promet na glavnih težnjah potovanj. Kolesarji se vodijo
vzdolž regionalnih cest po kolesarski površini načeloma ločeno od
motornega prometa. Ob stavbah pomembnih ciljev potovanj se uredijo
odstavna mesta za kolesa. |
|
(6) Uredi se mreža peš povezav. Peš
povezave se speljejo čim bolj direktno v želeno smer. Uredijo se peš
preboji v obliki kratkih peš poti kot bližnjic do pomembnih ciljev
potovanj (šola, rekreativno območje, storitvene dejavnosti ipd.). Pešci
se načeloma vodijo ločeno od motornega prometa vzdolž regionalnih cest
in lokalnih cest skozi naselja. |
|
(7) Mirne prometne cone (stanovanjska
območja, šolski okoliš, vrtec, rekreativna območja) in šolske poti se
opredeli kot območje omejene hitrosti, variantno se izvedejo ukrepi
umiranja prometa. |
|
(8) Z urejanjem parkirnih površin je
treba zagotavljati njihov večji izkoristek skozi celotni dan. Parkirne
površine se urejajo po principu več manjših površin na več lokacijah.
Obstoječe parkirne površine se ohranijo na obstoječih lokacijah z
manjšimi preureditvami. V središču naselij in izven središč se parkirne
površine urejajo s kapaciteto skladno z vrsto in obsegom dejavnosti
novogradenj in sprememb namembnosti. |
|
(9) Za potrebe izvajanja avtobusnega
javnega potniškega prometa se uredijo avtobusna postajališča ob
regionalnih cestah in lokalnih cestah ob pomembnih ciljih potovanj.
|
|
19. člen |
(elektronske
komunikacije)
|
|
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje so prenosni sistemi, usmerjevalna
ali komutacijska oprema in drugi viri, ki omogočajo prenos signalov po
vodnikih, z radijskimi valovi, po optičnih ali drugih elektromagnetnih
sredstvih, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi in mobilnimi
prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, omrežji za radijsko
in televizijsko radiodifuzijo ter omrežji kabelske televizije, ne glede
na vrsto prenesenih informacij. Ustrezno razvita telekomunikacijska
infrastruktura spodbuja družbeni, kulturni in regionalni razvoj,
zmanjšuje probleme razdalj, spodbuja oblikovanje novih storitev ter
olajšuje dostop do informacij in storitev. |
|
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje se prek državnih povezav poveže v
splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema
sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optični
kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako
v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem
(sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave
se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega
omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov. |
|
(3) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih
telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter
sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij. S tem se zagotovita
povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zasnova
elektronskih komunikacij v občini temelji na povezovanju, združevanju,
dograjevanju in optimizaciji uporabe obstoječih omrežij podsistemov
tovrstnih komunikacij. Pri prostorskem umeščanju elektronskih
komunikacij ima nadgradnja obstoječega praviloma prednost pred
novogradnjami. |
|
(4) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s
potrebami in razvojem poselitve, trase telekomunikacijskih kablov pa se
prednostno predvidi v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih
koridorjih. |
|
20. člen |
|
(energetika) |
|
(1) V skladu z Lokalnim energetskim konceptom bo
energetska preskrba v občini tudi v prihodnje temeljila na različnih
energentih oz. virih, in sicer elektriki, plinu in bioplinu, biomasi,
sončni energiji, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih.
Različne energetske sisteme je treba obravnavati kot povezano celoto in
v njej vlogo posameznih energentov oz. virov ukrojiti ustrezno
ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim okoliščinam. |
|
(2) Z ustreznim izborom oskrbe se bo zmanjševala raba energije na vseh
področjih (gospodinjstva, industrija, javne zgradbe in promet), povečalo
se bo izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov (lesna biomasa, sončna
energija), zmanjševalo izpuste emisij in porabo električne energije za
javno razsvetljavo ter prehajalo s fosilnih goriv (premog, kurilno olje,
itd.) na obnovljive vire energije. |
|
(3) Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi
energije se upošteva načelo vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje
o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na
področju učinkovite rabe energije. |
|
(4) Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja,
posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote
z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
|
(5) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje
objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna
energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in
prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. |
|
(6) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost
soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh
novogradnjah in pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se
preveri možnost soproizvodnje. |
|
(7) Pri načrtovanju se zagovarja prednost rabe obnovljivih virov
energije (sončne elektrarne, biomasa) pred fosilnimi. Spodbuja se
zamenjava obstoječih ogrevalnih sistemov oz. energentov z okoljsko
prijaznejšimi oz. z obnovljivimi viri energije, ogrevanje objektov iz
skupnih kotlovnic ter uporaba obnovljivih virov energije za centralno
ogrevanje ali pripravo tople vode. Spodbuja se izvajanja ukrepov
učinkovite rabe energije in uvaja energijsko učinkovitost. |
|
(8) Zmanjšanje porabe energije se zagotavlja tudi z energetsko
učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem
sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje. |
|
(9) Zagotavlja se zadovoljiva oskrba z električno energijo in stabilno
stanje napetostnih razmer na celotnem območju občine. Razvoj
elektroenergetskega omrežja se usmerja v obnavljanje in rekonstrukcijo
obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav ter v izgradnjo novih. |
|
(10) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj in
pripadajočega omrežja sledi predvidenim povečanjem obremenitev ter
izboljšanju slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Za izboljšanje kvalitete in
zanesljivosti napajanja odjemalcev električnega energije na območju
občine se do vključno leta 2020 načrtuje: izgradnja cca. 6 km 20 kV
omrežja, 14 transformatorskih postaj 20/0,4 kV in 9 km 0,4 kV omrežja
ter obnova cca. 5 km 20 kV omrežja, 11 transformatorskih postaj 20/0,4
kV in 11 km 0,4 kV omrežja. |
|
(11) Pri načrtovanju je treba upoštevati potek obstoječih prenosnih
daljnovodov in širine predpisanih elektroenergetskih koridorjev
daljnovodov, ki za prostozračni distribucijski vod nazivne napetosti 20
kV znaša 10 m obojestransko od osi voda. |
|
(12) Javna razsvetljava na območju občine je predvidena v naseljih in na
avtobusnih postajališčih ob pomembnejših križiščih. Tipi svetilk in
drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo
tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom
in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne
razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega
razvoda. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno preprečevati svetlobno
onesnaževanje. |
|
(13) Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je
potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo
rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za
žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00
del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost. |
|
(14) Spodbuja se ogrevanje objektov iz
skupnih kotlovnic na lesno biomaso. Izvede se študija izvedljivosti
postavitve sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). |
|
(15) Energetska oskrba temelji delno tudi na plinu. Pri nadaljnjem
širjenju distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribucijskega
omrežja toplotne energije se izogiba njunemu podvajanju oz. se razvoj
obeh sistemov načrtuje usklajeno. Območja večstanovanjske strnjene
gradnje je načeloma potrebno opremljati z daljinskim ogrevanjem, območja
individualne stanovanjske gradnje pa načeloma z distribucijskim omrežjem
zemeljskega plina. |
|
21. člen |
(učinkovita raba
energije)
|
|
(1) Med obnovljive vire energije (OVE) uvrščamo vodni potencial,
biomaso, bioplin, toplotno energijo okolja, geotermalno energijo,
energijo vetra in sončno energijo. Spodbuja se večji delež energetske
preskrbe v občini iz obnovljivih virov energije. Skladno z Lokalnim
energetskim konceptom občine Kungota se za posamični vir izdelajo
potrebne študije oziroma analize. |
|
(2) Biomasa se zaradi svojih negativnih vplivov na kakovost zraka
uporablja pretežno na robnih delih naselij ali izven njih, kjer je to
glede na ostale energetske sisteme smiselno in upravičeno. |
|
(3) V odprtem prostoru se lahko opravijo preveritve možnosti postavitve
bioplinarn glede na proizvodnjo ali koncentracijo večjih kmetij. Možnost
za pridobivanje bioplina predstavljajo tudi manjše ali individualne
bioplinske naprave. Te se lahko postavljajo ob kmetijah, ki imajo
zadostno kapaciteto biomase. |
|
(4) Toplotna energija okolja se koristi preko toplotnih črpalk,
zasnovanih na različnih prenosnih medijih. Pri uporabi toplotne energije
okolja je treba upoštevati načrtovano omrežje toplotne energije in
omrežje zemeljskega plina ter morebitne vplive izkoriščanja toplotne
energije okolja na podzemno vodo. |
|
22. člen |
(oskrba
s pitno vodo)
|
|
(1) Občina ima oskrbo s pitno vodo urejeno preko javnega vodovodnega
sistema, ki se oskrbuje pretežno iz Vrbanskega platoja Mariborskega
vodovodnega sistema. Glavni vir za zasebne vodovode, kjer ni urejenega
javnega vodovoda, predstavljajo zajetja oziroma vodnjaki. |
|
(2) Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so: |
|
- dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno
vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov,
- racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode,
- uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene
ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih, |
|
- ureditev in izgradnja vodovodnih cevovodov za
omogočanje direktnega priključevanja porabnikov na celotnem območju
občine,
- medobčinsko povezovanje,
- pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe
najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in
uporabi pitne ter tehnološke vode. |
|
(3) Območja, kjer oskrba s pitno vodo ni zadostno
urejena, in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj,
bodo prednostno opremljena z novim omrežjem za oskrbo s pitno vodo.
Izgradnja novih omrežij, objektov in naprav naj poteka usklajeno s
stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti
od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Obstoječe sisteme oskrbe
s pitno vodo je treba spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi,
neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnavljati in
posodabljati ter jih povezovati v bolj racionalne, učinkovite in
strokovno nadzorovane sisteme. |
|
(4) Oskrba iz zasebnih vodovodov pomeni na eni strani
veliko bogastvo, sočasno pa tudi nevarnost za zdravje in življenje
prebivalcev. Iz zasebnih vodovodov se oskrbujejo zlasti nekatera območja
gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenega ureditvenega območja
naselja. Vse obstoječe in predvidene objekte se priključi na
javno omrežje za oskrbo s pitno vodo. Izjemoma se v skladu z odločbo
Ministrstva za okolje in prostor (ministrstva, pristojnega za okolje)
dovoli tudi začasna ali stalna uporaba zasebnih vodovodov (zajetje,
vrtina, vodnjak, kapnica, cisterna). |
|
(5) Omrežje za oskrbo s pitno vodo predstavlja hkrati
tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini pokrita s
požarno vodo. Na mestih, kjer je omrežje za oskrbo s pitno vodo že
dotrajano, bo potrebno pristopiti k postopnemu obnavljanju le-tega. |
|
23. člen |
(ravnanje z
odpadnimi vodami)
|
|
(1) Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi vodami (fekalnimi,
padavinskimi in tehnološkimi, v nadaljevanju: odpadne vode) je skrb za
zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja,
prvenstveno površinskih in podzemnih voda. Zasnova ravnanja z odpadnimi
vodami se izvaja skladno z veljavnim Operativnim programom odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode. |
|
(2) Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode
Vlade RS zavezuje občino k čimprejšnji in dokončni ureditvi fekalnega
omrežja. Za poselitev, katere obremenitev in gostota obremenjenosti
okolja presegata primerjalno vrednost, je predviden dodatni program
opremljanja z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo. Sem
sodijo naselja Zg. Kungota, Morski Jarek, Gradiška I, II in III ter
Svečina. |
|
(3) Obstoječi dotrajani in preobremenjeni deli javnega kanalizacijskega
omrežja se sanirajo in posodabljajo. Vzpostavi se ločen sistema za
odpadne fekalne in odpadne padavinske vode. Na območjih, ki še niso
pokrita z javnim kanalizacijskim omrežjem (na območjih razpršene
poselitve) in ni možnosti priključevanja na kanalizacijsko omrežje, naj
se odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda rešuje individualno z
manjšimi tipskimi čistilnimi napravami. |
|
(4) Padavinsko vodo
je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla (ponikanje –
bogatenje podzemne vode), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo
naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih
voda iz parkirnih in manipulativnih površin ter cest je treba voditi
preko peskolovov in lovilcev olj. |
|
(5) Kakovostno
predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj za varno in
uspešno delovanje biološke stopnje čistilne naprave. Za vsak gospodarski
subjekt bo potrebno ugotoviti upravičenost in stopnjo predčiščenja.
Poleg tega bo v proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid
manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi
ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in
reciklažnih postopkov. |
|
(6) Cevovodi javne
kanalizacije, katerih zaključki niso opremljeni s čistilnimi napravami,
se opremijo s čistilnimi napravami ali povezovalnimi vodi do obstoječih
čistilnih naprav. Predvidi se naj daljinski nadzor in vodenje objektov
in naprav odvajanja odpadnih voda za ustrezno racionalno izvajanje
vzdrževanja (zadrževalniki, razbremenilniki, črpališča). |
|
24. člen |
(upravljanje z
vodami)
|
|
(1) Z upravljanjem voda se zagotavlja varstvo
voda pred nenadzorovanim izkoriščanjem in poseganjem v vodna telesa,
preventivno varovanje naselij in komunikacij pred
poplavami, odvodnjo za potrebe hidromelioracij in odpravljanje posledic
erozije ter hudourniškega delovanja. Na površinskih vodah se z
vodno infrastrukturo zagotavlja ustrezno upravljanje vodnih sistemov in
se ob tem omogoči delovanje naravnih procesov na vodah ali ob njih. Na
reguliranih površinskih vodah se z ustreznimi ukrepi omogoči izboljšanje
njihovega hidromorfološkega stanja oziroma vzpostavljanje krajinsko
ekološke in strukturne vloge voda v krajini na način, s katerim se
vzporedno zagotavlja poplavna varnost. Z vidika obrambe pred ekstremnim
delovanjem voda ter s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem
človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka,
aktivirati razpoložljive retenzijske površine, izvajati ustrezne
hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v
nestabilnih območjih. |
|
(2) Interes za varstvo pred škodljivim delovanjem vode se povezuje z
interesom za kakovost vodnega okolja, na osnovi usklajenih rešitev pa se
ustvarja pogoje za razvoj novih programov. |
|
(3) Pred izvedbo kakršnihkoli novih posegov in ureditev v vodnem in
obvodnem območju je treba načrtovati izvedbo ustreznih omilitvenih
ukrepov za bolj učinkovito in okoljsko sprejemljivejše obvladovanje
poplavne ogroženosti ter ustvarjanje pogojev za nove razvojne projekte
in programe, vezane na vodni in obvodni prostor. Med omilitvene ukrepe
spada: |
|
- zagotovitev dodatnih obvodnih površin za razlivanje vode ob poplavah
(suhi in mokri zadrževalniki, razširitve struge v obliki dvojnega
trapeza);
- sonaravno oblikovanje struge in umeščanje dodatnih struktur (pragovi,
jezbice, skale samice), ki bodo izboljšale ekološke razmere pri
minimalnih pretokih;
- umeščanje dodatnih struktur v strugo in brežine, ki bodo zagotovile
boljše življenjske pogoje (zavetišča, skrivališča, habitati za zarod) za
ribe in druge vodne živali;
- saditev in ustrezno vzdrževanje (selektivna sečnja) avtohtone obrežne
vegetacije;
- bolj dosledno kontrolo odvzema vode za energetsko izrabo (poostriti
nadzor delovanja malih hidroelektrarn). |
|
(4) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč se upošteva: |
|
- da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo,
umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost,
- da je na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali
priobalnem zemljišču, možna rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki
bistveno ne spreminja namembnosti ali velikosti objekta,
- da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodnega režima oz. se
zagotovijo izravnalni ukrepi,
- da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes,
je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,
- da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
|
(5) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na poplavnem ali
erozijskem območju oziroma zaradi poplav ogroženem območju se upošteva: |
|
- da te ureditve ne smejo sprožiti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno
vzdrževanje vodotokov se usmeri k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi
sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov,
- da se v obvodnih krajinah varuje naravna morfologija strug, obrežna
vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih
so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati;
- da so na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še
niso določeni, dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim ter stanje vode,
- da so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter drugi posegi
in dejavnosti, ki jih dopuščajo splošni predpisi o vodah,
- da se za varstvo pred delovanjem hudourniških voda in pobočnih
erozijskih procesov izvajajo na delu občinskega prostora strogi, na delu
pa zahtevni protierozijski ukrepi. |
|
(6) Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred
visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se
naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in
mokrišča. Povratna doba, ki se upošteva pri varovanju najboljših
kmetijskih zemljišč je različna od tiste, ki se uporablja pri varovanju
naselij. |
|
(7) Poplavna ogroženost občine je največja na območju redkih in zelo
redkih poplav v dolini reke Pesnica in ob sotočju Svečinskega in
Plačkega potoka, kjer se presežne vode razlivajo po dolini po kmetijskih
površinah. Tudi ob sotočjih vodotokov s hudourniki se ob močnem deževju
pojavljajo prostorsko obsežnejše poplave. |
|
(8) Redno vzdrževanje vodotokov se usmeri k vzdrževanju vodnega režima
ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov. V obvodni
krajini se varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter
površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih z uničenimi habitati se
vzpostavijo nadomestni habitati. Upošteva se naravna dinamika vodotokov,
ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča. Zagotavlja se neškodljiv
dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega dobra razen v
primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o
vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati
objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem
dobru. |
|
(9) Cilje na področju urejanja voda in vodne infrastrukture je moč
učinkovito doseči z usklajenim načrtovanjem namenske rabe prostora ter
prometnih, krajinskih, kmetijskih, gozdnogospodarskih in drugih
ureditev. |
|
25. člen |
(varstvo okolja)
|
|
(1) Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na
naslednja okoljevarstvena področja: |
|
- ravnanje z odpadki,
- varstvo zraka,
- varstvo pred hrupom,
- ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne
vrednote, zelene površine...). |
|
(2) Varstvo okolja se v občini zagotavlja z ukrepi za zmanjšanje
obremenjevanja okolja in odpravo posledic obremenjevanja okolja ter z
ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov, z ukrepi za
krepitev naravne regeneracijske sposobnosti, zmanjšanjem rabe energije
in s povečanjem rabe obnovljivih virov energije, z ukrepi za trajnostno
mobilnost, povečanjem energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje
ter z opuščanjem uporabe nevarnih snovi. |
|
(3) Ravnanje z odpadki na prostoru občine ima za cilj
zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na
izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov,
energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč
prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj
inertnih preostankov odpadkov. Obstoječa, neustrezno urejena
odlagališča odpadkov in nelegalna oz. "divja" odlagališča odpadkov na
območju občine se zaradi njihovih prostorskih motenj in potencialne
nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje, sanira. |
|
(4) Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo
prebivalstva z vodo. Spričo tega je zlasti na vodovarstvenem območju,
določenem z državno uredbo o njegovem varstvu, potrebna premišljena raba
prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor. Občina
Kungota nima zajetij, le rob mariborskega vodovarstvenega območja pa
sega na zaraščeno kmetijsko zemljišče na južni meji občine. |
|
(5) Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov,
ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Ukrep za
zagotavljanje ustrezne čistosti zraka predstavlja uporaba primernih,
zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in
prometu, kjer je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za trajnostne
oblike prometa. |
|
(6) Varstvo tal se zagotavlja predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem
prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij
v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih,
vse vezano na sistem meritev onesnaženosti tal. Plodna tla oz. prst se
varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselja, ki
omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov
kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanja oz. širitve naselja. |
|
(7) Varstvo pred hrupom oz. preprečevanje obremenjevanja okolja s hrupom
in njegovih posledic sloni predvsem na razpoložljivosti podatkov o
občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom, določitvi s hrupom
potencialno in dejansko preobremenjenih območij, takšni razporeditvi
dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med
območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa,
omejevanju pojavljanja novih virov hrupa ter zmanjševanju emisije
obstoječih virov hrupa in s tem na postopnem odpravljanju s hrupom
preobremenjenih območij. Za zagotavljanje varstva pred hrupom razvrščamo
posamezne površine na območju občine glede na pretežno namensko rabo v
območja varstva pred hrupom ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
4. Okvirna
območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana
|
|
26. člen |
|
Poselitev se primarno usmerja v okvirna območja naselij. Ta so pretežno
opredeljena z določili veljavnih prostorskih planskih aktov občine in
razširjena s površinami za razvoj, določenih na podlagi upoštevanja
zakonskih določil ter določil državnih prostorskih aktov. Okvirna
območja naselij in druga spodaj navedena območja so prikazana na karti
2.3 z naslovom Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
27. člen |
(naselja)
|
|
(1) Najpomembnejše naselje v občini je občinsko
središče – Zgornja Kungota. V območje naselja sodi tudi dislocirana
komunalna cona na zahodnem kraku naselja. |
|
(2) V prostoru občine so razen občinskega središča prepoznana naslednja
naselja: sonaselje Gradiška (Gradiška I, II in III), Jurij ob Pesnici,
Svečina, Morski jarek, Slatinski Dol in Plač. |
|
28. člen |
(naselja,
ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje)
|
|
S sanacijo vključimo v obstoječe naselje Morski Jarek tudi degradirano
razpršeno poselitev Mali Rošpoh na južnem kraku naselja. |
|
29. člen |
(posebna
območja razpršene gradnje)
|
|
V avtohtono poselitev je bila v zadnjih desetletjih vtkana razpršena
gradnja, ki je ponekod krepko spremenila strukturno podobo pozidane
krajine – nekdanjo grajeno agrarno strukturo so dopolnile ali zamenjale
stanovanjske hiše. Med takšna območja so uvrščena posebna zaključena
območja poselitve Belvi, Hrepevnik, Rošpoh in Velički. |
|
30. člen |
(urejanje
območij sanacije razpršene gradnje)
|
|
(1) Za območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselja, oblikujejo
kot nova naselja ali posebna zaključena območja poselitve, se izdela
občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(2) Ostala območja razpršene gradnje se lahko oblikovno in komunalno
sanira. Pogoji sanacije so določeni s prostorskimi izvedbenimi pogoji
skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta
(Strategija prostorskega razvoja Slovenije). |
5. Določitev
okvirnih območij razpršene poselitve
|
|
31. člen |
|
(1) Okvirna območja razpršene poselitve se določijo na podlagi
prepoznavnosti prostora – avtohtonega vzorca poselitve, pojava
razloženih naselij ter demografske ogroženosti. Na teh območjih je
načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz
državnega strateškega prostorskega načrta. Okvirna območja razpršene
poselitve so prikazana na karti 1.3 z naslovom Okvirna območja naselij,
vključno z območji sanacije razpršene gradnje, ter okvirna območja
razpršene poselitve. |
|
(2) Okvirno območje razpršene poselitve je prepoznano na območju celotne
občine. Posamezna stavbna zemljišča razpršene poselitve se pojavljajo v
prostoru različno gosto in na različno velikih površinah. Pojav samotnih
kmetij in razpršenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni
pred letom 1967, je razviden na slemenih in prisojnih pobočjih, v
ravninah je koncentracija prebivalstva večja. |
|
(3) Zaradi prisotnosti mlajše razpršene gradnje so nekateri deli
okvirnega območja razpršene poselitve različno ohranjeni glede na
avtohtoni vzorec poselitve. |
|
(4) Avtohtono ohranjena razpršena poselitev je mestoma prisotna tudi v
dolini, vendar je zaradi pritiska razpršene gradnje degradirana in manj
prepoznavna. |
|
(5) Med demografsko ogrožena obmejna območja so uvrščena naselja
Ciringa, Grušena, Jedlovnik, Jurski Vrh, Kozjak nad Pesnico, Pesnica,
Plač, Podigrac, Slatina, Spodnje Vrtiče, Svečina, Vršnik, Zgornja
Kungota in Zgornje Vrtiče. |
6. Usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo
|
|
32. člen |
(določitev naselij
in območij celovite prenove)
|
|
(1) Poselitev se na območju občine prioritetno usmerja v okvirna območja
naselij, na obstoječa stavbna zemljišča razpršene poselitve in na
območja, za katera se predvidi sanacija zaradi degradiranosti z
razpršeno gradnjo. |
|
(2) Razvoj naselij v občini, za katera so določena okvirna območja,
izhaja iz celovite analize in vrednotenja dejanskega stanja fizičnih in
socialnih struktur, gospodarskih razmer, strokovnih stališč in
upoštevanja trajnostnega razvoja, stališč državne in občinske prostorske
politike, globalnih razvojnih trendov in izkazanih potreb različnih
subjektov. Predstavlja doseženo uravnoteženost med varovalnimi zahtevami
in razvojnimi potrebami. |
|
(3) Na ostalem območju občine z ohranjenim vzorcem razpršene poselitve
se poselitev ohranja, nova pa je na tem območju le izjemoma dopustna v
skladu z zakonskimi določili in opredelitvami ter usmeritvami državnih
prostorskih aktov in v skladu z vzpostavljenim poselitvenim vzorcem.
Nova stavbna zemljišča razpršene gradnje niso dopustna. |
|
33. člen |
(razvoj občinskega
središča Zgornja Kungota)
|
|
(1) Razvoj urbanega naselja Zgornja Kungota obsega površine notranjega
razvoja in celovite prenove ter površine zaradi zaokrožitve in širitve
naselja, ker vseh površin notranjega razvoja na nezazidanih ali
nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljiščih ni mogoče aktivirati oz. jih
je premalo za zagotavljanje kontinuitete razvoja. Glede na vlogo, lego
naselja in druge faktorje razvoja je širitev naselja celovito in
variantno proučena v Strokovnih podlagah za ureditveno območje Zgornja
Kungota in povzeta v osnutku OPN. |
|
(2) Naselje deluje raznoliko in conirano – jedro naselja z objekti
mešanih funkcij predstavlja osrednji del naselja, stanovanjska cona leži
na jugovzhodu in severozahodu, južno obrobje naselja je zaradi vnosa
poslovnih programov mešano, zahodni del naselja zavzemajo komunalne,
osrednji pa centralne dejavnosti. |
|
(3) Območja notranjega razvoja ležijo na prostih površinah sotočja
Svečinskega potoka in Pesnice ter posameznih območjih v notranjosti
naselja, namenjenih stanovanjski gradnji. |
|
(4) Kot območje celovite prenove opredelimo območje okrog cerkve Sv.
Kunigunde z novogradnjo doma ostarelih. |
|
(5) Spremembo veljavne meje naselja predstavlja širitev naselja za
stanovanjske površine na vzhodu in severozahodu. Obenem se posamezna
zemljišča na zahodnem robu naselja vrnejo v primarno rabo. |
|
(6) Enote urejanja prostora so določene za posamezne dele naselja glede
na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje, ločeno pa tudi glede na
območja celovite prenove, območja notranjega razvoja in širitve naselja,
pripadnosti kompleksnim javnim in zelenim površinam ter na ostala
območja. |
|
34. člen |
(razvoj oskrbnega
središča Gradiška)
|
|
(1) Razvoj urbanega sonaselja Gradiška obsega površine notranjega
razvoja in celovite prenove ter površine zaradi zaokrožitve in širitve
naselja. Glede na vlogo, lego naselja in druge faktorje razvoja je
širitev naselja celovito in variantno proučena v Urbanističnem načrtu za
sonaselje Gradiška in povzeta v osnutku OPN. |
|
(2) Sonaselje predstavljajo štiri podenote, vzhodne tri so pretežno
stanovanjske, zahodna pa proizvodna. Osrednja (Gradiška 2) že ima rahlo
oblikovan center, severni in južni podenoti ga z zaokroževanjem naselja
šele ustvarjamo. Z usmeritvijo javnih dejavnosti ob regionalno cesto bo
sonaselje bolje fizično in programsko povezano. |
|
(3) Notranji razvoj je omogočen predvsem na prostih površinah Gradiške
3. |
|
(4) Kot območje celovite prenove opredelimo območji okrog cerkve Sv.
Kunigunde v Gradiški 2 in graščine Lepi Dol v Gradiški 4. |
|
(5) Največjo spremembo veljavne meje naselja predstavlja širitev naselja
za stanovanjske površine na zahodnem kraku naselja ob regionalni cesti.
Spremembe na ostalem delu naselja predstavljajo predvsem preoblikovanja
meje naselja - prepletanja širitve zemljišč in vrnitve posameznih
zemljišč v primarno rabo. |
|
(6) Enote urejanja prostora so določene za posamezne dele naselja glede
na namensko rabo in prostorske izvedbene pogoje. |
|
35. člen |
(razvoj ostalih
naselij)
|
|
(1) Naselje Svečina je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno
središče. Predstavlja ruralno naselje v zaledju občine. V severnem delu
občine je to najpomembnejše naselje, v katerega se usmerja glavni tok
nove poselitve. Razvoj naselja sega v vse enote urejanja prostora,
spremembe meje naselja pa obsegajo površine zaradi uskladitve z dejansko
rabo prostora (predvsem vračilo stavbnih zemljišč v primarno rabo).
Stanovanjski gradnji so namenjene ekstenzivno zazidane površine na
vzhodu in zahodu naselja, centralne dejavnosti pa se lahko nadalje
razvijajo na potezi sever – jug. |
|
(2) Naselje Jurij ob Pesnici je v hierarhiji naselij definirano kot
oskrbno središče. Ruralno naselje v zahodnem delu občine je izgubilo
svojo prometno vlogo in se ne širi navzven. Razvojne površine prestavlja
zapolnitev med jedrom naselja in severnim krakom. Razvojne površine
predstavljajo manjša območja zgostitve ter območja vračanja v primarno
rabo. Naselje leži v relativni bližini zahodno od občinskega središča,
pa vendar je v njem lociranih nekaj dejavnosti nestanovanjskega značaja.
Za poselitev ugodna rahlo valovita konfiguracija terena
na robu doline reke Pesnica bo omogočila zgostitve v okviru neve meje
naselja. Površine, ki so gradbeno manj primerne ali kmetijsko intenzivno
obdelovane, se izključijo iz naselja. |
|
(3) Naselje Morski jarek je v hierarhiji naselij definirano kot naselje
brez vloge in predstavlja ruralno naselje. Njegov razvoj obsega manjše
površine zaokroževanja naselja in večje vrnitve v primarno rabo. Dodatna
gradnja je možna v obliki zgostitve, več novih površin
stavbnih zemljišč pa bo dosegljivih s priključitvijo južnega kraka kot
sanacija razpršene gradnje. |
|
36. člen |
(razvoj dejavnosti
po naseljih)
|
|
(1) Prisotnost dejavnosti v naseljih je eden izmed faktorjev
vzpostavljanja in opredeljevanja njihove vloge, velja pa tudi obratno,
da vloga naselja v omrežju naselij vpliva na razvoj obstoječih in novih
dejavnosti v naselju. Skladno z državno prostorsko politiko o
policentričnem razvoju poselitve se zato določene dejavnosti ustrezno
razvojno locira in usmerja. |
|
(2) Stanovanjska dejavnost prevladuje v vseh naseljih v občini.
Dopolnjujejo jo različne vrste nestanovanjskih dejavnosti. Ker leži
občina na območju z velikim agrarnim potencialom, stanovanjsko dejavnost
pogostoma dopolnjujejo dejavnosti, vezane na kmetijsko ter druge
dejavnosti, ki se v naseljih razpršeno pojavljajo. Samo v občinskem
središču in lokalnih središčih se na račun koncentracije dejavnosti že
zazidana stavbna zemljišča lahko opredelijo kot čiste stanovanjske
površine, večinoma pa je ta opredelitev možna le na novih, še
nezazidanih stavbnih zemljiščih. |
|
(3) Z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega, ki so
pretežno dopolnitev stanovanjske dejavnosti, se opremljajo naselja v
skladu z opredeljenimi osnovnimi funkcijami in kapitalskimi možnostmi.
Trgovske in poslovne dejavnosti večjega obsega se usmerjajo na temu
namenu določena posebna območja v občinskem središču v sklopu obstoječe
gospodarske in poslovne cone. Specializirane dejavnosti so v ostalih
naseljih dovoljene, kadar zadovoljujejo potrebe neposredne okolice. |
|
(4) Dejavnosti družbene infrastrukture se nahajajo v občinskem središču,
vendar so te zaradi dobre prometne povezanosti relativno enakovredno
dostopne vsemu prebivalstvu. V občini se spodbuja dejavnosti združenj in
organizacij, ki so pozitiven pokazatelj aktivnega združevanja
prebivalcev posameznih območij, kar prispeva k ohranjanju lokalne
dediščine in s tem povečuje prepoznavnost in identifikacijo prebivalcev
z lokalnim okoljem. |
|
(5) Koncentracija pridobitnih dejavnostih v občinskem središču ter
njihova razpršenost v odprtem prostoru se ohranja in dopušča, vendar v
skladu z obstoječo infrastrukturno opremljenostjo in načeli varovanja
okolja. Z dopuščanjem razvoja dejavnosti v odprtem prostoru se ohranja
poselitev in preprečuje odseljevanje na demografsko ogroženih območjih.
Uvajanje novih dejavnosti se izogiba najboljšim kmetijskim zemljiščem,
ki se maksimalno ščitijo pred spremembami namembnosti in drugimi
emisijami. Proizvodne dejavnosti, ki terjajo površinsko večja območja
ali imajo večje vplive na okolje, se določijo in razvojno načrtujejo le
v gospodarski coni v občinskem središču, kjer so locirane v samostojni
enoti urejanja prostora, ter gospodarski coni v Gradiški. |
|
(6) Športno - rekreativne dejavnosti se dopuščajo in razvijajo na
območjih, opredeljenih kot zelene površine. Ohranjanje in dopolnjevanje
obstoječih ter vzpostavljanje novih tovrstnih površin zvišuje bivalni
standard v naseljih, saj koristijo združevanju lokalnega prebivalstva.
Podpira se izgradnja športno – rekreativnih centrov kot osrednje zelene
površine v posameznem naselju. Druge manjše zelene površine se urejajo
in programsko dopolnjujejo. |
|
(7) Razvoj turističnih dejavnosti se spodbuja, saj vpliva na pozitiven
gospodarski razvoj in večjo prepoznavnost občine na medobčinskem nivoju.
Razvoj turizma kot osnovne dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na
kmetiji temelji na ohranjanju kulturne dediščine. Spodbuja se razvoj
turističnih kmetij, urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter
izkoriščanje vseh drugih potencialov občine. Na območju občine je
prisotnih nekaj območij, namenjenih turizmu, ki se jih ohranja, širi,
vzpostavlja pa tudi nova. |
|
(8) Razmestitev dejavnosti je temelj za določevanje podrobnejših
namenskih rab v naseljih in občini, ugotavljanje območij nekompatibilnih
namenskih rab in načrtovanje rešitev za zmanjšanje morebitnih konfliktov
med njimi. |
|
37. člen |
(sanacija in
prenova razpršene gradnje)
|
|
(1) Na območju občine je razpršena gradnja različno prisotna in pogosto
pomešana z razpršeno poselitvijo. Najbolj intenzivna je v gričevnatem
prostoru, izven poplavnih ravnic. Ob upoštevanju prostorskih razmer ter
pravnih in strokovnih usmeritev in izhodišč so različne oblike sanacije
razpršene gradnje določene predvsem na območjih, kjer je gostota
razpršene gradnje največja in so posledično degradacije prostora
obsežnejše, zaznane in okoljsko bolj obremenjujoče. |
|
(2) Zgoščeno poseljeno območje ob javni poti, ki predstavlja južni krak
naselja Morski jarek, se s sanacijo vključi v naselje Morski jarek. |
|
(3) Severno od občinskega središča se prepoznano območje razpršene
gradnje ob regionalni cesti sanira v novo naselje – Plač. |
|
(4) V posebno zaključeno območje poselitve se oblikujejo in sanirajo
Belvi, Hrepevnik, Rošpoh in Velički. |
|
(5) Za posamezna območja sanacije razpršene gradnje se izdela občinski
podrobni prostorski načrt, v njem pa določijo podrobnejši izvedbeni
pogoji, ki izhajajo iz zasnove razvoja in usmeritev urejanja prostora,
zlasti poselitve občine. Za ostalo razpršeno gradnjo, ki ni predmet
opredeljenih različnih območij sanacije, se določijo pogoji oblikovne in
komunalne sanacije s prostorskimi izvedbenimi pogoji v izvedbenem delu
občinskega prostorskega načrta. |
|
38. člen |
(ohranjanje
poselitve na območjih razpršene poselitve)
|
|
(1) Na območjih razpršene poselitve z avtohtonim vzorcem poselitve se
le-ta ohranja in dopolnjuje. Nova gradnja objektov, stavb in komunalne
opreme je možna ob ohranjanju namembnosti in programskih značilnosti
območja. |
|
(2) Za postavitev in gabarite objektov je potrebno upoštevati obstoječe
strukture, kakovostne prostorske danosti, pristojne varovalne režime in
ne ovirati dejavnosti, ki se vršijo na tem prostoru. |
|
39. člen |
(splošne določbe za
urbanistično oblikovanje naselij)
|
|
Urbanistično oblikovanje naselij v osnovi izhaja iz obstoječe morfološke
zgradbe naselja. Podrejeno je položaju v hierarhiji naselij, stopnji
urbanizacije in geografski legi na podeželju, kjer se ohranjajo
avtohtoni vzorci. Nujno je potrebno ohranjati vzpostavljene mreže
prometa, zazidave, javnih, zelenih in drugih površin ter jih
dopolnjevati in zaključevati oziroma skleniti tako, da se tvorijo jasne
meje med različnimi strukturami ali dejavnostmi, vzpostavijo jasni
robovi naselja in ohrani izoblikovana silhueta, ki se lahko tudi dopolni
z dominantami. |
|
40. člen |
(urbanistično
oblikovanje občinskega središča)
|
|
(1) Oblikovanje naselja Zgornja Kungota se opredeli na podlagi usmeritev
v strokovnih podlagah. Prostorski razvoj je usmerjen v širitev
prostorsko že omejenih vsebin ter razvoj potrebnih novih programov in
dejavnosti. S konceptom temeljnih struktur naselja in oblikovalskih
izhodišč vplivamo na razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja. |
|
(2) Nova stanovanjska gradnja je usmerjena v jugovzhodni in
severozahodni del naselja, kjer se z zaokroževanjem priključita naselju
kompleksni območji. Dodatno stanovanjsko gradnjo se uresničuje v
zapolnitvah oz. zgoščevanju pozidave. |
|
(3) Proizvodne dejavnosti se vršijo na območju industrijske cone v
zahodnem in južnem kraku naselja. Težišče poslovnih dejavnosti, ki so
potratne s prostorom in intenzivno vezane na promet, ostaja na južnem
robu naselja. Vse mirne poslovne dejavnosti, ki so nemoteče za
stanovanjska območja, se lahko locirajo tudi v druga (stanovanjska in
mešana) območja. |
|
(4) Planiranje prometnega omrežja temelji na trajnostni mobilnosti.
Občinsko cestno omrežje je potrebno oblikovati tako, da bo zagotavljalo
dostopnost vsem funkcijam. V občinskem središču imajo v prometu prednost
pešci in kolesarji. Vsi štirje cestni kraki se opremijo z obojestranskim
pločnikom za pešce in kolesarskima stezama, drevoredi in voziščem.
Kolesarske povezave je potrebno navezati na daljinsko kolesarsko
omrežje. Površine za pešce (pločnike, ploščadi, trge) je potrebno
povezati v omrežje z ostalimi peš povezavami. |
|
(5) Koncept zelenega sistema tvori križanje zelenih linearnih povezav
(drevored na cestnem križu) ter notranje omrežje živic (sosedske
ograje). Obrežja vodotokov v naselju tako dobijo tudi poudarjeno
socialno vlogo, ki se jo programsko obogati. |
|
(6) Najpomembnejši urbani poseg bo predstavljala zgostitev javnih
programov nad centrom naselja (novogradnja doma ostarelih in komunalna
ureditev širšega območja). |
|
41. člen |
(urbanistično
oblikovanje ostalih naselij in poselitve v odprtem prostoru)
|
|
(1) V lokalnih središčih se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po
avtohtonih vzorcih ohranja na tistih delih naselja oz. v enota urejanja
prostora, ki jim to zapovedujejo prostorski izvedbeni pogoji (Jurij,
Svečina, območje okrog cerkve Sv. Kunigunde). Na ostalih območjih
naselja se urbanistično oblikovanje prilagaja obstoječi gradnji in
konceptu razvoja naselja, arhitekturno oblikovanje novih objektov pa
zahteva spoštovanje gabaritov obstoječih objektov in svobodnejši pristop
k materialom in oblikam (Gradiška,). |
|
(2) Na območjih sanacije razpršene gradnje se urbanistično in
arhitekturno oblikovanje praviloma prilagaja avtohtonim oziroma izvornim
vzorcem, prepoznanim in definiranim v OPPN, upošteva pa se načela
trajnostne gradnje. |
|
(3) Poselitev v odprtem prostoru je pomembna za ohranjanje krajinske
slike podeželja, zato se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po
avtohtonih vzorcih ohranja v celotnem odprtem prostoru. |
7. Usmeritve za
razvoj v krajini
|
|
42. člen |
(usmeritve za
razvoj kmetijstva)
|
|
(1) Kmetijska zemljišča so namenjena za kmetijsko obdelavo in se jih
varuje pred drugimi rabami v prostoru. Dejavnosti in prostorske ureditve
se umešča v prostor tako, da se ne zmanjšuje možnosti za rabo kmetijskih
površin v prihodnosti in da se omeji onesnaževanje na tem območju. |
|
(2) Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Spodbuja se sonaravno
kmetovanje na že obstoječih površinah, naravi prijazna živinoreja,
dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah ter povezovanje kmetijstva
z drugimi oblikami dejavnosti, ki so prav tako vezane na naravne vire in
se medsebojno ne izključujejo (turizem, rekreacija, izletništvo). |
|
(3) Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorske možnosti za
njihov obstoj, delovanje in nadaljnji razvoj. Spodbuja se zaokroževanje
kmetijskih gospodarstev in najem zemljišč. |
|
43. člen |
(usmeritve za
razvoj gozdarstva)
|
|
(1) Občina nima velikega gozdnogospodarskega potenciala. Izkoriščanje
gozda se izvaja skladno z določili pristojnih služb in
gozdnogospodarskih načrtov, tako da se omogoči njegova trajnostna raba
in upoštevajo funkcije gozda – varovalna, splošno koristna in
lesno-proizvodna. S primernim gospodarjenjem se povečuje kvaliteta in
donosnost gozdov. Gozdne sestoje se postopoma preoblikuje, da bodo bolj
odporni in hitreje obnovljivi. |
|
(2) Nove gozdne površine lahko nastajajo kot posledica zaraščanja ali
pogozdovanja kmetijskih površin, pri čemer se upoštevajo določila in
omejitve strokovnih služb zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in
biotske raznovrstnosti ter spreminjanja kulturne krajine. |
|
(3) V gozdovih se omogoča dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na
spremembo stanja gozda in kakovost naravnega vira ter ne ovirajo
gospodarjenja z gozdom (npr. rekreacija v naravnem okolju). |
|
44. člen |
(usmeritve za
upravljanje z vodami in vodnimi viri)
|
|
(1) Najpomembnejša vodotoka sta Pesnica s pritoki (Glavčnica,
Jedlovniški in Radečki potok) in Svečinski potok s pritoki (Slatinski in
Plački potok) ter množico manjših brezimenih vodotokov. Vode se lahko
izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri
čemer se zagotavlja njihovo trajnostno varstvo. |
|
(2) Občina nima vodovarstvenih območij. Pri posegih v vodni in obvodni
prostor se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima. V vodni in
obvodni svet se lahko posega le za namen gradnje objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture, za namene varovanja rečnega dna in
brežin, regulacijo vodnega toka ter rekreacijsko rabo. |
|
(3) Onesnaženost vodotokov se postopoma zmanjšuje z zmanjševanjem
izpustov vanje, z izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilnimi
napravami v naselju Gradiška ter malih čistilnih naprav izven naselij,
čiščenjem tehnoloških odpadnih vod in ustreznim nadzorom nad kmetijsko
pridelavo v neposredni bližini vodotokov. |
|
(4) Osuševanje in namakanje se izvaja pod posebnimi pogoji, pri čemer pa
se tudi na vodotokih, ki so vključeni v omenjene agrooperacije,
preprečuje spremembe njihovih bistvenih lastnosti in vodnih režimov. |
|
(5) Turistično-rekreacijsko so zanimive tiste vodne površine, ki se jih
lahko skladno z varstvenimi usmeritvami nameni različnim dejavnostim
(ribištvo, vodni športi, izobraževanje). Rekreacijska raba voda se
načrtuje na lahko dostopnih območjih, za namene rekreacije pa naj se čim
manj spreminja značilnosti voda oziroma posega v vodni ekosistem, da se
ohrani kulturne in doživljajske kakovosti vodnih in obvodnih krajin. |
|
(6) Poplavna območja se sanira z ustreznimi vodnogospodarskimi
ureditvami, pri čemer se upošteva naravna dinamika in sonaravno urejanje
odtočnega režima. Rabe, ki lahko spremenijo odtočni režim, se locira
izven omenjenih območij. Za obvodna in degradirana območja se predvidijo
sanacije z renaturacijami vodotokov in njihovih vplivnih območij,
vzpostavitev nadomestnih habitatov in uvajanje posebnih režimov rabe
tega prostora. |
|
45. člen |
(usmeritve za
razvoj turizma in rekreacije)
|
|
(1) Turizem se razvija na območjih z naravnimi kakovostmi in kulturno
dediščino ter na prepoznavnih krajinskih območjih, pri čemer se
obstoječo dediščino varuje in obnavlja ter programsko dopolni. |
|
(2) V občini so opredeljena posamezna turistična območja, vendar ne
izključnega turističnega značaja. Glavnega nosilca turističnega prometa
v občini ni, dejavnost je raztresena po celi občini. Med pomembnejše
točke turistične dejavnosti štejemo turistično območje Plački stolp,
Kamnolom Pruh, rehabilitacijski center Sonček, strelišče v Zgornji
Kungoti, skakalnica pri Juriju, naselje Svečina z gradom Svečina, ki
vsebuje čebelarski muzej in turistično informacijski center, območje
kmetije Purgaj z manežo za konje ter turistični območji Požar in Duh.
Zaradi trajnostnega doprinosa se podpira razvoj kmečkega turizma kot
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar že uresničujejo predvsem
vinogradniške kmetije. |
|
(3) Zagotavlja se programsko povezanost in dopolnjevanje turistične
ponudbe znotraj celotne občine in med sosednjimi občinami ter optimalno
koriščenje turistične infrastrukture. Turistična ponudba gradi na
naravnih danostih, regionalnih posebnostih in kulturni dejavnosti.
Prostorske ureditve se načrtuje tako, da njihova ureditev ne povzroča
okoljskih degradacij in so uporabne skozi celo leto in za različne
namene. |
|
(4) Za vsakodnevno rekreacijo so opredeljene površine v občinskem
središču in v ostalih naseljih. Kjer obstoječa športna igrišča
predstavljajo centre združevanja lokalnega prebivalstva, se te
dejavnosti ohranja ali vzpostavlja, v kolikor ne zahtevajo posebne
rekreacijske infrastrukture. Za namen rekreacije se izkoristijo tudi
naravna območja, ki se jih lahko z dodatno opremo (tematske poti...)
izkoristi za športne in izobraževalne namene. |
|
46. člen |
(usmeritve za
izkoriščanje mineralnih surovin)
|
|
(1) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih območjih bo občina izdelala prehodne preveritve in utemeljitve ali
je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti
kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin
je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. |
|
(2) Edini nelegalni kop (Pruh) je lociran na severnem robu občine, a ni
več aktiven. Zanj se pripravlja sanacija s kulturno rekreacijskim
programom (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). |
|
47. člen |
|
(usmeritve za razvoj območij prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora) |
|
Na posebnih območjih prepoznavnosti in ohranjanja naravnih kakovosti se
ohranjajo prvine naravne in kulturne krajine. Spodbuja se kvalitetno
upravljanje s temi območji v povezavi z možnostmi, ki jih ponujajo. S
kvalitetnim vključevanjem posebnih območij v prostorski razvoj občine se
izkorišča potenciale le-teh za razvoj specifičnih dejavnosti, ki
ohranjajo in izboljšujejo prepoznavnost območij, povečujejo primerjalno
prednost za turizem in ohranjajo njihovo biotsko pestrost in
privlačnost. V občini Kungota je takšno območje Slatinski potok, ki se v
Svečini izliva v Svečinski potok. |
|
48. člen |
(usmeritve za
ohranjanje prepoznavnosti prostora)
|
|
(1) V občini po prepoznavnosti prostora ločimo naslednja območja: |
|
- kulturna krajina vinogradov in sadovnjakov gričevnatega sveta
Slovenskih goric z vmesnimi grabami;
- kulturna krajina sklenjenih kmetijskih površin v dolini Pesnice in
njenih večjih pritokov;
- urbana krajina naselij Zgornja Kungota in Gradiška. |
|
(2) Ščitijo se kmetijske površine in celotna krajina. Poselitev in
dejavnosti se umešča v obstoječa naselja, v njihovo neposredno bližino
oziroma na območja, opremljena z okoljsko infrastrukturo. Ohranja se
avtohtona poselitev, hkrati pa razvija in dopolnjuje območja s
turističnim potencialom ob upoštevanju ranljivosti prostora za navedeno
dejavnost. |
|
(3) Na območjih urbane in kulturne krajine se ščiti arhitekturno in
urbanistično oblikovanje v tistih delih naselij, kjer so prisotni
objekti z ohranjeno urbanistično-arhitekturno identiteto. Še posebej se
varuje osrednje dele lokalnega središča Svečina. |
|
(4) Nova poselitev se dovoljuje v območjih naselij, izven njih pa samo
izjemoma tiste dejavnosti, ki so vezane na naravne vire in ne
degradirajo obstoječega ekosistema. |
|
49. člen |
(usmeritve za
varstvo kulturne dediščine)
|
|
(1) Kulturno dediščino se varuje celostno kot deležnika vzdržnega
prostorskega razvoja in izkorišča kot prostorski potencial. |
|
(2) Kulturno dediščino se varuje glede na tip - arheološka, stavbna
profana in sakralna, memorialna, naselbinska in ostala ter glede na
status - državnega in lokalnega pomena. Varuje se v skladu z varstvenimi
usmeritvami za posamezno območje ali objekt kulturne dediščine in v
skladu z dejavnostmi, ki se pojavljajo v prostoru (kmetijstvo,
gozdarstvo, poselitev). Varujejo se objekti in vplivna območja
dediščine, ohranja se skladna krajinska podoba v vplivnem območju
dediščine in vedutna izpostavljenost. |
|
50. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti) |
|
Na območju naravnih kakovosti se z načrtovanjem prostorskega razvoja
zagotavlja ohranjanje njihove biotske raznovrstnosti, ugodno stanje
habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Ohranja se v skladu z
varstvenimi usmeritvami tako, da se ščiti pred umeščanjem dejavnosti in
razvojem poselitve. |
|
51. člen |
(območja za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,
območja in objekti za potrebe obrambe)
|
|
(1) Na območju občine so opredeljene štiri vrste
območij naravnih nesreč: požarna, poplavna, potresna in erozijska
območja. |
|
(2) Požarna varnost objektov se zagotavlja z ustrezno urejenimi in
dimenzioniranimi površinami za gasilce (dostopnimi potmi, dovoznimi
potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami),
potrebnimi odmiki od meje parcel in med objekti ali
potrebnimi protipožarnimi ločitvami, zadostnimi količinami
požarne vode in z varovalnimi pasovi ob požarno nevarnih objektih in
območjih. Na območju požarno ogroženih gozdov se omejuje prostorske
ureditve, ki pomenijo dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne
dobrine in naravo. |
|
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Pesnice in Svečinskega
potoka. Poplavno ogrožena območja se varujejo s protipoplavnimi ukrepi
na samih vodotokih, ohranjanjem retenzijskih površin v njihovi naravni
funkciji in izgradnjo zadrževalnikov zalednih voda na obrobju naselij.
Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih
objektov, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr.
pokopališča, odlagališča oz objekti za ravnanje z odpadki) se ne
načrtujejo na poplavnih območjih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe
prostora na teh območjih se zagotovi hidravlično hidrološko študijo.
Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi
za preprečevanje poplav, kot so ekstenzivni travniki in rekreacijske
površine. |
|
(4) Občina leži na potresno manj aktivnem območju, saj se celoten
teritorij občine nahaja znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo
karakterizira projektni pospešek tal vrednosti med 0,1 in 0,125. Varstvo
pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene
stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in
drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba
graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s
predmetno stopnjo potresne ogroženosti. |
|
(5) Gričevnato ozemlje občine je praktično v celoti izpostavljeno
erozijskemu delovanju, ki zahteva stroge ali zahtevne protierozijske
ukrepe. Pri prostorskih ureditvah in posameznih ukrepih v prostor so
potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim
bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem
je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za
zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. |
|
(6) Druge morebitne naravne nesreče, ki jih je potrebno upoštevati in
predvideti ukrepe za varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne
dediščine in okolja, so še toča, žled in snegolom, nesreče pri prevozu
nevarnih snovi, večje prometne nesreče in vojna. Do neurij (nevihte,
toča, nalivi, močni vetrovi) prihaja na območju občine predvsem v topli
polovici leta. Škodo, ki pri tem nastaja, je treba zmanjšati z ustreznim
načrtovanjem in gradnjo stavb (ostrešja, kritine) ter zmogljivim
sistemom odvajanja padavinske vode. |
|
(7) Na območja v odprtem prostoru, ki so ogrožena zaradi naravnih in
drugih nesreč, se ne umešča dejavnosti, ki bi naravne in druge nesreče
lahko povzročile. |
|
(8) Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini
tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega
delovanja možno hitro preurediti oz. uporabiti za potrebe evakuacije,
začasne nastanitve prebivalstva, deponijo ruševin, pokop ljudi in živali
ipd. Za predmetne površine so določena naslednja območja: |
|
- začasna bivališča: nogometno igrišče Spodnja Kungota, igrišče ob šoli
Zgornja Kungota, nogometno igrišče Svečina, nogometno igrišče Jurij; |
|
- namestitvene kapacitete: Svečinski grad, OŠ Kungota, podružnična OŠ
Svečina, podružnična OŠ Spodnje Kungota, Vrtec Kungota, Vrtec Svečina,
Vrtec Spodnja Kungota; |
|
- odlagališče za ruševine: Zbirni center za komunalne odpadke občine
Kungota; |
|
- površine za pokop večjega števila ljudi in živali: izbere se obstoječe
odprte površine; |
|
- površine za evakuacijo: locirane so na območjih začasnih bivališč; |
|
- začasna odlagališča za nevarne odpadke: Zbirni center za komunalne
odpadke občine Kungota. |
|
(9) Na ozemlju občine ni območij in objektov za eksplicitne potrebe
obrambe. |
8. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč
|
|
52. člen |
(usmeritve za
določitev stavbnih zemljišč)
|
|
(1) Stavbna zemljišča so kategorija osnovne namenske
rabe prostora, ki obsega zemljiške parcele ali njihove dele, na katerih
so zgrajeni objekti, ter zemljiške parcele oz. njihove dele, ki so s tem
aktom namenjeni za graditev objektov. Določijo se na: |
|
-
območjih naselij;
- površinah avtohtone razpršene poselitve;
- zemljiščih degradirane razpršene poselitve;
- območjih vseh vrst infrastrukture, za katero je značilna izključna
raba prostora. |
|
(2) Na območjih stavbnih zemljišč v naseljih se lahko v izvedbenem delu
OPN opredeli podrobnejša namenska raba prostora po načelu pretežnosti
glede na fizične lastnosti prostora, ustvarjene razmere ter dejansko
rabo zemljišč oz. predvideno rabo posameznih območij. |
|
(3) Območja stavbnih zemljišč se določijo tako, da se kot izhodišče
povzamejo odločitve o območjih in obsegu stavbnih zemljišč iz doslej
veljavnih prostorskih aktov občine in se korigirajo, spremenijo ali na
novo določijo povsod tam, kjer je to potrebno na podlagi ugotovitev iz
strokovnih podlag ali dejanskega stanja v prostoru: |
|
- Stavbna zemljišča se širijo tako, da omogočajo doseganje ciljev
prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in
usmeritvam za razvoj v krajini.
- Stavbna zemljišča oz. površine razpršene poselitve se glede na stanje
v naravi, prikaz stanja prostora in ugotovitve iz strokovnih podlag za
poselitev ustrezno določijo tudi tako, da se obstoječa stavbna zemljišča
ustrezno preoblikujejo ali zaokrožijo.
- Z veljavnimi prostorskimi akti občine opredeljena stavbna zemljišča se
spremenijo v kmetijska oz. gozdna zemljišča povsod tam, kjer je bil za
to izkazan interes lastnikov zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva
tudi iz vidika zasnovanega prostorskega razvoja občine ter na območjih,
ki še niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča,
neustrezna za gradnjo. |
|
53. člen |
(usmeritve za
določitev kmetijskih zemljišč)
|
|
(1) Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za
kmetijsko pridelavo, razen stavbnih, vodnih in gozdnih zemljišč ter za
druge namene določenih zemljišč. Uporabljajo se v skladu z njihovim
namenom. Na podlagi naravnih lastnosti, lege, potenciala, oblike in
velikosti parcel ter drugih odgovarjajočih meril in kriterijev se v
skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, določijo kot območja
trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih
zemljišč. |
|
(2) Območja kmetijskih zemljišč se v izvedbenem delu OPN
povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine.
Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje
stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč. Povečajo se lahko v primerih,
da je bil izkazan interes lastnikov stavbnih ali gozdnih zemljišč
in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega
prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še
niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za
gradnjo, pa so ta zemljišča dejansko v kmetijski rabi. |
|
(3) Na kmetijskih zemljiščih, določenih na opisani
način, se v največji možni meri upošteva njihovo kvaliteto in potencial
za kmetijsko proizvodnjo, preprečuje njihovo nekontrolirano in
neupravičeno zmanjševanje, onesnaževanje ali drugačno degradiranje. |
|
(4) Morebitno drugačno določitev kmetijskih zemljišč
opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za
kmetijstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na gozdna zemljišča,
predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za
gozdarstvo. |
|
54. člen |
(usmeritve za
določitev gozdnih zemljišč)
|
|
(1) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim
drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja
katerokoli funkcijo gozda. |
|
(2) Območja gozdnih zemljišč se v izvedbenem delu OPN
povzamejo iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov občine.
Zmanjšajo se povsod tam, kjer gre za utemeljeno in zakonito določanje
stavbnih, vodnih ali drugih zemljišč, pa ta ne posegajo na območja
varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom ali gozdov s 1. stopnjo
poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije, ki so varovani ali
zavarovani po predpisih o gozdovih ali po predpisih o ohranjanju narave.
Povečajo se lahko v primerih, da je bil izkazan interes lastnikov
zemljišč in je taka sprememba sprejemljiva tudi iz vidika zasnovanega
prostorskega razvoja občine ter na območjih stavbnih zemljišč, ki še
niso pozidana in so analize pokazale, da gre za zemljišča, neustrezna za
gradnjo, pa so ta zemljišča po dejanski rabi gozdna. |
|
(3) Na opisani način določena gozdna zemljišča se
uporabljajo v skladu z odločitvami o načinu gospodarjenja v
gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote. |
|
(4) Morebitno drugačno določitev gozdnih zemljišč
opredeli oz. zagotovi nosilec urejanja prostora, pristojen za
gozdarstvo, pri čemer jih na območjih, kjer mejijo na kmetijska
zemljišča, predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za
kmetijstvo. |
|
55. člen |
(usmeritve za
določitev vodnih zemljišč)
|
|
(1) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je trajno
ali občasno prisotna celinska voda in se zato oblikujejo posebne
hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in
obvodni ekosistem. |
|
(2) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo
tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. |
|
(3) Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih
voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. |
|
(4) Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge
in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki
ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. |
|
(5) Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali
občasno prisotna, se opredelijo po pretežni namnski rabi prostora in ne
kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva
dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode
obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in
omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
|
(6) Meje območij vodnih zemljišč določi ministrstvo,
pristojno za vode. Do takrat se v izvedbenem delu OPN kot vodna
zemljišča definirajo tista, ki so tako opredeljena v predmetnem
občinskem prostorskem aktu. |
|
56. člen |
(usmeritve za
določitev drugih zemljišč)
|
|
(1) V OPN se kot druga zemljišča določijo območja za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, neplodna zemljišča,
zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami in ostala zemljišča, ki niso
zajeta v stavbnih, kmetijskih, gozdnih ali vodnih zemljiščih. |
|
(2) Druga območja se opredelijo tako, da se povzamejo iz
veljavnih prostorskih aktov občine in uskladijo z nosilci, pristojnimi
za kmetijska in gozdna zemljišča. |
|
(3) Na območju občine ni določenih drugih zemljišč. |
9. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
|
57. člen |
|
(1) Izhodišča za določitev prostorskih izvedbenih pogojev izhajajo iz
prepoznanega in usklajenega upoštevanja avtohtonih vzorcev poselitve ter
stanja prostora, strokovnih stališč in trendov, varstvenih režimov in
drugih faktorjev opredeljevanja posegov v prostor. |
|
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo namembnost, vrste posegov,
dopustne dejavnosti, pogoje glede lege in oblikovanja objektov,
parcelacije in opremljenosti oziroma navezav na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
(3) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni v poglavjih o splošnih,
podrobnejših in posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ter v usmeritvah
za pripravo OPPN. |
|
III. IZVEDBENI
DEL |
|
58. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1)
Izvedbeni del OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, pri prostorskem
umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti
objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo
predpisi. |
|
(2)
Izvedbeni del OPN določa: |
|
- območja namenske rabe prostora (oNRP), |
|
- enote urejanja prostora (EUP), |
|
- območja podrobnejše namenske rabe prostora (pNRP), |
|
- prostorske izvedbene pogoje (PIP), |
|
- dopustno izrabo prostora, |
|
- omrežje gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
|
- območja, za katera se pripravi OPPN in usmeritve za njegovo izdelavo. |
|
(3) Poleg določb izvedbenega dela tega odloka je pri graditvi objektov,
pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih
posegih, ki jih določajo predpisi, treba upoštevati tudi druge predpise
in akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi
katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti
pogoje in soglasja. |
|
59. člen |
|
(stopnja
natančnosti mej in odstopanja) |
|
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na
podlagi zemljiško katastrskega prikaza ter prikazane na zemljiškem
katastru v merilu 1:5000. |
|
(2) Enote urejanja prostora in namenska raba prostora so v kartografskem
delu OPN prikazane na parcelo natančno. Za podlago je uporabljen ZKP. Če
pride do razlik med ZKP in geodetsko izmero, velja kot pravilna meja
različnih namenskih rab parcelna meja, določena na podlagi geodetske
izmere. |
|
(3) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi
podatkov prikazanih v kartografskemu delu OPN, katerih položajna
natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih
razlikujejo od dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne
natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem
aktu, odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek
ureditve meje ali drugi predpisani geodetski postopek, s katerim se
nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom
in stanjem v prostoru. |
|
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe
prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne
nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih
podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki
onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem
aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo
natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja
odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta. |
1. Enote urejanja
prostora
|
|
60. člen |
|
(enote urejanja
prostora) |
|
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora. |
|
(2) Enote urejanja prostora so prikazane v kartografskem delu OPN ter
označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz oznake naselja in
zaporedne številke enote urejanja prostora znotraj naselja (npr. G1-01).
|
|
(3) Enote urejanja prostora na območju občine so naštete v spodnji
tabeli: |
|
Prostorska enota |
Ime enote urejanja prostora
ali skupine prostorsko povezanih enot urejanja prostora |
Enolične oznake enote
urejanja prostora |
Urejanje s/z |
|
Območja naselij in sanacij
odprtega prostora |
Gradiška I |
G1-01, G1-03 do G1-07, G1-11 |
PIP |
|
G1-09, G1-10 |
OPPNp |
|
G1-08 |
OPPNv |
|
Gradiška II |
G2-01, G2-03, G2-05, G2-07 do
G2-10, G2-11, G2-12 |
PIP |
|
G2-02 |
OPPNp |
|
G2-04, G2-06 |
OPPNv |
|
Gradiška III |
G3-01 do G3-03, G3-05 do G3-07,
G3-10, G3-13, G3-15, G3-17, G3-18 |
PIP |
|
G3-09, G3-12 |
OPPNp |
|
G3-08, G3-11, G3-14, G3-16 |
OPPNv |
|
Gradiška IV |
G4-02, G4-03 |
PIP |
|
G4-01, G4-04 |
OPPNp |
|
Velički |
GR-01 |
OPPNp |
|
Jurij |
JU-01 do JU-06, JU-11 |
PIP |
|
Kozjak |
KO-03 |
PIP |
|
KO-01, KO-02 |
OPPNp |
|
Morski Jarek |
MJ-01 do MJ-07 |
PIP |
|
MMP Jurij |
MP-01 |
PIP |
|
Mali Rošpoh |
MR-01, MR-02, MR-03 |
OPPNp |
|
Plintovec |
PI-02 |
PIP |
|
PI-01 |
OPPNp |
|
Plač |
PL-01 do PL-03 |
PIP |
|
Slatinski Dol |
SD-01 |
PIP |
|
Svečina |
SV-06 |
PIP |
|
SV-11 |
OPPNp |
|
SV-01, SV-02, SV-03, SV-04,
SV-05, SV-12 |
OPPNv |
|
Zgornja Kungota |
ZK-01 do ZK-06, ZK-11 do ZK-13,
ZK-16, ZK-21, ZK-22, ZK-24, ZK-26, ZK-27, ZK-30, ZK-31, ZK-33,
ZK-34, ZK-36, ZK-38 |
PIP |
|
ZK-07, ZK-10, ZK-14, ZK-15,
ZK-28, ZK-29, ZK-32 |
OPPNp |
|
ZK-08, ZK-09, ZK-23, ZK-25,
ZK-35, ZK-37 |
OPPNv |
|
Območja odprtega prostora izven
naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in
degradirane razpršene poselitve |
Odprti prostor |
OP-01 do OP-06, OP-10 do OP-844 |
PIP |
|
|
Območje državnega lokacijskega
načrta |
DLN-01 do DLN-04 |
Državni lokacijski načrt |
61. člen |
|
(prostorski
izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
(1) Celotni prostor občine, razen območij, za katere so pripravljeni
OPPN, je pokrit s prostorsko izvedbenimi pogoji. Prostorski izvedbeni
pogoji so razdeljeni na: |
|
- splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3.1. poglavju tega
odloka, |
|
- podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3.2. poglavju
tega odloka in |
|
- morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote
urejanja prostora, določene v III.3.3. poglavju tega odloka. |
|
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah
urejanja prostora, razen, če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
|
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše
namenske rabe prostora in se uporabljajo v vseh enotah urejanja
prostora. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji v
nasprotju s splošnimi, veljajo podrobni pogoji. |
|
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko določeni tudi posebni
izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma
podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, da so posebni
prostorski izvedbeni pogoji v nasprotju s splošnimi ali podrobnimi,
veljajo posebni pogoji. |
|
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN,
veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.3.4.
poglavju tega odloka. |
|
62. člen |
|
(območja,
za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi prostorskimi
načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava
OPPN. |
|
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so prikazana v kartografskem delu OPN
na karti »2.3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
|
|
(3) Območje podrobnega prostorskega načrta je usklajeno s predpisi o
vsebini, obliki in načinu priprave OPPN. |
|
(4)OPPN
se izdelajo za območja, za katera so pripravljene usmeritve za pripravo
OPPN v 117. členu tega odloka. Poleg teh
območij se OPPN izdela tudi za: |
|
- sanacijo razpršene gradnje, in sicer za območje razpršene gradnje, ki
se vključi v območje naselij, za območje razpršene gradnje, ki se
opredeli kot območje novega naselja, in za območje razpršene gradnje, ki
se opredeli kot posebno zaključeno območje, |
|
- celovito oziroma delno prenovo naselja, |
|
- razvoj naselja kot širitev na nove površine, |
|
- ureditev pomembnejše gospodarske javne infrastrukture, |
|
- prostorsko ureditev lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih
in drugih nesreč, |
|
- izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih, |
|
- sanacije območij izkoriščanja mineralnih surovin, |
|
- ureditve, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na
okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območij v naselju,
ki so namenjena zgoščanju pozidave, |
|
- preselitev kmetijskih gospodarstev v
celoti, |
|
- gradnjo nestanovanjskih kmetijskih stavb na
kmetijskih zemljiščih v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, |
|
- gradnjo stavbe z več kot 12
stanovanji, |
|
- gradnjo skupine več kot deset individualnih
prostostoječih stanovanjskih stavb, |
|
- gradnjo vrstnih oziroma atrijskih stanovanjskih stavb, |
|
- gradnjo več kot štirih počitniških
hišic, |
|
- za preseganje določil glede oblikovanja objektov. |
2. Območja
namenske rabe prostora
|
|
63. člen |
|
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto
osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(2)
Podrobnejša namenska raba prostora je prikazana v kartografskem delu OPN
na karti »2.3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(3) Vrsto osnovnih in podrobnejših namenskih rab prostora določa
preglednica: |
|
Osnovna namenska raba prostora |
Podrobnejša namenska raba
prostora |
Podrobnejša podrobna namenska
raba prostora |
|
I. Območja
stavbnih zemljišč |
S – OBMOČJA
STANOVANJ |
|
|
SS – Stanovanjske
površine |
|
|
SB – Stanovanjske
površine za posebne namene |
|
SK – Površine
podeželskega naselja |
|
SP – Površine
počitniški hiš |
|
C – OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU – Osrednja
območja centralnih dejavnosti |
|
CD – Druga območja
centralnih dejavnosti |
|
I – OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IG – Gospodarske
cone |
|
B – POSEBNA
OBMOČJA |
|
|
BT – Površine za
turizem |
|
BD – Površine
drugih območij |
|
BC – Športni
centri |
|
Z – OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS – Površine za
oddih, rekreacijo in šport |
|
ZP – Parki |
|
ZD – Druge zelene
površine |
|
ZK – Pokopališča |
|
P – OBMOČJA
PROMETNIH POVRŠIN |
|
|
PC – Površine cest |
|
O – OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
Aa – površine avtohtone razpršene
poselitve |
|
Ao – površine degradirane
razpršene poselitve |
|
II. Območja
kmetijskih zemljišč |
K1 – Najboljša
kmetijska zemljišča |
|
|
K2 – Druga
kmetijska zemljišča |
|
III. Območja
gozdnih zemljišč |
G – Gozdna
zemljišča |
|
|
IV. Območja voda |
VC – Celinske vode |
|
3. Prostorski
izvedbeni pogoji
|
3.1. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji
|
3.1.1. Vsebina
|
|
64. člen |
|
Prostorski izvedbeni pogoji v skladu s podrobnejšo namensko prostora
določajo: |
|
–
dopustne
namembnosti, objekte in vrste posegov v prostor, |
|
–
pogoje glede lege
objektov, |
|
–
pogoje glede
velikosti objektov, |
|
–
pogoje glede
oblikovanja objektov, |
|
–
pogoje in merila
za parcelacijo, |
|
–
pogoje glede
urejanja in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
|
–
pogoje glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, |
|
–
pogoje glede
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb ter |
|
–
pogoje glede
urejanja za varovanje zdravja. |
3.1.2. Dopustni
posegi v prostor
|
|
65. člen |
|
(1) Gradnje objektov so dovoljene na območjih osnovne namenske rabe
stavbnih zemljišč, na območjih drugih osnovnih namenskih rab pa pod
pogoji tega odloka. |
|
(2) Če drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine ne
glede na osnovno namensko rabo prostora dopustno: |
|
- raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
|
- urejanje za potrebe obrambe, za odpravljanje negativnih vplivov na
okolje in zagotavljanje večje varnosti ljudi in premoženja pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanju nalog policije; |
|
- gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah; |
|
- gradnja mostov, viaduktov, predorov in podhodov, cevovodov,
komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov ter rekonstrukcije
objektov prometne infrastrukture vključno z objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija ceste; |
|
- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1; |
|
- gradnja enostavnih komunikacijskih objektov; |
|
- vzdrževanje objektov; |
|
- odstranitev objektov. |
|
(3) Na obstoječih objektih, ki po namembnosti niso skladni s podrobnejšo
namensko rabo prostora, so dopustna samo vzdrževalna dela,
rekonstrukcije brez širitev, odstranitve objektov ali spremembe
namembnosti zaradi uskladitve s podrobnejšo namensko rabo. |
|
66. člen |
(spremembe
namembnosti objektov)
|
|
Sprememba namembnosti objekta je dopustna le v okvir osnovnih in
spremljajočih dejavnosti, ki so dopustne na tisti vrsti območja
podrobnejše namenske rabe prostora, na kateri je objekt umeščen.
Umeščanje izključujočih dejavnosti, opredeljenih v skladu z vrsto
območja podrobnejše namenske rabe prostora, ni dovoljeno. |
3.1.3. Dopustne
vrste dejavnosti glede na podrobnejšo namensko rabo prostora
|
|
67. člen |
|
(1) Za vsako podrobnejšo namensko rabo prostora so s podrobnimi
prostorskim izvedbenimi pogoji določene osnovne, spremljajoče in
izključujoče dejavnosti. |
|
(2) V posameznih enotah urejanja prostora morajo neto tlorisne površine
stavb, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (najmanj 60
%) vseh površin stavb v enoti urejanja prostora. Spremljajoče dejavnosti
so dopustne ob upoštevanju te omejitve. |
|
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno
območje podrobnejše namenske rabe prostora ne sme umeščati. |
3.1.4. Dopustne
vrste objektov glede na podrobnejšo namensko rabo prostora
|
|
68. člen |
|
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji
objektov, pri čemer: |
|
- so vrste objektov označene s šifro iz uredbe, ki določa klasifikacijo
objektov, |
|
- se v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih vedno navaja le najnižja
ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni. |
|
- se v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih navaja tudi višja raven
objektov (skupina in oddelek). |
|
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene glede na
posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so določeni v Prilogi 1, ki
je sestavni del tega odloka, glede na posamezno podrobnejšo namensko
rabo prostora. |
3.1.5. Splošni
prostorsko izvedbeni pogoji glede lege objektov
|
|
69. člen |
(regulacijske črte)
|
|
(1) Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte,
prikazane v kartografskem delu OPN. |
|
(2) Če regulacijske črte niso prikazane, je treba pri umeščanju novih
stavb upoštevati namišljeno gradbeno linijo, ki jo tvorijo sosednji že
zgrajeni objekti. |
|
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je gradbena meja
določena z mejami varovalnih pasov cest in komunalnih vodov. |
|
70. člen |
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
|
|
(1) Nove zahtevne in manj zahtevne stavbe so z najbolj izpostavljenimi
nadzemnimi in podzemnimi deli načrtovane vsaj 4 m od meje sosednjih
zemljiških parcel. |
|
(2) Nezahtevni in enostavni objekti so z najbolj izpostavljenimi deli
oddaljeni od meje sosednjih zemljiških parcel najmanj polovico višine
objekta. |
|
(3) Delno in/ali v celoti vkopani nezahtevni in enostavni objekti so od
meje sosednjih zemljiških parcel oddaljeni najmanj 1,5 m. |
|
(4) Škarpe, podporni in oporni zidovi, katerih nadzemna višina znaša do
vključno 1,5 m, se lahko postavijo brez soglasja lastnika sosednjega
zemljišča največ do meje zemljišče parcele, na kateri se gradi, vendar
tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. |
|
(5) Ograje in gospodarska javna infrastruktura se lahko postavijo do
meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo
in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. S pravico do gradnje in
ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča se lahko ograjo in
gospodarsko javno infrastrukturo postavi tudi na parcelno mejo. |
|
(6) Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni deli
fasade, so od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m, ob
pisnem soglasju lastnika se jih lahko postavi na parcelno mejo. |
|
(7) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dopustni ob pisnem
soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(8) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni brez soglasja
lastnikov sosednjih parcel v primeru, ko se na mestu predhodno legalno
zgrajenega objekta le tega odstrani in ga nadomesti z novim objektom na
isti lokaciji in v enakih gabaritih. Ta določba ne velja za objekte v
varovalnih pasovih prometnic. |
|
(9) Stavbe so od gozdnega roba oddaljene najmanj 20 m. Ostali objekti,
ki so v nivoju zemljišča, so od gozdnega roba odmaknjeni vsaj 1 m.
Objekti na območjih kmetijskih zemljišč so od gozdnega roba oddaljeni
najmanj 4 m. Manjši odmik od navedenih je dopusten ob soglasju Zavoda za
gozdove Slovenije. |
|
71. člen |
3.1.6. Splošni
prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti objektov in prostorskih ureditev
|
|
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
|
- faktorjem izrabe parcele (FI), |
|
- faktorjem zazidanosti parcele (FZ), |
|
- številom etaž, |
|
- višino objektov. |
|
(2) Na območjih osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč je dopustna
gradnja podzemnih etaž v stavbah povsod tam, kjer to dopuščajo
geomehanske razmere, poteki komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in
stabilnost objektov. |
|
(3) Kadar je obstoječa zazidanost parcele oziroma izraba parcele večja
od dovoljene zazidanosti oziroma izrabe parcele, določene s tem odlokom,
so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja
površine, vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti
objektov, ki ne zahtevajo dodatnih novih parkirnih mest. Dopustna je
tudi gradnja garažnih stavb pod nivojem terena. |
|
(4) Vkopane uvozne rampe v kletne prostore širine do 6 m (uvoz v garažo)
se ne upoštevajo pri dopustni višini objekta. |
3.1.7. Splošni
prostorsko izvedbeni pogoji glede oblikovanja
objektov
|
|
72. člen |
(oblikovanje stavb)
|
|
(1) Oblikovanje in razmestitev stavb sledi sodobnim arhitekturnim in
urbanističnim vzorcem s poudarkom na trajnostni gradnji. |
|
(2) Tlorisno razmerje stranic stavbe znaša minimalno 1:1,2. Dopustni so
tudi tlorisi v oblikah »L« ter izzidki. |
|
(3) Stavbe na posamezni gradbeni parceli so medsebojno oblikovno
usklajene. |
|
(4) Sleme poteka vzporedno z daljšo stranico stavbe, vzporedno s
plastnicami oz. povzema smeri slemen obstoječih sosednjih stavb. |
|
(5) Strehe so simetrične dvokapnice. Naklon streh je strm (25°do 40°)
ali zelo strm (40°do 45°). Dopustni so čopi. |
|
(6) Mansardne oziroma lomljene strehe in stolpiči niso dovoljeni.
Dopustne so ozelenjene strehe. |
|
(7) Višina kolenčnega zidu znaša največ 90 cm. |
|
(8) Kritine so črne, sive do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne
barve in nereflektivne. Izjemoma so lahko reflektivne strehe sakralnih
objektov in drugih stavb simbolnih pomenov. |
|
(9) Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni,
terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo
biti višje od slemena osnovne strehe in so na posamezni strehi enotno
oblikovane. |
|
(10) Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko
usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na
strehi ne sme presegati 1/2 dolžine strehe v horizontalni smeri. |
|
(11) Elementi sončnih zbiralnikov oziroma sončne elektrarne ne smejo
presegati slemena strehe in so postavljene vzporedno s strešino. V
primeru ravne strehe ti elementi ne smejo izstopati iz gabaritov, ki bi
jih dosegli, če bi bili montirani na primerno dvokapno streho. |
|
(12) Fasade so v svetlih, sivih in/ali pastelnih tonih. Z drugimi
barvami jih je dopustno pobarvati do 1/3 površine posamezne fasade.
Dopustne so tudi lesene, opečnate, kamnite in ozelenjene fasade. Fasade
je dopustno opremiti z napravami za proizvajanje toplotne in/ali
električne energije. |
|
(13) Poslikave fasad so dopustne na sakralnih objektih, gasilskih
domovih, objektih za kulturne dejavnosti in drugih objektih simbolnih
pomenov. Na vseh stavbah so dopustne oglasne poslikave fasad. |
|
(14) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov
oziroma morajo biti nameščene na nevidna mesta. |
|
(15) Postavljanje solarnih in fotovoltaičnih sistemov na objektih in
območjih varovanja kulturne dediščine je možno samo ob upoštevanju
prostorskih izvedbenih pogojev celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(16) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz
obnovljivih virov energije za lastno uporabo ali kot dopolnilno
dejavnost na kmetiji se načrtuje tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno
celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo. |
|
(17) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter
objektih večstanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila: |
|
- pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z
gradbenim dovoljenjem za stavbo; dopustna je zamenjava oken in vrat v
enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem
dovoljenju za stavbo; |
|
- če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v
gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je potrebno upoštevati prvotno
barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta; |
|
- če je finančno izvedljivo, naj obnova fasade poteka za celoten objekt
hkrati; |
|
- ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali,
kvalitetni stavbni elementi); |
|
- zasteklitev balkonov, lož in teras, menjava balkonskih ograj in
zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov, postavitev senčil in
klimatskih naprav se izvaja po enotnem načrtu in istočasno za celotno
stavbo, ali za posamezne samostojne dele stavbe, vezane na svoje
stopnišče. Načrt izdela avtor osnovnega projekta ali odgovorni arhitekt; |
|
- na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine; prav tako ni dopustno
spreminjati prvotnega izgleda in izvedbe balkonske ograje; |
|
- dopustna je zamenjava oken za celoten objekt v enotni izvedbi, v
primeru, da to ni izvedljivo, je treba s posamično zamenjavo oken
ohranjati obstoječi izgled stavbe. |
|
(18) Posamezne stavbe je dopustno oblikovati v kontrastu z okoljem in
sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost
oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno
prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z
novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na
zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih
območjih. Za takšne stavbe je treba izdelati OPPN. |
|
73. člen |
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih
objektov)
|
|
(1) Oblikovanje samostoječih enostavnih
in nezahtevni objektov je prosto. |
|
(2) Oblikovanje stavb, razvrščenih med
enostavne in nezahtevne objekte, ki se stikajo z manj zahtevno ali
zahtevno stavbo, je usklajeno z manj zahtevno ali zahtevno stavbo. |
|
74. člen |
(oblikovanje površin za mirujoči
promet)
|
|
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti
stavb je treba na gradbeni parceli stavb zagotoviti zadostno število
parkirnih mest za avtomobile in kolesa in to za stanovalce kakor tudi za
zaposlene in obiskovalce. |
|
(2) Kadar za stanovanjske stavbe ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za motorna vozila,
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih
površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 metrov in na katerih je
etažnim lastnikom omogočena njihova trajna uporaba. |
|
(3) Pri nestanovanjskih stavbah je treba parkirne prostore za motorna
vozila zagotoviti na funkcionalnem zemljišču pri stavbi ali na skupnem
funkcionalnem zemljišču za več stavb skupaj ali pogodbeno na drugem
zemljišču. |
|
(4) V primeru skupnega parkirišča za stavbe z različnimi dejavnostmi, se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
(5) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih
mest, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na šest parkirnih mest.
Drevesa je treba po parkirišču čim bolj enakomerno razporediti. |
|
(6) Odvajanje padavinske vode z javnih cest, parkirnih mest,
manipulativnih površin in ploščadi se uredi v skladu s predpisi in
pogoji upravljavca ceste. |
|
(7) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je v skladu s
predpisi, ki urejajo področje zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa
in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb treba
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalide. |
|
(8) Minimalno potrebno število parkirnih mest za vozila se določi glede
na vrsto objekta: |
|
VRSTA OBJEKTA |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA
MOTORNA VOZILA (PM) |
ŠTEVILO PARKIRNIH MEST ZA
KOLESA (PMzK) |
|
1. STANOVANJSKE STAVBE |
|
-
eno- in
dvostanovanjske stavbe |
1 PM / stanovanjsko enoto |
|
|
-
tri- in
večstanovanjske stavbe |
1,5 PM / stanovanjsko enoto |
0,6 PMzK / ležišče |
|
-
počitniške hišice |
1 PM / stanovanjsko enoto |
|
|
-
domovi za starejše
osebe in druge stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
1 PM / 6 postelj + 10% za
obiskovalce |
|
2. GOSTINSKE STAVBE |
|
-
gostilne,
restavracije, točilnice |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5
zaposlenih |
1 PMzK / 10 sedežev |
|
-
hoteli, moteli,
penzioni, gostišča ipd. |
1 PM / 3 postelje + 1 PM / 4
sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
|
|
-
mladinska prenočišča,
počitniški domovi, bungalovi |
1 PM / 8 postelj + 1 PM / 2,5
zaposlenega |
|
3. UPRAVNE IN PISARNIŠKE STAVBE |
|
-
stavbe javne uprave,
banke, pošte, zavarovalnice |
1 PM / 30 m2 neto
površine (od tega najmanj 75% PM za goste) |
1 PMzK / 100 m2
bruto tlorisne površine stavbe (za zaposlene) |
|
-
druge upravne in
pisarniške stavbe |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
|
4. TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI |
|
-
nakupovalni centri,
večji trgovski centri |
1 PM / 30 m2 prodajne
površine (od tega najmanj 75% PM za goste) |
3 PMzK / 100 m2
bruto tlorisne površine stavbe (za obiskovalce) |
|
-
trgovine, butiki,
pokrite tržnice, sejemske dvorane, ipd. od 200,00 m2
do 500,00 m2 BTP. |
1 PM / 30 m2 prodajne
površine oziroma minimalno 2 PM |
|
|
-
bencinski servisi,
prodajne galerije, razstavišča in stavbe za storitvene
dejavnosti |
1 PM / 50 m2 prodajne
površine oziroma minimalno 2 PM |
|
5. STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
|
-
kinodvorane in
koncertne dvorane |
1 PM / 5 sedežev |
1 PMzK / 10 sedežev
(za obiskovalce) |
|
-
dvorane za družabne
prireditve, igralnice, plesne dvorane in diskoteke |
1 PM / 30 m2 neto
površine |
|
|
-
muzeji in knjižnice |
1 PM / 80 m2 neto
površine |
1 PMzK / 100m2 |
|
-
knjižnice |
1 PMzK / 40m2 |
|
-
vrtci, jasli |
2 PM / oddelek |
|
|
-
osnovne šole |
1 PM / oddelek |
1 PMzK / 5 šolarjev
(za obiskovalce)
1 PMzK / 10
zaposlenih (za zaposlene) |
|
-
srednje šole |
|
-
stavbe za
izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami |
1 PM / 15 učencev |
|
|
-
dispanzerji,
ambulante, stavbe za oskrbo in nego bolnih in poškodovanih in
druge stavbe za zdravstvo |
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2
neto površine oziroma minimalno 3 PM |
|
-
stavbe za dvoranske
športe s prostori za gledalce |
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine + 1 PM / 10 gledalcev |
|
-
stavbe za dvoranske
športe brez prostorov za gledalce |
1 PM / 50 m2 dvoranske
površine |
|
6. DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
|
-
stavbe za opravljanje
verskih obredov |
1 PM / 20 sedežev |
|
|
7. INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA |
|
-
industrijske stavbe |
1 PM / 50 m2 neto
površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
1 PMzK / 100 m2
bruto tlorisne površine stavbe |
|
-
rezervoarji, silosi
in skladišča |
1 PM / 150 m2 neto
površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
2 PMzK |
|
-
avtomehanične in
druge delavnice za servis motornih vozil |
6 PM / 1 popravljalno mesto |
|
|
8. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
-
igrišče za šport na
prostem s prostorom za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine
+ 1 PM / 10 gledalcev |
1 PMzK / 20
sedežev (za obiskovalce) |
|
-
igrišče za šport na
prostem brez prostora za gledalce |
1 PM / 250 m2 površine
|
|
|
-
tenis igrišča |
4 PM / 1 igrišče + 1 PM / 10
gledalcev |
|
|
-
kegljišča |
2 PM / 1 stezo |
|
|
-
pokopališča |
1 PM / 600 m2 površine
oziroma minimalno 10 PM |
|
(9) V primeru izračuna necelega števila parkirnih mest se število
parkirnih mest zaokroži navzgor. |
|
(10) Za stavbe, ki pri izračunu minimalnega števila parkirnih mest za
kolesarje dosežejo manj kot eno parkirno mesto za kolesa, je treba
zagotoviti minimalno dve parkirni mesti za kolesa. |
|
75. člen |
(oblikovanje zelenih površin)
|
|
(1) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi s šest ali več
stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin, od tega
najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro manjših otrok (do
12 let) in najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo (za potrebe
večjih otrok in mladostnikov). |
|
(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 100 m2. Igrišča za igro
otrok je treba umakniti od prometnic oziroma ustrezno zavarovati. |
|
(3) V kolikor so površine za igro manjših otrok od večstanovanjskih
objektov oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m,
teh posameznih površin na gradbeni parceli ni treba urediti in se lahko
namenijo ostalim zelenim površinam. |
|
(4) V okolici javnih stavb in na javnih zelenih površinah ni dovoljeno
zasajanje visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo
strupene plodove ali druge strupene dele. |
|
(5) Zunanje ureditve se prilagodijo terenu. Premoščanje višinskih razlik
se izvede s travnatimi brežinami, v primeru strmega terena pa so
dopustni tudi oporni zidovi ali škarpe do višine 1,5 m. Če je zaradi
terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren
oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na
podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega
zidu. Podporne zidove je treba obdelati z naravnimi materiali oziroma
intenzivno ozeleniti. |
|
76. člen |
3.1.8. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
|
|
(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:
|
|
- namembnost in velikost objekta na gradbeni parceli s potrebnimi
površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in
načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, faktorja
zazidanosti in izkoriščenosti parcele ipd.); |
|
- zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, osončenje,
intervencijske poti); |
|
- požarno-varnostne predpise. |
|
(2) Obstoječim stavbam, ki še nimajo določene gradbene parcele, se ta
določi v skladu s prvim odstavkom tega člena. |
|
(3) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se
lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki bodo ustrezale
pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z
določili tega odloka. |
|
(4) Oblika parcele mora biti praviloma pravokotne oblike s stranicami
pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. |
|
(5) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev
parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture ali dostopov do zemljišč.
|
3.1.9. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede urejanja in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
|
|
77. člen |
(splošne
določbe)
|
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
|
(2) Gradnja je dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih
zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za normalno uporabo objekta
ali se ta izvaja istočasno z gradnjo objektov. |
|
(3) Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga
določajo drugi predpisi, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku
tehnike. |
|
(4) Vsa gospodarska javna infrastruktura se načrtuje, gradi, obratuje in
vzdržuje v skladu s predpisi in tehničnimi normativi. Vsi posegi na
gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
|
(5) Gradnja in rekonstrukcija komunalnih in energetskih vodov ter vodov
elektronskih komunikacij se izvaja medsebojno usklajeno, praviloma na
isti trasi in na javni površini. Komunalno, energetsko in komunikacijsko
omrežje mora biti praviloma zemeljske izvedbe in praviloma poteka v
skupnih pasovih na javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih
in drugih razlogov potek na javnih površinah ni možen, je treba
zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki omrežje vzdržujejo. |
|
(6) Če se nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo
minimalno komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni
kapaciteta obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasja v skladu
s predpisi o graditvi objektov. |
|
78. člen |
(varovalni
pasovi gospodarske javne infrastrukture)
|
|
(1) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture se merijo levo in
desno od osi skrajnega voda oziroma od zunanjih ograj razdelilnih
transformatorskih postaj in znašajo: |
|
Vrsta gospodarske
javne infrastrukture |
Širina varovalnega
pasu
(na vsako stran od
osi) |
|
nadzemni
večsistemski DV in zunanje ograje razdelilne TP nazivne
napetosti 400 kV in 220 kV |
40 m |
|
nadzemni
večsistemski DV, razdelilna TP nazivne napetosti 35 kV in 110 kV |
15 m |
|
nadzemni
večsistemski DV nazivnih napetosti 1 kV do vključno 20 kV |
10 m |
|
nadzemni vod
nazivne napetosti do vključno 1kV |
1,5 m |
|
podzemni kabelski
sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV |
10 m |
|
podzemni kabelski
sistem nazivne napetosti 110 kV |
3 m |
|
podzemni kabelski
sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV |
1 m |
|
razdelilna postaja
srednje napetosti, TP srednje napetosti |
2 m |
|
distribucijski
plinovodi |
5 m |
|
prenosni plinovodi |
65 m |
|
vodovod,
kanalizacija, toplovod oziroma vročevod, vod namenjen
elektrokomunikacijskim storitvam vključno s kabelskim
razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti
gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno
korist (razen priključkov nanje) |
1,5 m |
(2) Posegi v varovalnih pasovih gospodarske
javne infrastrukture so dopustni samo s soglasjem pristojnega
upravljavca omrežja. |
|
79. člen |
(oskrba s pitno vodo)
|
|
|
|
(1) Na območjih z zgrajenim omrežjem za oskrbo s pitno vodo se vsi
obstoječi in predvideni objekti priključijo na javno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca omrežja. |
|
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javni vodovod se lahko
izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodom (velika
višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki
ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca omrežja za oskrbo s pitno
vodo dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s
pitno vodo (zajetje, kapnica, cisterna). |
|
80. člen |
(zbiranje, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda)
|
|
(1) Vsi obstoječi in predvideni objekti se priključijo na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na
območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega
omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in
čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske
čistilne naprave, greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena
organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno
kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno očiščene v skladu s predpisi.
|
|
(2) Padavinske vode iz manipulativnih in parkirnih površin in zaledne
vode se odvaja v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih
voda. |
|
(3) Za padavinsko vodo, ki odteka s streh, je treba zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
Kjer odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode ni
izvedljivo, se vodo v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega
omrežja odvaja v meteorno kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem
kanalizacije. |
|
(4) Pri določevanju lokacij in velikost posameznih lokalnih čistilnih
naprav se upošteva morebitni prirast prebivalstva za minimalno dobo 20
let. |
|
|
|
81. člen |
(oskrba z energijo)
|
|
(1) V naseljih so srednjenapetosni in nizkonapetostni vodi izvedeni
podzemno. |
|
(2) Transformatorska postaja je izvedena kot samostojni objekt ali pa je
izvedena v sklopu drugega objekta. |
|
(3) Za gradnjo objektov, za katere je potrebna večja priključna moč, je
potrebno izvesti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. |
|
82. člen |
(javna razsvetljava)
|
|
(1) Javna razsvetljava se izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, v skladu
s predpisi o projektiranju cest. Svetilke je treba razporediti tako, da
jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezata veljavnim tehničnim
normativom in standardom. Pri tem je treba upoštevati določbe v povezavi
s preprečevanjem svetlobnega onesnaževanja. |
|
|
|
(2) Barvna temperatura svetlobe, ki jo oddajajo svetilke javne
razsvetljave, znaša največ 3000
K. |
|
83. člen |
(zbirališča odpadkov)
|
|
Zbiralnice odpadkov se nahajajo na utrjenem terenu.
|
|
84. člen |
(omrežje elektronskih komunikacij)
|
|
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje, razen objektov in naprav
brezžičnih sistemov, se izvede s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski
kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. |
|
|
|
(2) Pri vseh posegih v prostor se upošteva trase obstoječega primarnega
in sekundarnega omrežja elektronskih komunikacij (telekomunikacijski
vodi in kabelska kanalizacija). Obstoječe omrežje elektronskih
komunikacij se glede na pozidavo po potrebi ustrezno zaščiti ali
prestavi na osnovi projektne rešitve. |
|
(3) Pri načrtovanju elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je poleg
ostalih določil tega odloka ter veljavnih predpisov s področij graditve
objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja potrebno
upoštevati še naslednje usmeritve in pogoje: |
|
- bazne postaje mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja
centralnih in proizvodnih dejavnosti, na območja prometnih površin ter
na območja komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, |
|
- bazne postaje mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na
kmetijska in gozdna zemljišča, vendar tako, da je čim manj okrnjena raba
kmetijskih in gozdnih zemljišč, |
|
- objekte in naprave mobilne telefonije se v čim večji meri umešča v
prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje, objekte in naprave, |
|
- vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture so izvedeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh
objektov. |
|
85. člen |
(gradnja in urejanje cestnega omrežja)
|
|
(1) Varovani pasovi cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta na
vsako stran in znašajo: |
|
Vrsta ceste |
Širina varovalnega
pasu od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste |
|
regionalna cesta (R ) |
15 m |
|
državna kolesarska pot (DK) |
5 m |
|
lokalna cesta (LC) |
6 m |
|
javna pot (JP) |
4 m |
|
občinska kolesarska pot |
3 m |
(2) V varovalnih pasovih javnih cest je treba upoštevati da: |
|
- je vsak poseg pogojen s predhodno pridobitvijo soglasja pristojnega
upravljavca ceste; |
|
- je v varovalnem pasu državne ceste dopustno načrtovati takšne
dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na
cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem
pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije prometa
moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci). |
|
(3) Ceste so urejene v skladu s predpisi o projektiranju cest. Cestni
priključki na javne ceste so urejeni v skladu s predpisi o cestnih
priključkih na javne ceste. |
|
(4) Med javno cesto ali drugo javno prometno površino in uvozom na
parkirišče ali garažo oziroma ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom
pot do parkirnih ali garažnih mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m
prostora. |
|
(5) Nove ceste se načeloma navezujejo na cestno omrežje na obeh koncih.
Slepe ceste brez obračališča so dovoljene za dostop do največ šest stavb
oziroma do dolžine 50 metrov, z obračališčem pa so lahko daljše ter
nudijo dostop do več kot šestih stavb. |
|
(6) Obračališče je zadostne širine za obračanje komunalnih vozil.
|
|
(7) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča je mogoče zmanjšati v
primeru, da izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajeni
objekt, ki ga ni mogoče ali ga ni smiselno odstraniti. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
zmanjša širina vozišča za motorna vozila, potem kolesarske površine in
nazadnje pločnik. |
|
(8) Avtobusna postajališča so urejena v skladu s predpisi o avtobusnih
postajališčih. |
|
(9) Kolesarske površine so urejene v skladu s predpisi in tehničnimi
smernicami za projektiranje kolesarskih površin. |
|
(10) Pločniki oziroma pasovi za pešce se gradijo ob vseh lokalnih cestah
v naseljih, razen v primeru izvedbe skupne prometne površine. Gradnja
pločnikov je obvezna ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do vrtcev in
osnovnih šol. |
|
(11) Nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno
površino. |
3.1.10. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin
|
|
86. člen |
(ohranjanje narave)
|
|
Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da
v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti
približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oz.
dejavnostjo. |
|
87. člen |
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine)
|
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine. |
|
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
|
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista
dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco,
ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
|
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in
so navedeni v tem členu. |
|
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
- tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
|
|
- gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
|
|
- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
- funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
- sestavine in pritikline, |
|
- stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
|
- pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih,
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
- celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine), |
|
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
|
- naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
- odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
|
- prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
- naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
|
|
- podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
|
- odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
|
- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
|
- oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
|
|
- zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
|
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
- odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
- poglabljati dna vodotokov ter jezer,
|
|
- gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
|
|
- postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
|
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
- če ni možno najti drugih rešitev in
|
|
- če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
|
|
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
|
- avtentičnost lokacije, |
|
- materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
- vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi
in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.
Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
|
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege
v posamezno enoto urejanja prostora, če je tako določeno s posebnimi
prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je
treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini,
ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi
z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje,
je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine
določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine. |
|
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
|
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. |
|
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi |
|
88. člen |
(varovanje vojnih grobišč)
|
|
Na vojnih grobiščih je prepovedano: |
|
- spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisi, |
|
- poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
|
- izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
|
89. člen |
(varovanje
zraka)
|
|
Pri umeščanju objektov, ki so lahko potencialni vir vonjav, kot so
kompostarne, bioplinarne, čistilne naprave in kmetijsko proizvodni
objekti, se v skladu z veljavno zakonodajo zagotovi: |
|
- da je zunanji rob območja kompostarne ali bioplinarne od območij
stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb,
stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za
izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in
šport ter športno-rekreacijskih površin oddaljen: za kompostarne najmanj
300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem
kompostiranju; za bioplinarne: najmanj 300 m in najmanj 500 m pri
anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem; |
|
- za čistilne naprave in nove stavbe namenjene intenzivni reji živali in
za širitev teh objektov je s strokovno študijo treba preveriti vplivno
območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od zgoraj navedenih
območij. Pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba
tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z
neprijetnimi vonjavami. |
|
90. člen |
(varovanje voda in vodnih virov)
|
|
(1) Pri posegih v območjih vodnih in priobalnih
zemljišč se upošteva predpise o vodah ter predpise o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezave erozije celinskih voda. |
|
(2) Z ukrepi se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim, oziroma se
zagotovi izravnalne ukrepe. |
|
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko: |
|
- ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, |
|
- zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
|
- ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
|
- onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
|
(4) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati: |
|
- snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali
bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo
življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo
pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave, |
|
- odpadke, razen, če je s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določeno
drugače. |
|
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: |
|
- odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali
plinasti obliki, |
|
- odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi, |
|
- odlaganje odpadkov. |
|
(6) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod
pogoji, ki jih določajo predpisi o urejanju voda in predpisi na področju
varstva okolja. |
|
(7) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge
naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok
celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali
zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih
posegov, in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. |
|
(8) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
(9) Vodotok se praviloma prepusti naravnim procesom. Na ogroženih
območjih se urejanje voda izvaja z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na
stopnjo nevarnosti. |
|
91. člen |
(varovanje tal in reliefa)
|
|
V kolikor je pri gradnji objektov potrebna odstranitev plodne zemlje pod
objekti, je treba plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se
uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
92. člen |
(varovanje
gozdov)
|
|
(1) Investitor in/ali lastnik zemljišča mora po izvedbi posega omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod
enakimi pogoji, kot pred posegom. |
|
(2) Izvedba posegov ne sme povzročiti več kot minimalne škode na gozdnem
rastju in na tleh. |
|
(3) Morebitne štore ter odvečen odkopni gradbeni material, ki bi nastal
pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije
odpadnih gradbenih materialov in/ali v zasipe. |
|
(4) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe nastale zaradi
gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah. Teren ob delu objekta, ki leži na območju osnovne
namenske rabe prostora gozdnih zemljišč, se po posegu vzpostavi v
prvotno stanje. |
|
(5) Pri poseku in spravilu lesa se upošteva predpise o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov. |
|
(6) Drevje se lahko poseka po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
|
|
(7) Označitev drevja za krčitev in evidentiranje poseka izvaja pristojna
ustanova za gozdove. |
|
(8) Ograditev gozdov ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni v
predpisih o urejanju gozdov. |
|
(9) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen, če je
to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(10) Pri načrtovanju v območju gozdov je treba zagotavljati: |
|
- da se ne poslabša stanje voda in vodni režim, |
|
- preprečevanje nastajanja erozijskih procesov, |
|
- preprečevanje nastanka in širitve požarov. |
3.1.11. Splošni
prostorsko izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb
|
|
93. člen |
(varstvo pred požari)
|
|
(1) Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred
požarom, določene s predpisi o graditvi objektov, predpisi o varstvu
pred požari in predpisi o požarni varnosti v stavbah. |
|
(2) Pri načrtovanju in gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z
gorivom se upoštevajo tudi predpisi glede gradenj in obratovanj postaj
za preskrbo motornih vozil z gorivi. |
|
(3) Pri načrtovanju in gradnji objektov, v katerih se hranijo eksplozivi
ali pirotehnični izdelki se upoštevajo tudi predpisi o posebnih zahtevah
za objekte, v katerih se hranijo eksplozivi ali pirotehnični izdelki. |
|
(4) Pri načrtovanju in gradnji rezervoarjev in drugih skladišč
utekočinjenega naftnega plina ter drugih nevarnih tehničnih plinov, ki
predstavljajo povečano požarno ogroženost, se upoštevajo tudi predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu. |
|
(5) Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene
tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele in med
objekti omejeno širjenje požara na sosednje objekte. |
|
(6) Zagotovljeni morajo biti: |
|
- neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbi, |
|
- neovirani in varni dovozi ter delovne površine za intervencijska
vozila, |
|
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, |
|
- pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
(7) Poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti
označene in urejene v skladu s predpisi. |
|
(8) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost
objektov ne sme zmanjšati. |
|
(9) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno
energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski
infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni
presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave
požarna varnost objekta ne zmanjša. |
|
94. člen |
(varstvo pred poplavami)
|
|
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na |
|
osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte
poplavne nevarnosti |
|
ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni
del prikaza stanja |
|
prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, je sestavni del |
|
prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
(2) Na poplavnih območjih za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi |
|
poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma
izvajanju posegov v |
|
prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege
v prostor in izvajanje |
|
dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba
zagotoviti, da se ne povečajo |
|
obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če
načrtovanje novih |
|
prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo |
|
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite |
|
omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa
končati pred |
|
začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so |
|
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih
v skladu s predpisi, ki |
|
urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim |
|
in stanje voda. |
|
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju |
|
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu prod
škodljivim delovanjem |
|
voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod
pogoji, ki jih določajo ti |
|
predpisi. |
|
(5) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko
izdelajo za posamezna |
|
hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. Občinski |
|
podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji
ravni v skladu s predpisi |
|
o vodah. |
|
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer |
|
mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v |
|
prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne
nevarnosti ter karte |
|
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
|
95. člen |
(varstvo pred erozijskimi procesi)
|
|
(1) Za erozijsko
območje se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom
površinske, globinske ali bočne erozije vode in sicer zemljišča, ki so: |
|
- izvori plavin (erozijska žarišča), |
|
- pod vplivom hudournih voda (povirja), |
|
- sestavljena iz kamnin, podvrženih preperevanju. |
|
(2) Na erozijskem območju je prepovedano: |
|
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
- ogoljevanje površin, |
|
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
- zasipavanje izvirov, |
|
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
|
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
|
- vlačenje lesa. |
|
(3) Za plazljivo območje se določijo zemljišča, kjer je zaradi pojava
vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali
hribinskih sestojev. |
|
(4) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme
posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin
ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. |
|
(5) Na območju iz prejšnjega odstavka je prepovedano: |
|
- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
|
- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
|
- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
|
- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
96. člen |
(varstvo pred posledicami potresov)
|
|
Objekti so ustrezno protipotresno projektirani in grajeni, pri čemer se
upošteva projektni pospešek tal, ki znaša 0,1. |
3.1.12. Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
|
|
97. člen |
(osončenje)
|
|
Stanovanjske stavbe imajo urejeno osvetlitev
stanovanj v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj. |
|
98. člen |
(varovanje pred hrupom)
|
|
(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezna območja
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora glede na občutljivost
za škodljive učinke hrupa, so določene na podlagi predpisov o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na vrsto območja podrobnejše
namenske rabe prostora. |
|
(2) Pri umestitvi transformatorskih postaj se upošteva omejitve glede
dopustne ravni hrupa. |
|
(3) Toplotne črpalke in/ali prezračevalne naprave so nameščene tako, da
ne povzročajo hrupa v varovanih prostorih v sosednjih stavbah. |
|
99. člen |
(varovanje
pred elektromagnetnim sevanjem)
|
|
(1) Stopnji varstva pred sevanjem, določeni glede na občutljivost
posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljnjem
besedilu: območje) za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo
viri sevanja, sta I. in II. stopnja. |
|
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje). |
|
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje). |
|
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v
I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
|
(5) Pri umestitvi transformatorskih postaj se upošteva omejitve glede
dopustnega elektromagnetnega sevanja. |
|
(6) Baznih postaj mobilne telefonije ni dopustno umeščati na
stanovanjske stavbe, na stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ter na stavbe za zdravstveno oskrbo. |
|
100. člen |
(varovanje pred svetlobnim
onesnaženjem)
|
|
(1) Barvna temperatura svetlobe, ki jo oddajajo svetilke javne
razsvetljave, znaša med 2000 in 3000
K. |
|
(2) Razsvetljava je nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na
oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, ki so podane v
predpisih o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
101. člen |
(neovirani dostop do objektov)
|
|
Vsi objekti v javni rabi zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam
dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. |
3.2. Podrobni
prostorsko izvedbeni pogoji
|
3.2.1. Območja
stanovanj – S
|
|
102. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »SS – Stanovanjske
površine« in »SK - Površine podeželskega naselja« veljajo naslednji
podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
SS - Stanovanjske
površine |
SK - Površine
podeželskega naselja |
|
Osnovne dejavnosti |
Bivanje. |
Bivanje,
kmetijstvo, gozdarstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
trgovina,
gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna uprava,
izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in
rekreacijske dejavnosti. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Rudarstvo,
gradbeništvo, trgovina na debelo, promet in skladiščenje,
predelovalne dejavnosti, razvedrilne dejavnosti. |
|
kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo. |
|
|
Dopustne vrste
objektov |
11100 -
Enostanovanjske stavbe;
11210 -
Dvostanovanjske stavbe;
11301 - Stavbe z
oskrbovanimi stanovanji;
12111 - Hotelske
in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
12112 - Gostilne,
restavracije in točilnice;
12201 - Stavbe
javne uprave;
12301 - Trgovske
stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
12304 - Stavbe za
storitvene dejavnosti, razen avtopralnic;
12420 - Garažne
stavbe;
12630 - Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
12640 - Stavbe za
zdravstveno oskrbo;
12721 - Stavbe za
opravljanje verskih obredov;
24110 - Športna
igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine; |
|
12740 - Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega samo: stavbe za
namestitev policistov ter stavbe za namestitev sil za zaščito,
reševanje in pomoč;
|
12202 - Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic;
12203 - Druge
poslovne stavbe;
12610 - Stavbe za
kulturo in razvedrilo, razen igralnic, cirkusov in diskotek;
12620 - Muzeji in
knjižnice;
12650 - Stavbe za
šport;
12711 - Stavbe za
rastlinsko pridelavo;
12712 - Stavbe za
rejo živali;
12713 - Stavbe za
spravilo pridelka;
12714 - Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe;
12740 - Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, razen: zaporov, pokritih
vojaških in podobnih strelišč; |
|
Velikost gradbene parcele |
500 m2 - 1000 m2
Tolerance: velikost gradbene
parcele je lahko tudi drugačna, v kolikor odstopanje temelji na
velikosti gradbenih parcel v neposredni okolici. Gradbena
parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča
premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele. Površina je
lahko drugačna tudi v primeru legalizacije objekta, ki je bil
zgrajen in vnesen v geodetske evidence pred 1. 1. 2018, če iz
projekta za gradbeno dovoljenje izhaja, da je možno objekt
uporabljati brez negativnega vpliva na sosednja zemljišča
(dostop, gospodarska javna infrastruktura, vzdrževanje…). V
primeru tovrstne legalizacije se FZ in FI ne preverjata. |
|
FZ - faktor
zazidanosti |
Največ 0,4 |
|
Tolerance: Faktor zazidanosti je
lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FZ
v neposredni okolici. |
|
FI - faktor izrabe |
Največ 1,2 |
|
Tolerance: Faktor izrabe je
lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FI
v neposredni okolici. |
|
Največja višina |
P+1+M |
|
FZP - faktor zelenih površin |
Najmanj 0,3 |
Ni določen |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
II. stopnja |
III. stopnja. |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
|
Dodatni pogoji: |
Pri umeščanju nestanovanjskih
kmetijskih stavb se upošteva določila 89. člena tega odloka.
|
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe
prostora »SB – Stanovanjske površine za posebne namene« in »SP -
Površine počitniških hiš« veljajo naslednji podrobni prostorski
izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
SB - Stanovanjske
površine za posebne namene |
SP – Površine
počitniških hiš |
|
Osnovne dejavnosti |
Bivanje,
kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, storitve, izobraževanje,
zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in rekreacijske
dejavnosti. |
Občasno bivanje,
kmetijstvo. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Strežba jedi in
pijač |
Rekreacija |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Rudarstvo,
gradbeništvo, trgovina na debelo, promet in skladiščenje,
predelovalne dejavnosti, |
|
|
gozdarstvo,
ribištvo. |
|
Dopustne vrste
objektov |
11100 –
Enostanovanjske stavbe;
11210 –
Dvostanovanjske stavbe;
11301 –
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
11302 –
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
12112 – Gostilne,
restavracije in točilnice;
12120 – Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
12203 – Druge
poslovne stavbe;
12304 – Stavbe za
storitvene dejavnosti;
12610 – Stavbe za
kulturo in razvedrilo;
12620 – Muzeji in
knjižnice;
12630 – Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
12640 – Stavbe za
zdravstveno oskrbo;
12650 – Stavbe za
šport;
12711 – Stavbe za
rastlinsko pridelavo;
12712 – Stavbe za
rejo živali;
12713 – Stavbe za
spravilo pridelka;
12710 – Stavbe za
opravljanje verskih obredov;
12740 – Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: zavetišča in hoteli za živali
in konjušnice; |
11100 -
Enostanovanjske stavbe: samo počitniške hišice;
|
|
12420 – Garažne
stavbe;
24110 – Športna
igrišča;
24122 – Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, jahališča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine; |
|
Velikost
gradbene
parcele |
Ni določena |
250 m2 - 400 m2 |
|
Tolerance:
velikost gradbene parcele je lahko tudi drugačna, v kolikor
odstopanje temelji na velikosti gradbenih parcel v neposredni
okolici. Gradbena parcela je lahko večja tudi v primeru, ko je
preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene
parcele |
|
FZ - faktor
zazidanosti |
Največ 0,4
|
Največ 0,2 |
|
Tolerance: Faktor
zazidanosti je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na
vrednostih FZ v neposredni okolici. |
|
FI - faktor izrabe |
0,8
|
Največ 0,4 |
|
Tolerance: Faktor
izrabe je lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na
vrednostih FI v neposredni okolici. |
|
Največja višina |
P+1 ali P+M |
P+M brez kolenčnega zidu |
|
Oblikovanje
objektov |
- Naklon streh
znaša od 30°do 45°,
- na nadstreških
in stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine so
dopustne vse vrste streh in vsi nakloni. |
Urbanistično in arhitekturno
oblikovanje se prilagaja avtohtonim oziroma izvornim vzorcem ob
upoštevanju načel trajnostne gradnje. |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
II. stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
3.2.2. Osrednja
območja centralnih dejavnosti – C
|
|
103. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »C – območja
centralnih dejavnosti« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni
pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
CU - Osrednja
območja centralnih dejavnosti |
CD - Druga območja
centralnih dejavnosti |
|
Osnovne dejavnosti |
Obrtništvo,
trgovina, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, javna
uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne
in rekreacijske dejavnosti, |
|
bivanje. |
trgovina na
debelo, razvedrilne dejavnosti. |
|
Spremljajoče dejavnosti |
|
Bivanje,
promet in skladiščenje. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti. |
|
Razvedrilne
dejavnosti |
|
|
Dopustne vrste
objektov |
12111 - Hotelske
in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
12112 - Gostilne,
restavracije in točilnice;
12201 - Stavbe
javne uprave;
12202 - Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic;
12203 - Druge
poslovne stavbe;
12301 - Trgovske
stavbe;
12420 - Garažne
stavbe;
12620 - Muzeji in
knjižnice;
12630 - Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
12640 - Stavbe za
zdravstveno oskrbo;
12650 - Stavbe za
šport;
12721 - Stavbe za
opravljanje verskih obredov;
24110 - Športna
igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
|
11100 -
Enostanovanjske stavbe;
11210 -
Dvostanovanjske stavbe;
11220 - Tri- in
večstanovanjske stavbe;
11301 -
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
11302 -
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;
12304 - Stavbe za
storitvene dejavnosti, razen avtopralnic;
12610 - Stavbe za
kulturo in razvedrilo razen diskotek;
12740 - Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje razen: zavetišč za živali,
pesjakov, konjušnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč. |
12303 - Bencinski
servisi;
12304 - Stavbe za
storitvene dejavnosti;
12410 - Postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe;
12610 - Stavbe za
kulturo in razvedrilo;
12740 - Druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje razen: prevzgojnih domov,
zaporov, pokritih vojaških in podobnih strelišč.
|
|
FZ - faktor
zazidanosti |
Največ 0,4
Tolerance: Faktor zazidanosti je
lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FZ
v neposredni okolici. |
|
FI - faktor izrabe |
Največ 1,2
Tolerance: Faktor izrabe je
lahko tudi večji, v kolikor odstopanje temelji na vrednostih FZ
v neposredni okolici. |
|
Največja višina |
P+1+M; |
|
Oblikovanje stavb |
- Na stavbah
splošnega družbenega pomena in na obrednih stavbah so dopustne
so vse vrste streh in vsi nakloni.
|
- Na stavbah
splošnega družbenega pomena in na obrednih stavbah so dopustne
so vse vrste streh in vsi nakloni,
- dopustna so vsa tlorisna
razmerja stranic stavb. |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
III. stopnja.
|
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
3.2.3. Posebna
območja – B
|
|
104. člen |
|
(1) Na območju podrobnejše namenske rabe prostora »B – posebna območja«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
BT – Površine za
turizem |
BD – Površine
drugih območij |
BC – Športni
centri |
|
Osnovne dejavnosti |
Gostinstvo,
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. |
Kulturne in
rekreacijske dejavnosti, izobraževanje. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Izobraževanje,
storitve, trgovina na drobno. |
Dejavnost strežbe
jedi in pijač. |
Gostinstvo,
trgovina, izobraževanje. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet
in skladiščenje, trgovina na debelo, obrtništvo, stalno bivanje. |
|
Dopustne vrste
objektov |
12111 – Hotelske
in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
12112 – Gostilne,
restavracije in točilnice;
24110 – Športna
igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
12420 - Garažne stavbe;
12650 - Stavbe za šport;
24110 - Športna igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki,
tudi vodni, in podobni objekti na prostem, javni vrtovi, parki,
trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
|
Največja višina |
P+M |
P |
|
Oblikovanje stavb |
|
|
- dopustne so vse
vrste streh in vsi nakloni.
-
dopustna so vsa tlorisna razmerja stranic stavb. |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
II. stopnja |
IV. stopnja |
III. stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
3.2.4. Območja
proizvodnih dejavnosti – I
|
|
105. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »IG – gospodarske
cone« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
IG - Gospodarske
cone |
|
Osnovne dejavnosti |
Obrtništvo,
predelovalne dejavnosti, trgovina, storitve, poslovne
dejavnosti, gradbeništvo, promet in skladiščenje; |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Gostinstvo,
izobraževanje, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske
dejavnosti. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Bivanje,
kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo. |
|
Dopustne vrste
objektov |
12112 - Gostilne,
restavracije in točilnice;
12201 - Stavbe
javne uprave;
12202 - Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic;
12203 - Druge
poslovne stavbe;
12301 - Trgovske
stavbe;
12302 - Sejemske
dvorane, razstavišča;
12303 - Bencinski
servisi;
12304 - Stavbe za
storitvene dejavnosti;
12410 - Postajna
poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe;
12420 - Garažne
stavbe;
12510 -
Industrijske stavbe;
12520 -
Rezervoarji, silosi in skladišča;
12610 - Stavbe za
kulturo in razvedrilo;
12620 - Muzeji in
knjižnice;
12630 - Stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
12650 - Stavbe za
šport;
12721 - Stavbe za
opravljanje verskih obredov;
23020 - Elektrarne in drugi
energetski objekti;
24110 - Športna
igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
|
FZ - faktor zazidanosti |
Največ 0,75
|
|
FZP – faktor zelenih površin |
Najmanj 0,1 |
|
Največja višina |
- 12 m;
- tehnološki deli stavb so lahko
postavljeni na ravne strehe in lahko presegajo največjo dopustno
višino;
- objekti, ki so zaradi
funkcionalnih zahtev višji (dimniki, zračniki, silosi), lahko
presegajo največjo dopustno višino. |
|
Strehe |
- Dopustne so vse
vrste streh in vsi nakloni,
-
dopustna so vsa tlorisna razmerja stranic stavb. |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
IV. stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
II. stopnja |
3.2.5. Območja
zelenih površin – Z
|
|
106. člen |
|
(1) Na območju podrobnejše namenske rabe prostora »Z – območja zelenih
površin« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
ZS - Površine za
oddih, rekreacijo in šport |
ZP - Parki |
ZK - Pokopališča |
ZD – druge urejene
zelene površine |
|
Osnovne dejavnosti |
Kulturne in
rekreacijske dejavnosti. |
Kulturne
dejavnosti. |
Kmetijstvo,
kulturne in rekreacijske dejavnosti. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Gostinstvo,
izobraževanje, storitve, trgovina na drobno. |
|
Trgovina na drobno
in storitve, a le v povezavi z osnovno dejavnostjo. |
|
|
Izključujoče
dejavnosti |
Bivanje,
gozdarstvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, promet in
skladiščenje, trgovina na debelo, obrtništvo, javna uprava,
|
|
kmetijstvo. |
kmetijstvo,
|
kmetijstvo,
gostinstvo. |
gostinstvo. |
|
Dopustne vrste
objektov |
12650 – Stavbe za
šport: od tega samo pomožne stavbe na športnih igriščih;
24110 – Športna
igrišča;
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:
vsi, razen živalskih vrtov. |
|
12301 - Trgovske
stavbe, razen nakupovalnih in trgovskih centrov;
12304 - Stavbe za
storitvene dejavnosti, razen avtopralnic;
12721 - Stavbe za
opravljanje verskih obredov;
12722 -
Pokopališke stavbe;
24204 -
Pokopališča. |
|
|
|
24122 - Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas:
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki
niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine, druge
urejene zelene površine in botanični vrtovi; |
|
Največja višina |
P
|
P+M, dopustni so
tudi višinski poudarki, ki presegajo to višino. |
P |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
III. stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I. stopnja |
3.2.6. Območja
prometnih površin – P
|
|
107. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »PC – površine cest«
veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
PC - Površine cest |
|
Osnovne dejavnosti |
Promet. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Spremljajoče
dejavnosti niso dopustne. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Vse dejavnosti
razen prometa. |
|
Dopustne vrste
objektov |
V skladu s tretjim
odstavkom 65. člena tega odloka |
|
Največja višina |
V skladu s
tehnološkimi potrebami |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
IV. stopnja |
|
Stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem |
II. stopnja |
3.2.7. Območja
okoljske infrastrukture – O
|
|
108. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »O – območja okoljske
infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
O – Območja
okoljske infrastrukture |
|
Osnovne dejavnosti |
Oskrba z vodo,
ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. |
|
Spremljajoče
dejavnosti |
Spremljajoče
dejavnosti niso dopustne. |
|
Izključujoče
dejavnosti |
Vse dejavnosti
razen oskrbe z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki ter
saniranjem okolja. |
|
Dopustne vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov |
- objekti v skladu
s tretjim odstavkom 65. člena tega odloka,
12520 –
Rezervoarji, silosi in skladišča;
24203 – Objekti za
ravnanje z odpadki; |
|
Največja višina |
V skladu s tehnološkimi
zahtevami. |
|
Oblikovanje stavb |
- Dopustne so vse
vrste streh in vsi nakloni,
- ravne strehe so
ozelenjene. |
|
FZ - faktor
zazidanosti |
Največ 1,0 |
|
FI - faktor izrabe |
Največ 1,0 |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
IV.
stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
II.
stopnja |
3.2.8. Površine
razpršene poselitve – A
|
|
109. člen |
|
Na območjih podrobnejše podrobne namenske rabe prostora »Aa –površine
avtohtone razpršene poselitve in Ao - površine degradirane razpršene
poselitve« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša
namenska raba prostora |
A – površine razpršene poselitve |
|
Podrobnejša
podrobna namenska raba prostora |
Aa – Površine avtohtone
razpršene poselitve |
Ao – Površine degradirane
razpršene poselitve |
|
Osnovne dejavnosti |
Bivanje,
kmetijstvo, lov, gozdarstvo |
Bivanje,
kmetijstvo, gozdarstvo |
|
Spremljajoče dejavnosti |
Gostinstvo, obrtništvo,
storitve, poslovne dejavnosti, rekreacijske dejavnosti,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne
dejavnosti ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, a le do 500 m2
skupne bruto tlorisne površine temu namenjenih stavb. Skupna
bruto tlorisna površina stavb za dejavnosti v obliki turistične
kmetije z nastanitvijo lahko znaša več kot 500 m2 in to ne glede
na predhodne določbe glede razmerij med osnovnimi in
spremljajočimi dejavnostmi v stavbah. |
|
trgovina |
|
|
Izključujoče dejavnosti |
Rudarstvo, promet in
skladiščenje, javna uprava, predelovalne dejavnosti. |
|
|
trgovina |
|
Nedopustni posegi |
|
Gradnja novega zahtevnega ali
manj zahtevnega objekta razen rekonstrukcije, dozidave ali
nadzidave. |
|
Dopustne vrste
objektov |
11100 – Enostanovanjske stavbe;
11210 – Dvostanovanjske stavbe;
12112 – Gostilne, restavracije
in točilnice;
12420 – Garažne stavbe;
12510 – Industrijske stavbe, od
tega le: delavnice, klavnice, pekarne, mizarske in podobne
delavnice, ki so namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na
kmetiji;
12711 – Stavbe za rastlinsko
pridelavo;
12712 – Stavbe za rejo živali;
12713 – Stavbe za spravilo
pridelka;
12714 – Druge nestanovanjske
kmetijske stavbe;
12721 – Stavbe za opravljanje
verskih obredov, od tega samo kapele;
12740 – Druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje, od tega samo:
zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in pomožne
stavbe v skladu s Prilogo 1;
24122
–
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, od tega samo: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik
površine in druge urejene zelene površine; |
|
Velikost gradbene parcele |
Najmanj 500 m2.
Tolerance:
Površina je lahko drugačna v
primeru legalizacije objekta, ki je bil zgrajen in vnesen v
geodetske evidence pred 1. 1. 2018, če iz projekta za gradbeno
dovoljenje izhaja, da je možno objekt uporabljati brez
neposrednega vpliva na sosednja zemljišča (dostop, gospodarska
javna infrastruktura, vzdrževanje…). V primeru tovrstne
legalizacije se FZ in FI ne preverjata. |
|
Največja višina |
P+M; |
|
Urbanistično in arhitekturno
oblikovanje |
- Urbanistično in arhitekturno
oblikovanje stavb in naselij se podreja avtohtonim vzorcem;
- V primeru potrebe po drugačnem
oblikovanju se za območje posega pripravi OPPN. |
- Oblikovanje stavb, ki
predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša,
terasna hiša, vrstna hiša itd.) ni dovoljeno; |
|
Višina streh na nestanovanjskih
kmetijskih stavbah, širših od 12 m, lahko znaša do 6 m. |
|
Stopnja varstva
pred hrupom |
III.
stopnja |
|
Stopnja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem |
I.
stopnja |
3.2.9. Območja
kmetijskih zemljišč – K
|
|
110. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »K – kmetijska
zemljišča« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša namenska
raba prostora |
K1 – Najboljša kmetijska
zemljišča |
K2 – Druga kmetijska zemljišča |
|
Osnovne dejavnosti |
Kmetijstvo in lov. |
|
Spremljajoče dejavnosti |
Rekreacija, izobraževanje. |
|
Izključujoče dejavnost |
Bivanje, rudarstvo,
predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo,
storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo,
socialno varstvo. |
|
Dopustni posegi |
- Agrarne operacije,
- gradnja dopustnih objektov,
- rekonstrukcije občinskih in
državnih cest v skladu z
zakonom, ki ureja ceste,
- začasni posegi in sicer za čas
dogodka oziroma v času sezone,
- posegi za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
Dopustne vrste
objektov |
- vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč;
- objekti, ki so proizvod, dan
na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za
proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja
vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevni objektov, razen grajenega
rastlinjaka;
- pomožna kmetijsko-gozdarska
oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora
za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja
za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za
zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža);
- pomožni objekti za spremljanje
stanja okolja in naravnih pojavov;
- začasni objekti in sicer za čas
dogodka oziroma v času sezone:
- oder z nadstreškom,
sestavljen iz montažnih elementov,
- cirkus, če so šotor in
drugi objekti montažni,
- začasna tribuna za
gledalce na prostem;
- premični objekti za rejo
živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični
kokošnjak, premični zajčnik);
- opazovalnica, (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica);
- dostop do objekta, skladnega s
tem odlokom, če gre za objekt, ki,
- ga je dopustno graditi na
kmetijskih zemljiščih ali
- ga je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve;
- male vetrne elektrarne do
nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj
kot 35;
- objekti, ki jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija ceste (nadkrita čakalnica na
postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni
cestni objekti in podobno, urbana oprema) ;
- objekti gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali
prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
|
Največja višina |
V skladu s funkcionalnimi in
tehnološkimi zahtevami. |
|
Drugi pogoji |
- Ureditve so načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih
zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih
zemljišč, je treba dostop nadomestiti;
- obstoječe poljske poti se lahko
uporabljajo tudi kot rekreacijske poti za hojo, kolesarjenje in
konjeništvo. |
|
Stopnja varstva pred
hrupom |
IV.
stopnja |
|
Stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem |
II.
stopnja |
3.2.10. Gozdna
zemljišča – G
|
|
111. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »G – gozdna
zemljišča« se upoštevajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša namenska
raba prostora |
G – Gozdna zemljišča |
|
Osnovne dejavnosti |
Gozdarstvo. |
|
Spremljajoče dejavnosti |
Rekreacijske dejavnosti,
izobraževanje. |
|
Izključujoče dejavnost |
Bivanje, rudarstvo,
predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo,
storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo,
socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
|
Dopustni posegi |
- Gradnja dopustnih objektov;
- posegi, ki so izvedeni na
osnovi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov;
- krčitev gozdov v skladu s
predpisi o urejanju gozdov. |
|
Dopustne vrste
objektov |
- Opazovalnica (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica);
- grajene in negrajene gozdne
prometnice. |
|
Največja višina |
V skladu s funkcionalnimi in
tehnološkimi zahtevami. |
|
Stopnja varstva pred
hrupom |
III.
stopnja |
|
Stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem |
II.
stopnja |
|
Dodatni pogoj |
- Za graditev
objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije;
- gradnja enostavnih
in nezahtevnih objektov je dopustna skladno s Prilogo 1 pod
pogojem, da posegi ne vplivajo negativno na gozdni ekosistem in
funkcije gozdov. |
3.2.11. Celinske
vode – VC
|
|
112. člen |
|
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora »VC – celinske vode«
se upoštevajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Podrobnejša namenska
raba prostora |
VC – Celinske vode |
|
Osnovne dejavnosti |
Dejavnosti s področja rabe voda,
rekreacijska dejavnost in izobraževanje. |
|
Spremljajoče dejavnosti |
Ribištvo. |
|
Izključujoče dejavnost |
Bivanje, rudarstvo,
predelovalne dejavnosti, trgovina, obrtništvo, gostinstvo,
storitve in poslovne dejavnosti, javna uprava, zdravstvo,
socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti. |
|
Dopustni posegi in
dopustne vrste objektov |
- Gradnja objektov gospodarske
javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter z gradnjo objektov gospodarske javne
infrastrukture neposredno povezanih ureditev, ki se načrtujejo
na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev
državnega pomena v prostor, če so v skladu s predpisi o urejanju
voda,
- gradnja objektov grajenega
javnega dobra,
- ukrepi, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda,
- ukrepi, ki se nanašajo na
ohranjanje narave,
- gradnja objektov, potrebnih za
rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno
zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode),
- gradnja objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, in
- gradnja objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja
ter izvajanju nalog policije. |
|
Stopnja varstva pred
hrupom |
III.
stopnja |
|
Stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem |
II.
stopnja |
|
Dodatni pogoji |
Za obstoječe objekte in naprave
je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna
gradnja, če:
- se s tem ne povečuje
poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
- se s tem ne poslabšuje
stanja voda,
- je omogočeno izvajanje
javnih služb,
- se s tem ne ovira obstoječe
posebne rabe voda,
- to ni v nasprotju s cilji
upravljanja z vodami in
- se z rekonstrukcijo ali
nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
3.2.12. Podrobni
prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
|
|
113. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji do
sprejema OPPN)
|
|
Na območjih, za katera je predpisana izdelava podrobnejših prostorskih
načrtov, so dopustne naslednje vrste posegov: |
|
- vzdrževalna dela ali rekonstrukcije obstoječih objektov, |
|
- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov ali delov objektov,
ki so na |
|
podlagi tega odloka dopustne glede na območje podrobnejše namenske rabe
prostora, |
|
- odstranitev objektov, če le-to ni prepovedano z drugimi določbami OPN, |
|
- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem zemljišču
obstoječih objektov, v skladu s Prilogo 1 ter splošnimi izvedbenimi
pogoji glede oblikovanja objektov v tem odloku, |
|
- novogradnje na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, v kolikor
ne posegajo izven osnovne gradbene parcele in ne spreminjajo namembnosti
osnovnega objekta, |
|
- gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija gospodarske javne
infrastrukture. |
|
114. člen |
(variantne
rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
|
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za občinski podrobni
prostorski načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev.
Izdelane so tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. |
|
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za občinski podrobni
prostorski načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem. |
|
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev
oziroma izvedbo natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o
pričetku postopka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
|
3.2.13. Usmeritve
za načrtovanje na območjih manjših celostnih ureditev
|
|
115. člen |
|
(1) Na območjih, na katerih je možno zgraditi od tri do deset eno-
oziroma dvostanovanjskih stavb, na območjih, na katerih je možno
zgraditi dve, tri ali štiri počitniške hišice, in na večjih prostih
površinah, ki niso zajete v poglavju III 3.4. Usmeritve za pripravo
OPPN, je gradnja stavb možna le na komunalno opremljenih stavnih
zemljiščih. |
|
(2) Večja prosta površina iz prejšnjega odstavka je nepozidano območje,
ki omogoča umestitev ene ali več stavb z več kot 1.000 m2 bruto tlorisne
površine in katerih dejavnost je skladna z osnovnimi in spremljajočimi
dejavnostmi na območju podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(3) Gradnja objektov je dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavnih
zemljiščih v primerih: |
|
- da gre za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ne
potrebujejo komunalne oskrbe, |
|
- da se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih
zemljišč po pogodbi o opremljanju ali |
|
- da investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto
komunalne opreme. |
3.3. Posebni
prostorsko izvedbeni pogoji
|
|
116. člen |
|
(1) Za enote urejanja prostora na območju Zgornje Kungote veljajo še
naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji: |
|
ZK-01 |
|
(1) Nadzemna etažnost stavb znaša največ P+2+M. Faktor izrabe
lahko znaša največ 1,6.
(2) Na večstanovanjskih stavbah so dopustne vse vrste streh in
vsi nakloni. |
|
ZK-03 |
|
Postavitev in oblikovanje poslovno stanovanjskih objektov ob
sotočju se prilagaja centralnosti oziroma pomenu lokacije. |
|
ZK-11, ZK-12, ZK-13 |
|
Ohranjajo se urbanistični in arhitekturni vzorci naselja in
objektov. |
|
ZK-22 |
|
Nadzemna etažnost stavb lahko znaša največ P+M. |
|
ZK-30 |
|
Dopustna je tudi gradnja športnih strelišč. |
|
ZK-31 |
|
Severno od regionalne ceste se vzpostavi steza za pešce in
kolesarje. |
|
ZK-33 |
|
Ohranjajo se urbanistični in arhitekturni vzorci naselja in
objektov, dopustne so samo kvalitetne rekonstrukcije obstoječih
objektov in odstranitve neustrezno oblikovanih objektov. |
|
ZK-34 |
|
Urbanistično oblikovanje sledi avtohtonim oziroma izvornim
vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne arhitekture. |
(2) Za enote urejanja prostora na območju
sonaselja Gradiška I, II in III veljajo še naslednji posebni prostorsko
izvedbeni pogoji: |
|
G3-01, G3-02, G3-03, G3-05, G3-06, G3-07, G3-10, G3-13, G3-15 |
|
(1) Dopustne so vse vrste streh in vsi nakloni.
(2) Dopustna so vsa tlorisna razmerja stranic stavb. |
|
G3-17 |
|
Ob cesti se izvede površina za pešce in kolesarje ter drevored. |
|
G4-02 |
|
(1) Vertikalni gabariti novih stavb ne smejo presegati najvišjih
vertikalnih gabaritov obstoječih stavb znotraj enote urejanja
prostora.
(2) Arhitekturno oblikovanje novih stavb se prilagodi
arhitekturnemu oblikovanju obstoječih stavb v enoti urejanja
prostora.
(3) Upošteva se odmike od regionalne ceste. |
(3) Za enote urejanja prostora v ostalih naseljih in v odprtem prostoru
veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji: |
|
PL-03 |
|
(1) Pri posegih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in kulturnovarstveno soglasje.
(2) Nestanovanjske kmetijske stavbe se lahko uporabljajo tudi za
namen turizma. |
|
JU-01, JU-02, JU-06 |
|
Ohranja se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po
avtohtonih vzorcih. |
|
JU-03, JU-04, JU-05 |
|
(1) Urbanistično oblikovanje se prilagaja obstoječi gradnji in
konceptu razvoja naselja.
(2) Arhitekturno oblikovanje novih stavb upošteva gabarite
obstoječih stavb. |
|
JU-11 |
|
(1) Gostinstvo je v enoti urejanja prostora tudi osnovna
dejavnost, vendar le med časom prireditev.
(2) Dopustna je tudi postavitev začasnih samostojnih stavb za
strežbo hrane in pijače.
(3) Dopustne so vse vrste streh in vsi nakloni. |
|
KO-03 |
|
Urbanistično oblikovanje sledi avtohtonim oziroma izvornim
vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne arhitekture. |
|
MJ-01, MJ-02, MJ-03, MJ-04, MJ-05, MJ-06, MJ-07 |
|
Urbanistično oblikovanje sledi avtohtonim oziroma izvornim
vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne arhitekture. |
|
MP-01 |
|
(1) Dopustne so tudi predelovalne dejavnosti.
(2) Vertikalni gabariti novih stavb ne smejo presegati najvišjih
vertikalnih gabaritov obstoječih stavb znotraj enote urejanja
prostora. |
|
PL-01 |
|
(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja
avtohtonim oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel
trajnostne gradnje.
(2) Vzhodno od regionalne ceste je dopustna gradnja vrstnih in
samostojnih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb.
(3) Obstoječe gospodarsko poslopje vzhodno od regionalne ceste
se lahko rekonstruira v večstanovanjsko stavbo. |
|
PL-02 |
|
Dopustne so dejavnosti in objekti za potrebe malega
gospodarstva. |
|
SD-01 |
|
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja avtohtonim
oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne
gradnje. |
|
SV-06 |
|
Ohranja se urbanistično in arhitekturno oblikovanje po
avtohtonih vzorcih. |
|
OP-04 |
|
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno vzpostaviti
nadomesten vinograd skladno z odločbo UE o zasaditvi vinske
trte. |
|
OP-53 |
|
Za graditev zahtevnih in manj zahtevnih objektov je treba
pridobiti in upoštevati geomehansko mnenje. |
|
OP-87 |
|
Na parceli št. 603-331/3 je dovoljeno postaviti objekt za
dejavnost čebelarstva in apiterapije. |
|
OP-132 |
|
Na parceli št. 7/5 k.o. Zg. Kungota lahko stoji stavba nadzemne
etažnosti P+1+M. |
|
OP-833 |
|
Gradbeno dovoljenje za objekt se lahko pridobi samo za
kombiniran namen – gospodarsko turistično stanovanjsko
dejavnost. |
(4) Za enote urejanja prostora na
območjih varstva narave veljajo še naslednji posebni prostorsko
izvedbeni pogoji: |
|
SV-02 |
|
(1) Gradnja v 15 m pasu priobalnega zemljišča je prepovedana.
(2) V vodotok in Posebno ohranitveno območje se na širšem
območju ne posega, struga pa se sanira sonaravno, po potrebi se
obnovi 15 m pas z zasaditvijo avtohtone lesne zarasti. |
|
OP-01 |
|
(1) Na območju Slatinskega potoka se vsi posegi izvajajo na
način, da se prepreči vsakršen vpliv na hidrološke in ekološke
lastnosti vodotoka in obstoječo obrežno vegetacijo.
(2) Padavinske in komunalne vode, ki se iz utrjenih površin
stekajo v Slatinski potok, se predhodno očisti.
(3) Ohranja se 15 m priobalni pas Slatinskega potoka in
avtohtono obrežno lesno vegetacijo zvezno ob njem (Posebno
ohranitveno območje), vanj pa se ne posega.
(4) Okoli Slatinskega potoka je predlagana ekstenzivna raba
travišč. |
3.4. Usmeritve za
pripravo OPPN
|
|
117. člen |
|
(1) Na enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava občinskih
podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le-teh, dopustno izvajati
tiste gradnje oziroma posege v prostor, ki so v skladu s 113. členom
tega odloka. |
|
(2) Za spodaj naštete enote urejanja prostora veljajo naslednje
usmeritve za pripravo posameznih občinskih podrobnih prostorskih
načrtov: |
|
G1-09 |
|
Območje je namenjeno gosti zazidavi s samostoječimi in vrstnimi
enostanovanjskimi in/ali dvostanovanjskimi stavbami. |
|
G1-10 |
|
Za graditev zahtevnih in manj zahtevnih objektov je treba
pridobiti in upoštevati geomehansko mnenje. |
|
G2-02 |
|
(1) Ohranjajo se avtohtoni urbanistični in arhitekturni vzorci
naselja in objektov.
(2) Nadzemna etažnost stanovanjskih stavb ne sme presegati P+M.
(3) Pri kakršnih koli posegih v tla spomenika ali teren ob
njegovi zunanjščini so obvezne predhodne arheološke raziskave.
(4) V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov
in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene in funkcionalne in vizualne
elemente spomenika. |
|
G3-09, G3-12 |
|
(1) Dopustne so vse vrste streh in vsi nakloni.
(2) Dopustna so vsa tlorisna razmerja stranic stavb. |
|
G4-01 |
|
(1) Varujejo se vedute na spomenik.
(2) V območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno in nadometno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
|
G4-04 |
|
Območje predstavlja dolgoročno širitev gospodarske cone
Gradiška, zato usmeritve za pripravo OPPN še niso pripravljene. |
|
GR-01 |
|
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja avtohtonim
oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne
gradnje. |
|
KO-01, KO-02 |
|
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja avtohtonim
oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne
gradnje. |
|
MR-01, MR-02, MR-03 |
|
Urbanistično oblikovanje sledi avtohtonim oziroma izvornim
vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne arhitekture. |
|
PI-01 |
|
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja avtohtonim
oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne
gradnje. |
|
SV-11 |
|
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje se prilagaja avtohtonim
oziroma izvornim vzorcem ob upoštevanju načel trajnostne
gradnje. |
|
ZK-07 |
|
Oblikovanje in razmestitev stavb sledi sodobnim arhitekturnim in
urbanističnim vzorcem s poudarkom na trajnostni gradnji. |
|
ZK-10 |
|
Območje predstavlja dolgoročno širitev stanovanjske soseske,
zato usmeritve za pripravo OPPN še niso pripravljene. |
|
ZK-14 |
|
Ohranjajo se urbanistični in arhitekturni vzorci naselja in
objektov. |
|
ZK-15 |
|
(1) Nadzemna etažnost stanovanjskih stavb za posebne družbene
skupine znaša največ P+2+M. Faktor izrabe lahko znaša največ
1,6.
(2) Oblikovanje in razmestitev stavb sledi sodobnim
arhitekturnim in urbanističnim vzorcem s poudarkom na trajnostni
gradnji. |
|
ZK-28 |
|
Oblikovanje in razmestitev stavb sledi sodobnim arhitekturnim in
urbanističnim vzorcem s poudarkom na trajnostni gradnji. |
|
ZK-29 |
|
JP 695581 se poveže z JP 695571 v obliki ceste ali preboja za
pešce. |
|
ZK-32 |
|
Severno od regionalne ceste se vzpostavita drevored ter steza za
pešce in kolesarje. |
|
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
118. člen |
|
(1) Postopki za izdajo dovoljenj za poseg v prostor, ki so bili začeti
pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
občinskih izvedbenih aktov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
odloka. |
|
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Kungota prenehajo
veljati naslednji prostorski planski akti: |
|
- Odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor-Pesnica za
obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Maribor-Pesnica za obdobje
1986-1990 za območje Občine Kungota v letu 2003 (Uradni list RS, št.
81/2004).
- Odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih v Občini Kungota (Uradni list RS, št. 89/2003, MUV 16/2005,
4/2015).
- Zazidalni načrt za del naselja
Sp. Kungota, Gradiška II. (MUV, št. 38/84, 16/85 - sprem., 109/2006,
16/2008-sprem., 27/2009-sprem., 22/2011) (v delu).
- Odlok o zazidalnem načrtu za del
naselja Zg. Kungota, MUV, št. 7/1990. |
|
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji
prostorski planski akti: |
|
-
Zazidalni načrt za del naselja Sp. Kungota, Gradiška II. (MUV, št.
38/84, 16/85 - sprem., 16/2008-sprem., 27/2009-sprem., 109/2006,
22/2011). |
|
- Odlok o občinskem lokacijskem
načrtu Gradiška I. za območje, ki obsega parc. št. 20/11, 20/12, 20/13,
20/14, 20/15, 20/16, 20/17, 20/18, 20/19, 20/20, 20/21, 24/5, 24/4,
24/5, 24/6, 24/9, 24/10, 24/11, 24/12 v k.o. (604) Gradiška (MUV,
št.12/2013).
- Odlok o spremembi zazidalnega
načrta dela naselja Sp. Kungota – Gradiška II (Uradni list RS, št.
109/2006).
- Odlok o spremembah in dopolnitvah
zazidalnega načrta za del območja v Sp. Kungoti – Gradiška II. (MUV, št.
22/2011).
- Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
del ureditvenega naselja za Gradiško III (Uradni list RS, št. 74/2006)
- Odlok o dopolnitvah občinskega
lokacijskega načrta za del novega območja za poselitev v Gradiška III -
v Občini Kungota (MUV, št. 2/2013)
- Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del ureditvenega
naselja za Gradiško III (MUV, št. 17/2017)
- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o občinskem lokacijskem načrtu za del ureditvenega naselja za Gradiško
III v občini Kungota (MUV, št. 7/2018)
- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za izgradnjo stanovanjske cone v Gradiški (MUV, št. 5/2009).
- Ureditveni načrt za naselje
Svečina (MUV, št. 11/93, Uradni list RS, št. 31/97 - sprem., 135/2003,
MUV, št. 22/2011).
- Odlok o občinskem lokacijskem
načrtu za del naselja v Zg. Kungoti - Plintovec (Uradni list RS, št.
113/2006, MUV, št. 5/2009 - sprem.).
- Odlok o občinskem lokacijskem
načrtu za stanovanjsko zazidavo v Zg. Kungoti (Uradni list RS št.
74/2006).
- Odlok o občinskem podrobnem
občinskem načrtu za poslovno proizvodno cono Plintovec (MUV 16/2008).
- Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del naselja Zgornja Kungota – apartmaji Denk (
MUV, št. 35/2017).
- Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za Center Sonček Vrtiče (MUV, št. 16/2012). |
|
(4) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
(5) OPN je izdelan v digitalni obliki, kartografski del pa tudi z
geoinformacijskim sistemom. Digitalni in analogni (tiskani) izvod hrani
pripravljavec akta Občina Kungota. |
|
(6) OPN je v analogni obliki na vpogled na sedežu občine Kungota,
Upravni enoti Pesnica – Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja
ter Ministrstvu za okolje in prostor – Direktoratu za prostor, graditev
in stanovanja. OPN je v digitalni obliki v besedilu in grafiki
predstavljen preko prostorskega informacijskega sistema tudi na
svetovnem spletu. |
|
(7) Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati
30. dan po objavi. |
|
|
|
Številka:
3504-01/2007
Datum: 19. september 2018
Župan občine Kungota
Igor Stropnik
Priloga:
- Nezahtevni in enostavni objekti v občini Kungota
|