Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 23. redni seji dne 3. 10. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »obrtno, proizvodno in
storitveno zazidavo na parc. št. 685/1, k.o. Cigonca« |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1)S
tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za »obrtno,
proizvodno in storitveno zazidavo na delu parc. št. 685/1, k.o.
Cigonca«; v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska
Bistrica, pod št. naloge 11/2016 (v nadaljevanju besedila OPPN). |
(2)
V skladu z odločbo Ministrstva za okolje, št. 35409-262/2016, dne 4. 11.
2016, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na
okolje. Sestavni del postopka celovite presoje je tudi izvedba presoje
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja. |
Okoljsko poročilo za OPPN, vključno z dodatkom za presojo
sprejemljivosti vplivov na varovana območja za okoljsko poročilo za
OPPN, je v aprilu 2017 izdelal MATRIKA ZVO d.o.o., s številko projekta
OP_14.7. |
Hidrološko-hidravlično analizo za območje OPPN, je v marcu 2017 izdelal
BLAN d.o.o., s številko projekta HH-70/2017. |
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje je izdalo mnenje
št. 35409/262/2016/23, z dne 10. 1. 2018, o ustreznosti okoljskega
poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje ter Odločbo
št. 35409-262/2016/32, z dne 19. 7. 2018, da so vplivi plana na okolje,
ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje sprejemljivi
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila in dodatka za
presojo sprejemljivosti. |
(3)
Ta odlok določa merila in pogoje za prostorsko ureditev na območju OPPN
v okviru katere je predvidena gradnja novih objektov s pripadajočimi
zunanjimi ureditvami in potrebno prometno, komunalno, energetsko in
drugo infrastrukturo. |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
OPPN
določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja ter obveznosti
investitorja. |
Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del OPPN, Okoljsko
poročilo, hidrološko-hidravlična študija in mnenje MOP o ustreznosti
okoljskega poročila, ter priloge. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
3. člen |
|
(obseg OPPN) |
|
(1)Območje OPPN se nahaja ob lokalni cesti Pečke–Slovenska Bistrica (LC
440101) med železniško postajo Slovenska Bistrica in križiščem, ki vodi
do ureditvenega območja naselja Laporje, in v naravi predstavlja
razmeroma ravno zemljišče, ki je na severu omejeno s predvideno
proizvodno cono, na vzhodu in jugu s kmetijskimi zemljišči in na zahodu
z lokalno cesto št. 440101 in gozdom. |
(2)
Ureditveno območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 685/1, k.o.
Cigonca in meri cca 2,2 ha. |
|
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
4. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj) |
|
(1)Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in izvedbe gradbenih in
drugih del: |
–
odstranitev naprav in objektov, |
–
gradnja novih objektov, |
–
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, |
–
spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru dopustnih
dejavnosti, |
–
postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. |
(2)
Dopustna je tudi gradnja nove in vzdrževanje ter rekonstrukcija
obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske
infrastrukture ter urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin. |
|
5. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti in vrst
objektov) |
|
(1)Območje je namenjeno obrtno-poslovnemu, skladiščnem kompleksu,
zunanjim ureditvam, parkiriščem in manipulativnim površinam. |
(2)
Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora –
proizvodne dejavnosti. |
(3)
Dopustne so tiste dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okolje ali
katere vplivi na okolje so v dopustnih mejah. V fazi izdelave projekta
za gradbeno dovoljenje se po potrebi presoja vpliv objekta na okolje in
predvidijo ustrezni potrebni ukrepi za omilitev vplivov. |
(4)
V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti
umestijo zlasti prometni terminali, trgovine ter druga
skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti,
tovarniške trgovine, komunalne dejavnosti in distribucija energije.
Dopustne dejavnosti morajo na parceli ali drugih površinah zagotoviti
zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. Gostinska in
poslovna dejavnost se dovoljuje predvsem za potrebe cone in umeščenih
dejavnosti. |
(5)
V območje cone se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče
dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo
varnost ljudi in premoženja. |
(6)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov: |
– 121 Gostinske stavbe |
–
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (za potrebe proizvodnih in
logističnih dejavnosti v coni) |
–
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
–
1242 Garažne stavbe |
–
125 Industrijske stavbe in skladišča |
–
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
–
2222 Lokalni vodovodi |
–
2223 Cevovodi za odpadno vodo |
– 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
(dostopovna) komunikacijska omrežja |
–
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(7)Omilitveni ukrepi: |
– v
obrtno proizvodni coni niso dovoljene dejavnosti, ki bi kakorkoli bile
povezane z manipulacijo z gensko spremenjenimi organizmi. |
|
6. člen |
|
(lega objektov) |
|
(1)Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi
površina za razvoj objektov in regulacijski elementi. |
(2)
Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov,
pod pogoji, ki jih določa ta akt. Odmik gradbene meje od mej sosednjih
zemljišč je tolikšen, da omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva
varstvene pogoje (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske poti ipd.),
kar velja tudi v primeru združevanja oziroma deljenja parcel, namenjenih
gradnji, kot jih dopušča ta akt. Odmik je 5 m od sosednje parcelne meje.
Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst
objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne
ureditve). Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev
parkirnih mest kjerkoli na parceli. Kolikor delovni proces dopušča, se
reprezentativnejši deli objektov umeščajo ob prometnice. Prostori,
namenjeni proizvodnji na prostem, odprta skladišča ipd. se organizirajo
v zaledju parcele. |
(3)
Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem
odmiku (ki omogoča uporabo, vzdrževanje stavbe in upošteva varstvene
pogoje, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena). Pri urejanju
območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene
infrastrukture. |
(4)
Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta
najmanj 2,00 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na
prometnih površinah. |
(5)
V bližini križišča občinske javne ceste v ravnini in ob cestnih
priključkih (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih
krivin (pregledna berma) ni dovoljeno postavljanje kakršnihkoli
objektov, ograj ali elementov zunanje ureditve, ki bi okrnili
preglednost. Ni dovoljeno saditi visokega rastja, dreves, grmovja ali
visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti
karkoli drugega, kar bi oviralo oziroma okrnilo preglednost v polju
preglednosti. |
(6)
Dopustna je gradnja vrstnih stavb. Novo grajeni objekti morajo omogočati
ustrezne sanitarne pogoje ostalim stavbam. |
(7)
Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote
terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. |
|
7. člen |
|
(velikost objektov) |
|
(1)Vodilo je fleksibilnost cone in razpoložljive površine za dejavnosti,
ki potrebujejo večje površine. |
(2)
Vertikalni gabariti: Maksimalna višina objektov je 10 m nad koto
pritličja. Število etaž se lahko znotraj maksimalnega gabarita prosto
tvori. Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske izmere
in komunalni priključki. Kleti je lahko več. Objekti so lahko tudi samo
deloma podkleteni. Dopustno je delno vkopavanje objektov zaradi
karakteristike terena. |
(3)
Horizontalni gabariti so določeni s površino za razvoj objektov,
regulacijskimi elementi in z dopustno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za
gradnjo. Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več
med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah
skupaj. |
(4)
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom določa maksimalni
faktor zazidanosti Fz=0,8, ki pomeni razmerje med zazidano površino in
celotno površino parcele, namenjene gradnji. |
|
8. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1)Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in
odvzemanje manjših kubusov na osnovni tloris. |
(2)
Oblikovanje fasad: |
a)
enostavne, moderne in obložene z lahko, ne svetlečo fasadno oblogo
(aluminij, steklo, tekstilne opne ipd.) ali z ometom; |
b)
glavne, vhodne fasade orientirane na glavne prometnice in oblikovno
poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni
elementi in členi z barvami, materiali, volumni …); |
c)
strukturno se loči poslovni del objekta oziroma posameznega kompleksa od
ostalega, industrijskega dela; |
d)
fasade naj bodo v odtenkih zemeljskih barv. Dovoljene so (med seboj
usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za
členitev in popestritev fasadnih ploskev. Intenzivnejši barvni toni niso
dovoljeni razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma
logotipa; |
e)
dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je
nadstrešek dovoljen v celotni dolžini stranice fasade; |
f)
odprtine na fasadah se prosto oblikujejo. |
(3)
Strehe: |
a)
Ravna streha z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta ali brez
venca. |
b)
Nakloni nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in
naj ne bodo več kot 15 stopinj. |
c)
Strehe naj bodo v nesvetlečih kritinah temno sive, rjave, rdeče, opečne
barve. Dopustne so zazelenjene strehe. |
č)
Na strehah stavb je dovoljena postavitev in vgradnja naprav za
izkoriščanje sončne energije. Le-te se na strehe postavijo vzporedno s
strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne
strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se
postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za
fasadnim vencem. |
|
9. člen |
|
(ureditev okolice objektov – utrjene
površine) |
|
(1)Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega
obrata. |
(2)
Kolikor predviden program ne zaseda celotne »globine« razpoložljivega
zemljišča, mora dispozicija objektov in organizacija programa na
zemljišču ob cesti omogočiti dostop do objekta v drugi liniji oziroma do
zemljišča v zaledju parcele. |
(3)
Izven območja za razvoj objekta so dopustni dovozi in dostopi,
manipulativne in parkirne površine. Vse povozne, manipulativne in
parkirne površine za potrebe dejavnosti morajo biti na pripadajoči
parceli in morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki. |
|
10. člen |
|
(ureditev okolice objektov – zelene
površine in zasaditve) |
|
(1)Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi zmanjšanja
vpliva na krajinsko sliko, kot zaradi zadrževanja in ponikanja
padavinske vode. Nepozidane in neutrjene proste površine se uredijo kot
zelenice oziroma se zasadijo s pokrivnim grmičevjem. Zasadi se avtohtono
drevje in grmovnice, in sicer še posebej na naslednjih površinah: |
a)
Lastniki zemljišč na vzhodnem robu območja so dolžni zasaditi zeleni
pas. |
b)
Ohranijo se zarasti ob okljukih vodotoka. Vegetativna bariera v naravi
že obstaja med obstoječo cesto in vodotokom. Z novo cesto, ki se umika
od vodotoka, se ta površina še poveča. |
(2)
Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v
območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega
prometa. |
(3)
Omilitveni ukrepi: |
–
vzporedno z lokalno cesto Pečke–Slovenska Bistrica (LC440101) se ohrani
oziroma vzpostavi zeleni pas širine od 7 do 10 metrov in dolžine cca 130
metrov (celotna zahodna meja OPPN), ki naj sestoji iz avtohtonih
drevesnih in grmovnih vrst (beli gaber, črna jelša, hrast dob, divja
češnja, breza, dobrovita, brogovita, trdoleska, rdeči dren, čremsa).
Zelenega pasu se naj ne ograjuje. |
|
11. člen |
|
(višinske regulacije terena) |
|
(1)Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi
navezave na cestno omrežje. Nasipavanje brežin proti vodotoku ni
dovoljeno. |
(2)
Dopustna je gradnja škarp za izdelavo platoja kolikor ni mogoče z zeleno
brežino zagotoviti zadostne površine parcele, namenjene gradnji. |
(3)
Priporočena kota temeljenja je na 253,62 m.n.v. |
|
12. člen |
|
(javne površine in urbana oprema) |
|
Na
površinah javne prometne infrastrukture je dopustna postavitev urbane
opreme, sodobnih enostavnih oblik. Postavitev urbane opreme je dopustna
tudi na površinah posameznih objektov, namenjenih dostopom javnosti –
pol javni prostori. |
|
13. člen |
|
(pogoji za zahtevne in enostavne
objekte) |
|
(1)Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in
enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam
morajo biti usklajeni z osnovno stavbo ali pa so preprostih kubusnih
oblik lahkih transparentnih konstrukcij in so posledica funkcije
objekta. |
(2)
Nadstrešek je transparenten oziroma oblikovno usklajen z obstoječim
oziroma predvidenim objektom, ki mu pripada. |
(3)
Dopustna je postavitev ograj, škarp in opornih zidov na oziroma ob meji
parcele, namenjene gradnji, kolikor zasaditev oziroma postavitev ne
ovira poteka infrastrukturnih vodov. Izgradnja ograj ne sme preprečiti
izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti
njihova višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede
zahtevanih pregledov kotov vožnje. |
(4)
Najvišja dovoljena višina ograje je 2 m, razen v primerih posebnih
varstvenih ali zaščitnih zahtev. Ograja mora biti žična ali rešetkasta
in ali transparentna, zgrajena iz montažnih elementov. V primeru
postavitve ograje iz betonskih montažnih elementov, je potrebno takšno
ograjo zazeleniti. Dopustna je tudi živa meja. |
(5)
Merila in pogoji za zgoraj navedene objekte se nanašajo tudi, kadar ne
izpolnjujejo kriterijev za nezahtevne in enostavne objekte in bi zato
sodili med manj zahtevne objekte. |
|
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO
INFRASTRUKTURO |
|
14. člen |
|
(zasnova infrastrukture) |
|
(1)Za potrebe infrastrukturne opremljenosti območja je potrebna
izgradnja infrastrukture izven območja, in sicer – priključitev na
komunalno, energetsko, cestno in TK omrežje. Objekti se bodo lahko
priključevali na komunalno, energetsko, cestno in telekomunikacijsko
omrežje v skladu s pogoji upravljavcev posameznih omrežij. |
(2)
Pri načrtovanju infrastrukture se upoštevajo smernice, priporočila in
mnenja nosilcev urejanja podanih pri pripravi OPPN. |
(3)
Komunalno-energetski vodi naj v čim večji možni meri potekajo v
koridorjih cest in dostopnih poti – ob cestišču, v cestnem telesu.
Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi
infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj.
Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno
funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo
infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega
pasu. Prečkanja cest se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo
kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse
instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča
ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v
prihodnje, izvedejo zaščitne cevi. |
(4)
Priključki in interni razvodi potekajo v soglasju z upravljavcem
infrastrukture. |
(5)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet
projektne dokumentacije PGD. |
|
15. člen |
|
(prometna infrastrukture) |
|
(1)Obstoječa obodna cesta na J strani od ureditvenega območja (parc.
št. 686 k.o. Cigonca), ki se priključuje na lokalno cesto št. 440101
Pečke–Slovenska Bistrica, se lahko rekonstruira v ustrezen profil za
merodajno vozilo. Rekonstrukcija ceste ni nujno pogojena z izgradnjo
objektov znotraj območja ureditev. |
(2)
Vzpostavi se nova interna cesta za dvosmerni promet v smeri V–Z. Ta se
lahko priklopi na lokalno cesto št. 440101 Pečke–Slovenska Bistrica.
Vzpostavi se nova interna dvosmerna cestna povezava S–J. Dvosmerna cesta
se s severne smeri proti jugu izteka v obstoječo dostopno cesto cone, in
na območju le-te se dimenzionira kot cesta za dvosmerni avtomobilski
promet. Notranji cestni promet, se lahko tudi prilagodi drugače, če bo s
tem zagotovljena boljša dostopnost do predvidenih objektov. Prometni
režim se ustrezno označi z vertikalno signalizacijo. |
(3)
Takšna zasnova zahteva minimalne nove prometne ureditve in komunalno
opremljanje, ki omogoča fleksibilnost postavitve stavb in velikosti
stavb v coni. |
(4)
Na območju so predvidene ločene površine namenjene peš ali kolesarskemu
prometu. |
(5)
Objekti morajo zagotoviti ustrezno število parkirnih mest na pripadajoči
parceli glede na vrsto dejavnosti, namembnost objekta in potrebne
površine za uvoz vozil. Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni
prostori, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih
programov. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni Tehnični normativi. |
|
16. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
Sočasno z ostalo infrastrukturo, se izgradi tudi omrežje javne
razsvetljave. Javna razsvetljava se načrtuje in izvede na način, da ne
bo osvetljevano območje naravne vrednote – nizki stebri, večje razdalje
med stebri, usmerjen snop svetlobe le na cestišče, izklapljanje ponoči
in drugi ukrepi. |
|
17. člen |
|
(vodovod in hidrantno omrežje) |
|
(1)Načrtuje se vodovod v zanki. V vseh vejah vodovodnega omrežja mora
biti zagotovljen pretok vode. |
(2)
Na območju bo izvedena hidrantna mreža z nadzemnimi hidranti, ki bodo
priklopljeni na vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov je takšna, da je
mogoče vsak objekt neposredno gasiti iz najmanj dveh hidrantov.
Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno
omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje
požara skladno z veljavnimi predpisi. Glede na dejansko razporeditev
objektov se po potrebi hidrantno omrežje razširi z lastnim internim
omrežjem posameznega objekta. |
|
18. člen |
|
(odvajanje odpadnih voda) |
|
(1)Komunalne odpadne vode iz posamezne stavbe se spelje v malo čistilno
napravo (MČN) z iztokom prečiščenih vod v predvideno kanalizacijsko
omrežje, ki se zaključi z iztokom v vodotok Vilbah. MČN se jo locira na
parceli, namenjeni gradnji stavb. Če se bo v prihodnosti izvedlo javno
kanalizacijsko omrežje, se stavbe, načrtovane s tem OPPN, lahko
priključi na javno kanalizacijsko omrežje. |
(2)
Kanalizacija se predvidi v sredini voznega pasu. |
(3)
Na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih voda se priključujejo vsi
objekti znotraj cone. Predvidene objekte bo možno priključiti na
novozgrajeno kanalizacijo z izvedbo novih kanalizacijskih priključkov v
ustreznem profilu s priključitvijo na kanalizacijski cevovod. |
(4)
Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno iz materialov, ki
ustrezajo veljavnim predpisom in standardom za tovrstna dela. |
(5)
Sistem je namenjen odvajanju komunalnih in morebitnih tehnoloških vod.
Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred izpustom
v kanalizacijo očiščene do predpisane stopnje. V omrežje se
priključujejo le odpadne vode, katerih kvaliteta ustreza veljavnim
predpisom. Možna mora biti kontrola pred izpustom v kanalizacijo. |
(6)
V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi morajo
biti tla ustrezno kemično odporna in ustrezno tesnjena. |
|
19. člen |
|
(odvajanje padavinskih vod) |
|
(1)Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki vode …). |
(2)
Padavinske vode s streh se lahko odvajajo v lokalne zbiralnike
deževnice. Zbirajo se ločeno v kapnicah za zalivanje, sanitarno vodo,
pranje ipd.. Kjer je mogoče se izvedejo lokalni ponikovalniki, sicer pa
se odvečne vode odvajajo direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih
voda. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko
dokazati, pa se izpuščajo v bližnji potok. V primeru izpusta padavinske
vode v strugo potoka mora biti izpustna glava poglobljena v brežino
struge in obdelana v naklonu brežine. Brežino pod izlivom in vznožje
brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu. |
(3)
Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč,
manipulativnih prostorov, garaž in ostalih utrjenih površin) je
omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in
kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda. Padavinske odpadne vode
iz cest, parkirišč in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred
izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj (SIST EN -858-2). |
|
20. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1)Elektroenergetsko omrežje: |
Za
napajanje predvidenih odjemalcev na območju OPPN z električno energijo
bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo ter jo vključiti v
srednjenapetostno (SN) 20 kV omrežje in nizkonapetostno (NN) 0,4 kV
omrežje. Predvidena TP bo postavljena na delu parc. št. 685/1, k.o.
Cigonca. Vključitev predvidene TP v obstoječe SN 20 kV bo izvedena s SN
20 kV kablovodom, in sicer z vključitvijo na obstoječi SN 20 kV
daljnovod d-354 na oporišče št. 31. |
Predvideni SN 20 kV kablovod bo potekal po parcelah, k.o. Črešnjevec
(1738, 1753, 1773, 1782, 1788, 1769, 1732/1, 1787, 1774) in k.o. Cigonca
(652, 643, 668, 680, 681, 682, 688, 687, 685/1). |
Predvideni SN 20 kV kablovodi bodo pod povoznimi površinami na območju
OPPN zaščiteni s položitvijo v kabelsko kanalizacijo. Križanje ceste in
železnico bo izvedeno z vodenim podvrtanjem in uvlečenjem cevi, s katere
bo naknadno uvlečen SN 20 kV kablovod. |
Kabli tipa NA 2XS (F)2y 1x150 RM/25 12/20 kV, bodo položeni na dno
kabelskega jarka globine 1,0 m v 20 cm debelo plast fine zemlje. Vzdolž
trase SN 20 kablovodov bo položena plastična cev PEHD 2xfi50 mm za
potrebe TK (optika). |
Za
napajanje predvidenih odjemalcev na območju OPPN bo potrebno zgraditi
nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz predvidene TP. |
(2)
Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje drugih,
alternativnih in obnovljivih virov energije. |
(3)
Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se lahko predvidi vzpostavitev
inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb. Na območju obravnave se
lahko vzpostavi kurilnica oziroma strojnica za daljinsko ogrevanje
objektov v širšem območju tudi izven območja obdelave kot samostojen
objekt v okviru meril določenih s tem aktom, ali v kletnih prostorih
predvidenih objektov. |
(4)
Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je
potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo
stavbe z energijo. |
|
21. člen |
|
(TK omrežje) |
|
(1)Za morebitno oskrbo predvidene pozidave z novimi telekomunikacijskimi
priključki je za navezavo na TK omrežje potrebno zgraditi kabelsko
kanalizacijo od mesta Slovenska Bistrica do nove cone iz PEHD cevi 2x fi
50 mm. Le-ta se naveže na obstoječo ZK kabelsko kanalizacijo, ki se
nahaja na parceli št. 2556, k.o. Slovenska Bistrica. |
(2)
Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske
objekte na novo predvideni kabelski kanalizaciji – po glavni ulici dve
cevi PEHD fi 50, s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x
1,2 m. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik,
pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi, s prehodnim jaškom ob
stavbi. |
(3)
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodovod TK kabelske kanalizacije
naj bodo 3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih
komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30 cm) naj bo položen
opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje
naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču/
oziroma drugih povoznih površinah/ je potrebno PEHD cevi ščititi s PVC
125 cevmi. |
(4)
Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in
razširiti na osnovi projektne rešitve. |
(5)
Za izgradnjo novega TK omrežja je potrebno izdelati projektno
dokumentacijo pod pogoji upravljalca TK omrežja. |
|
22. člen |
|
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
|
(1)Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti odjemna mesta za
vsakega uporabnika posebej, velikost in tip posod se določi glede na
predvideno količino odpadkov za posamezno dejavnost. |
(2)
V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne
dokumentacije ustrezno obravnavajo odpadki skladno z veljavno zakonodajo
in predpisi. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v
kategorijo komunalnih odpadkov je potrebno predvideti posebne zabojnike
oziroma kontejnerje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin je
potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo
predelavo. |
(3)
Stojna mesta za zabojnike se primerno uredi. Stojna površina je
monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov
pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika
ter namestiti nadstrešek. Odjemna mesta, kjer so nameščene posode, mora
povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati
pa morajo biti dostopna posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. |
|
23. člen |
|
(obveznosti priključevanja na
infrastrukturo) |
|
Obvezna je priključitev na cesto v javnem dobru, na vodovod,
kanalizacijo in na elektroenergetsko omrežje. |
|
24. člen |
|
(parcelacija) |
|
(1)Parcela, namenjena gradnji se določa kot minimalno zemljišče, ki
služi objektu glede na program dejavnosti in njegov razvoj, potrebne
zelene površine, velikost objekta, potrebne manipulacijske površine in
dostope do objekta, potrebne površine za postavitev pomožnih objektov,
potrebne površine za razvoj oziroma širitev dejavnosti ter potrebne
površine za regulacijo terena. |
(2)
Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, je možna gradnja več objektov,
prav tako je možno deliti ali združevati parcele. Parcele je možno
združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine. |
(3)
Pri določitvi velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
obstoječe posestne meje, oblikovanost terena, lego sosednjih objektov,
potek infrastrukturnih vodov, lokacije infrastrukturnih objektov in
naprav, sanitarno tehnične in požarne zahteve in možnost razvoja
pozidave v ureditveni enoti. Vsak investitor posameznega objekta mora
imeti neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve
na javno komunalno infrastrukturo. Kolikor predviden program ne zaseda
celotnega razpoložljivega zemljišča med javnim dobrim, mora dispozicija
objektov in organizacija programa na zemljišču omogočiti dostop do
objekta zgrajenega v odmiku od javnega dobra. |
(4)
V grafičnemu delu OPPN-ja je prikazan predlog možnih parcelacij, zasnove
in razporeditve objektov. Predlog pomeni predvsem kot pomoč pri
dimenzioniranju infrastrukture in trženju zemljišč. Rešitve so lahko
tudi drugačne, vendar ne smejo onemogočiti dostopnosti in funkcije na
ostalih parcelah. Kolikor umestitev objekta odstopa ali celi ruši
zastavljeno zasnovo znotraj območja urejanja, je potrebno predhodno
izdelati in uskladiti z občino novo parcelacijsko mrežo in ureditev
zagotavljanja infrastrukture. |
(5)
Vzpostavi se javno dobro na delu prometnega omrežja, ostala
infrastruktura se gradi v sklopu cestnega telesa ali na podlagi
pridobitve druge vrste pravice graditi. |
|
V. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN
OKOLJA |
|
25. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1)Območje prostorske ureditve se ne nahaja v območju kulturne
dediščine. Na območju obravnave ni bilo opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala. |
(2)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. |
|
26. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)Območje obravnave leži na varovanem območju ekosistemska in botanična
naravna vrednota državnega pomena (NV 7542 Cigonca-nižinski gozdovi na
dobovih rastiščih 2) in na območju vpliva na varovana območja
ekosistemska in zoološka naravna vrednota lokalnega pomena (NV 7438
Cigonca-močvirje). |
(2)
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj (40. člen ZON). Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni
vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo
posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih
vrednot, Uradni list RS, št. 52/02, 57/03). |
Če
ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje. |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje. |
(3)
Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na
naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne
povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je
bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenje naravne
vrednote (6. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot). |
(4)
Omilitveni ukrepi: |
–
Zagotovi naj se naravovarstveni nadzor teden pred pričetkom zemeljskih
del, v času posega v gozd in ob koncu gradbenih del z namenom
dokumentiranja procesa in da se evidentirajo potencialne nove/zanimive
najdbe. Načrt gradbišča naj se pregleda z ekološkega vidika, predvsem v
smislu, da se nekatere nujno potrebne gradbiščne infrastrukture ne
umešča v neposredno bližino NV/gozdnega roba (npr. kemične sanitarije,
ekološki otok, skladišče nevarnih snovi itd.). |
–
Območje OPPN se pred začetkom gradbenih del predhodno splanira (poseg
naj se vrši v času od 2/2 oktobra do 2/2 februarja) in ogradi na način,
da živali (npr.: dvoživke) ne morejo vstopiti na območje OPPN. Ograja
naj bo ob stiku s tlemi sestavljena iz vsaj 35 cm visokega neprehodnega
panela (bistveno je, da do višine 35 cm ne omogoča prehoda). Višje, je
lahko ograja žičnata oziroma konstruirana na drug način. |
–
Gradbišče naj deluje le v dnevnem času (ca. 7–17). Večja in hrupnejša
gradbena dela naj se NE izvajajo v obdobju od marca do julija, ko poteka
na območju glavna gnezditvena sezona. |
|
27. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1)Območje se nahaja na območju redkih poplav. V neposredni bližini se
nahajajo vodotoki. |
(2)
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo,
vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega
zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih
2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD
označiti in kotirati. Materiale ni dovoljeno odlagati v struge, na
brežine, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po
terenu. |
(3)
Na območju OPPN so predvideni predhodni ukrepi za varstvo površinskih
voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo (ločen kanalizacijski
sistem z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja, lovilci olj in maščob,
v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, merjenje kvalitete izpustov
posameznih uporabnikov). |
(4)
Asfaltirana cesta v priobalnem pasu Vilbaha je dovoljena v minimalnem
odmiku 3 m od zgornjega roba brežine vodotoka. V primeru, da bo cesta
izvedena bližje vodotoku, mora biti v gramozni izvedbi. Kjer bo trasa
ceste potekala v priobalnem zemljišču neimenovanega vodotoka v manjšem
odmiku od 3 m, in bo zaradi njene bližine ogrožena stabilnost brežine,
je v fazi PGD potrebno na ustrezni dolžini predvideti ustrezne ukrepe za
zavarovanje brežine brez lokalnih zožitev ali razširitev oziroma tako,
da bo zagotovljena postopna navezava na obstoječe brežine. Obrežno
zavarovanje mora biti načrtovano tako, da ne bo posegalo v obstoječi
profil vodotoka in se ne bo zmanjšala pretočna sposobnost struge
le-tega. |
Obrežno zavarovanje mora biti ustrezno dimenzionirano, da bo odporno
proti erozijskemu delovanju naraslih voda, pri čemer je potrebno
upoštevati danes veljavne ekološko naravnane zahteve povezane s posegi v
površinske vodotoke. V čim večji možni meri morajo biti uporabljeni
naravni materiali, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja.
Dimenzioniranje in način izvedbe zavarovanja mora biti v projektni
dokumentaciji tekstualno in grafično prikazano. |
(5)
Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali
priobalno zemljišče neimenovanega vodotoka. Po končani gradnji je treba
odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti
vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba
krajinsko ustrezno urediti. |
(6)
Za posege v prostor na območju OPPN je v skladu z Gradbenim zakonom, po
končanem projektiranju in pred gradnjo objektov in predvidene
gospodarske javne infrastrukture na nameravanem območju potrebno
pridobiti vodno soglasje. Prav tako je za potrebe gradnje gospodarske
javne infrastrukture do predmetnega območja OPPN potrebno pridobiti
vodno soglasje in upoštevati pogoje Direkcije RS za vode (lastnika
oziroma upravljavca vodnih zemljišč), če bo šlo za gradnjo na vodnih in
priobalnih zemljiščih. Na SV robu parcele poteka jarek oziroma odvodnik,
s parc. št. 687, k.o. 766 – Cigonca, za katerega je potrebno v primeru
poseganja v vplivni pas tega jarka oziroma odvodnika pridobiti soglasje
pristojnega upravljavca. |
Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja za predvidene
gradnje mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja ter usklajena z veljavnimi
prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije. |
(7)
Iz rezultatov hidrološko-hidravlične analize je razvidno, da parcela ni
poplavno ogrožena. Predvidena gradnja na parceli ne bo imela vpliva na
poplavno varnost širšega in ožjega območja. Parcela se bo izravnala na
koto 253,50 ±1 m.n.v., kar pomeni dvig terena na severni strani parcele
in znižanje terena na jugu parcele. Ob takšni ureditvi parcela ni
poplavljena, poplavna varnost na širšem in ožjem območju pa se ne
spremeni. Gladina G100 se na obrobju območja parcele (struga ob južnem
robu parcele) nahaja na koti 253,12 m.n.v. Priporočena kota ureditve
obravnavanega območja je najmanj na koti 253,62 m.n.v. |
(8)
Omilitveni ukrepi: |
–
Upravljanje vodne poti (vodnega koridorja) na južni strani območja OPPN
predstavlja edino povezavo med NV in območjem OPPN, ki ne seka lokalne
ceste. Poleg stalne pretočnosti je pomembno tudi puščanje ločja, saj
podolgovati listi pomenijo primeren prostor za odlaganje mrestov pri
repatih dvoživkah. |
–
Permanentno zagotavljanje prehodnosti obstoječega vodnega propusta za
male sesalce in dvoživke, lociranega na JZ delu OPPN. |
|
28. člen |
|
(varovanje okolja) |
|
(1)Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmerne obremenitve.
Pred izdajo dovoljenja za posege v prostor, ki bi lahko prinašali
določene obremenitve v okolje, je potrebno izvesti postopek presoje
vplivov na okolje za tiste objekte, za katere je predpisano v veljavnih
predpisih. |
(2)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti
snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
Zavezanec za izvajanje ukrepov je povzročitelj emisij sam, ki je dolžan
zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene
mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku. Ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov na območju urejanja med obratovanjem ni
pričakovati prekomerne onesnaženosti zraka in povečanih emisij
toplogrednih plinov. |
(3)
Območje proizvodnih dejavnosti sodi po veljavnih predpisih med območja
IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je
lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup
povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov. |
(4)
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo
upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki. |
(5)
Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne
smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne
predpise. |
(6)
Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov (proizvodnih
objektov, poslovnih stavb, ustanov), fasad, objektov za oglaševanje je
potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem
svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo
tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin
zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik posameznega objekta. |
(7)
Posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše
površine tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Začasne deponije je potrebno predvideti izven
struge ter območja potencialno ogroženega z visokimi vodami
neimenovanega vodotoka na vplivnem območju, območju pod vplivom zalednih
vod ali erozijsko in plazljivo ogroženega območja. |
(8)
V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje
okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. |
(9)
Kakršnikoli posegi v gozd izven območja predvidnega OPPN niso dovoljeni. |
(10)
Štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme
odlagati v gozd (prvi odstavek 18. člena ZG), ampak le na urejene
deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v
zasip. |
(11)
Pri poseku in spravilu lesa za krčitev gozda, ki se lahko poseka šele po
pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo ob predhodni označitvi
drevja za krčitev s strani krajevno pristojnega delavca Zavoda za
gozdove, se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov in Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju. |
(12)
Omilitveni ukrepi: |
–
vzporedno z lokalno cesto Pečke–Slovenska Bistrica (LC440101) se ohrani
oziroma vzpostavi zeleni pas širine od 7 do 10 metrov in dolžine cca 130
metrov (celotna zahodna meja OPPN), ki naj sestoji iz avtohtonih
drevesnih in grmovnih vrst (beli gaber, črna jelša, hrast dob, divja
češnja, breza, dobrovita, brogovita, trdoleska, rdeči dren, čremsa).
Zelenega pasu se naj ne ograjuje. |
–
elementi javne razsvetljave in svetlobnih teles so v poslovno
industrijski coni dovoljeni, vendar se naj pri njihovem načrtovanju in
izvedbi upošteva Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Javna
razsvetljava, kot tudi postavitev svetlobnih teles, naj bo načrtovana in
izvedena na območju OPPN, izvzemši robno območje zelenega pasu, med
lokalno cesto Slovenska Bistrica–Pečke in pozidanim delom OPPN. |
–
skladiščenje nevarnih snovi, ki bodo potrebne za gradnjo naj se
organizira na lokaciji, ki je dovolj oddaljena od NV in tako ob
morebitnih nesrečah pri pretakanju, razlitju ipd. ne bo prišlo do vpliva
na NV. Prav tako se organizira čiščenje avtomešalcev ali čiščenje koles
gradbene mehanizacije pred vstopom na kategorizirano vozišče izven
površin, ki gravitirajo na NV. |
–
posek lesa naj se izvede v obdobju med 31. oktobrom in 31. decembrom.
Posekan les naj se z območja OPPN čim prej pospravi in s tem prepreči,
da bi prišlo do odlaganja jajčec, ki bi bila kasneje uničena. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA |
|
29. člen |
|
(varstvo pred nesrečami) |
|
(1)Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi,
smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenje
fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega dostopa, požarnega
varstva s ciljem varovanja zdravja ljudi, kvalitetnega okolja bivanja in
varstva pred nesrečami. Ker parcelna mreža in lega objektov v OPPN-ju ni
dokončno določena, je še posebej pomembno pri določitvi le-tega
upoštevati s predpisi določene odmike objektov, potrebne površine za
intervencijska vozila. |
(2)
Ukrepi ogroženih območij: |
Območje se nahaja po obstoječih podatkih na območju redkih poplav, kot
ukrep za varovanje pred poplavami je možnost z nadvišanjem kote območja.
Območje urejanja se ne nahaja na ogroženem območju druge vrste. |
(3)
Pogoji v zvezi z obrambnimi potrebami: |
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito
prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in
posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe veljavnega
predpisa ni potrebno predvideti. |
(4)
Protipotresna varnost: |
Pri
gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno
upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII.
stopnje lestvice Marcalli-Cancan-Seiberg. Projektni potresni pospešek
tal (g) je 0,125. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in
vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti
objektov. Na območju nasipavanja, je potrebno preveriti stabilnost in
nosilnost tal. |
|
30. člen |
|
(požarnovarstvene zahteve) |
|
Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med
objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja
požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter
alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop
gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje,
projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se
podrobneje določijo v projektni dokumentaciji. |
Potrebne odmike se lahko določi s pomočjo metod požarnega inženirstva.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije
požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne
varnosti, oziroma iz zasnove požarne varnosti. |
|
31. člen |
|
(varovanje zdravja ljudi) |
|
(1)Lega novih objektov v odnosu do ostalih stavb v neposredni okolici ne
sme povzročiti prekomernega senčenja okolice. Pri organizaciji prostorov
v predvidenih objektih je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma
osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne
osvetlitve in osončenja delovnih prostorov. |
(2)
Pri urejanju območja je potrebno smiselno upoštevati veljavne predpise
iz področja za zagotavljanje dostopa za funkcionalno ovirane ljudi. |
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
32. člen |
|
(1)Določena faznost in etapnost izvedbe objektov in infrastrukture
omogoča postopno pozidavo območja glede na izkazan interes.
Rekonstrukcija obstoječe obodne ceste ni pogojena s širitvijo cone.
Poseg je odvisen od izgradnje infrastrukture za nepozidan del cone. |
(2)
Faznost izvajanja se nanaša tudi za zagotavljanje komunalne opreme, in
sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne
opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Dimenzionira
se na končno načrtovano kapaciteto. |
(3)
Izvajanje posegov se lahko izvaja etapno. Etape se lahko izvajajo
posamezno ali skupaj. Vrstni red ni določen, vedno pa morajo
predstavljati posamezne zaključene konstrukcijske in funkcionalne
celote. |
|
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
33. člen |
|
(1)Pri realizaciji infrastrukturnega opremljanja območja so dopustna
odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih,
prometnih, geoloških, geomehanskih, seizmičnih, hidroloških,
hidravličnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve,
ki so primernejše s hidrološko hidravličnega, energetskega,
tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati
bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih
območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji
morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih
spadajo ta odstopanja in občina. |
(3)
Poleg dopustnih odstopanj, navedenih v posameznih členih, so znotraj
območja OPPN dopustna še naslednja odstopanja: |
–
Dovoljena so odstopanja od dejavnosti, kolikor za to obstajajo
prostorske možnosti, ob upoštevanju določil predvsem glede hrupa in
ostalih dovoljenih emisij v okolje. Navedeni so pogoji, ki jih morajo
takšne dejavnosti vseeno upoštevati. |
–
Tolerance so podane s površino za razvoj objekta in maksimalno višino
objektov z možnostjo odstopanja +1 m. Predpisana najvišja dovoljena
višina ne velja za postavitve reklamnih tabel, oddajnikov, dimnikov in
podobnih instalacijskih elementov ter v primerih, ko to zahteva
izvajanje dejavnosti (delovni stroji, silosi, dvigala ipd.). |
–
Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer
odstopajo od pozidane površine objekta. Ti prostori so v parterni
ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve. |
–
Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija
znotraj gradbenih parcel, določenih s tem OPPN, ob upoštevanju določil
in meril, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
–
Odmik objektov od parcelnih mej je lahko manjši od 5 m, kolikor so
zagotovljeni varstveni pogoji (sanitarni, požarni pogoji, intervencijske
poti ipd.) ter uporaba in vzdrževanje stavbe. V skladu z navedenim, so
možna odstopanja od gradbenih mej, določenih v grafičnem delu OPPN-ja. |
|
IX. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV GRADITVE
OBJEKTOV |
|
34. člen |
|
(1)Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi
smernicami in mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove
obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne
opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in
kvalitete javnega prostora. |
(2)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet
projektne dokumentacije PGD. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
Do
izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba
prostora. |
|
36. člen |
|
(1)OPPN je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Slovenska
Bistrica v času uradnih ur. |
(2)
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor. |
|
37. člen |
|
Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve
in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je
opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje
(PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN). |
|
38. člen |
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 9000-18/2018-0203-07 |
Slovenska Bistrica, dne
3. oktobra 2018 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |