Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej , Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 ZDeb), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št.  29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/2018), 2. člena Odloka o GJS ( Uradni list RS, št. 64/2007) je Občinski svet Občine Mozirje na 24. redni seji dne 27.07.2022 sprejel

ODLOK

O POKOPALIŠKEM REDU IN O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE STORITEV OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE 24 - URNE DEŽURNE SLUŽBE JAVNE SLUŽBE V OBČINI MOZIRJE

I. Splošne določbe

1. člen

(uvodna določba)

S tem odlokom se določa pokopališki red oz. izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Mozirje  (v nadaljevanju: občina, upravljavec pokopališča).

Obenem s tem odlokom, kot koncesijskim aktom Občina Mozirje (v nadaljevanju: občina, koncedent), določa predmet, način in pogoje opravljanja 24 - urne dežurne službe, ki se zagotavlja kot obvezna gospodarska javna služba v koncesijski obliki. Za opravljanje teh storitev se razpiše ena koncesija na območju Občine Mozirje.

Na območju občine se pogrebne in pokopališke dejavnosti izvajajo na pokopališču v Mozirju in Šmihel nad Mozirjem.

Na pokopališčih iz prejšnjega odstavka se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na drugem pokopališču ali če tako želijo svojci ter umrli v drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oz. če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče.

Ne glede na krajevne običaje sta pokopališči na območju občine namenjeni pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.

II.  Področje uporabe

2. člen

(področje uporabe)

Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.

Urejanje pokopališč zajema vzdrževanje pokopališč in drugih pokopaliških objektov, naprav, ostale pokopališke infrastrukture,  najem pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev.

Upravljavec pokopališč, ki so sanitarno komunalni objekt, je občina.

Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, ki ga ne zagotavlja 24 – urna dežurna služba, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se zagotavljajo na trgu.

III.  Upravljanje pokopališč

3. člen

(zagotavljanje pokopaliških storitev)

Občina neposredno zagotavlja izvajanje sledečih pokopaliških storitev upravljanja in urejenosti pokopališč iz prvega odstavka prejšnjega člena:

·  izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja;

·  oddajo grobov v najem;

·  vodenje evidence najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let;

·  izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč,

·  zagotavljanje urejenosti pokopališča;

·  vodenje trajne evidence o pokojnikih in

·  vodenje trajne evidence grobov.

4. člen

(cenik)

Za uporabo pokopališča, najemnino za grobove, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo ter za druge storitve plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.

S cenikom, ki ga potrjuje občinski svet se tudi določi nagrada govorcu na pogrebu in nosilcem praporov, ki jo poravna občina.

Cenik in vsakokratne spremembe se objavijo na krajevno običajen način.

5. člen

(oddaja grobov v najem)

Upravljavec pokopališča oddaja prostore za grobove v najem s pisno najemno pogodbo v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, s tem odlokom in s cenikom iz prejšnjega člena tega Odloka.

Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.

Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.

Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.

Prostor za grobove se oddaja v najem za nedoločen čas.

Najemna pogodba mora vsebovati:

·  subjekte najemnega razmerja;

·  čas najema;

·  vrsto, zaporedno številko in velikost grobnega prostora;

·  višino pokopališke pristojbine, grobnine in pogoje plačevanja;

·  obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov oz. prostora za grobove;

·  ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.

Ob najemu novega groba upravljavec obračuna najemniku groba pokopališko pristojbino v enkratnem znesku. Ob prvem najemu groba se grobnina za tekoče leto plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.

Grobnino in pokopališko pristojbino je najemnik groba dolžan plačati upravljavcu po veljavnem ceniku. Upravljavec pokopališča zaračuna in pobere grobnino enkrat letno.

Sredstva, zbrana iz naslova grobnin in pokopaliških pristojbin upravljavec pokopališča namensko uporablja za vzdrževanje in morebitna razširitvena dela na obstoječem pokopališču ali za gradnjo in vzdrževanje objektov in opreme, ki služijo pokopališki dejavnosti.

Upravljavec pokopališča razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:

·  če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;

·  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;

·  ob opustitvi pokopališča;

·  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.

Neredno vzdrževan je grob takrat, kadar nagrobnik ogroža varnost ljudi oziroma je tako zanemarjen, da kvari estetski videz pokopališča.

Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.

Sredstva za kritje vzdrževanja iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec pokopališča.

6. člen

(izkop jame)

Pred izkopom jame je oseba, ki opravlja  izkop, dolžna ustrezno zavarovati sosednje grobove in spomenike ter paziti, da se jih pri izkopu ali zasipu jame ne poškoduje.

Kolikor nastane poškodba na sosednjih grobovih ali spomenikih, upravljavec pokopališča ugotovi vzroke ter oceni nastalo škodo in odredi, kdo je dolžan škodo poravnati.

Oseba, ki opravlja  izkop jame, je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri preko¬pu groba ter jih varno shraniti. O najdbi takoj, najkasneje pa v treh dneh obvesti in izroči predmete upravičencu, če je ta znan. Če upravičenec ni znan, se s temi predmeti ravna v skladu z veljavnimi predpisi o najdenih stvareh.

7. člen

(prva ureditev groba)

Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in uvelega cvetja na odlagališče v roku največ enega dneva po pogrebu.

8. člen

(ureditev pokopališč in odvoz odpadkov)

Pokopališča v občini morajo biti zavarovano z ustrezno kovinsko, leseno ali žično ograjo ali ograjo iz zelenih okrasnih dreves.

Pokopališča morajo imeti ustrezne prostore za hrambo orodja ter urejeno mesto z zabojnikom za odlaganje odpadkov. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z vsakokrat veljavnim odlokom, ki določa in opredeljuje ravnanje z odpadki in ga zagotavlja javno podjetje.

Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljavec pokopališča.

Na pokopališču mora biti tudi možna oskrba z vodo in elektriko ter dostop z motornim vozilom in parkirišče.

IV.  Zvrsti grobov

9. člen

(zvrst grobov)

Na pokopališčih v občini, navedenih v 1. členu tega odloka, so naslednje zvrsti grobov:

·  enojni grobovi;

·  dvojni grobovi;

·  žarni grobovi;

·  rodbinski;

·  grobovi padlih v vojnah.

Po potrebi upravljavec pokopališča določi poseben prostor na pokopališču za skupen pokop umrlih oseb v primeru elementarnih in drugi nesreč, za anonimne pokope ter za raztrositev pepela. Na prostor za razstros pepela se raztrosi tudi pepel  iz  žar zapuščenih grobov.

10. člen

(enojni in dvojni grobovi)

Enojni in dvojni grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,50 m. Širina enojnih grobov je 0,80 m do 1,20 m; širina dvojnih grobov je od 1,20 m do 1,80 m.

Dolžina enojnih in dvojnih grobov je 1,90 m.

Če se žara shrani v obstoječi enojni ali dvojni grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.

Dosedanji grobni prostori lahko ostanejo v obstoječih merah.

11. člen

(žarni grobovi)

Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,20 m. Žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m za no¬ve žare.

12. člen

(anonimni pokopi)

Anonimni pokopi se opravijo v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

13. člen

(raztrositev pepela)

Raztrositev pepela se opravlja s posebnim priborom na posebno urejenem prostoru pokopališča, na katerem so napisana imena umrlih in skupnem prostoru za polaganje cvetja in prižiganjem sveč.

Raztros pepela zunaj pokopališča se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja župana v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

14. člen

(pokop v grobnici)

V grobnici na pokopališču je dovoljeno pokopavati le v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom ter v žarah.

15. člen

(mirovalna doba za grobove)

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je deset let.

Mirovalna doba sme biti izjemoma krajša od desetih let, kadar je grobna jama predhodno poglobljena in kadar nad spodnjo krsto ostane vsaj 0,1 m zemlje, zgornja plast zemljine pa je visoka najmanj 1,5 m.

Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

16. člen

(pokop zunaj pokopališča)

Pokop se praviloma opravi na pokopališču.

Pokop zunaj pokopališča se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja župana v skladu z določbami vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

17. člen

(vrsta in obseg naprav, potrebnih za izvajanje javne službe)

Infrastrukturni objekti in naprave potrebne za izvajanje javne službe pokopališke dejavnosti po tem odloku so v lasti upravljavca pokopališča, in so: pokopališki zid, mrliška vežica in prostor za svojce, prostor za orodje, vodovodni priključek, javna razsvetljava, opremljen prostor za odlaganje smeti ter ostala infrastruktura na območju pokopališč iz 1. člena tega Odloka.

Naprave in oprema potrebna za izvajanje javne službe pokopališke dejavnosti po tem odloku so v lasti upravljavca pokopališča, in so: oprema mrliške vežice in spremljajočih prostorov, prapori in zastave, oprema prostorov za odlaganje smeti, orodje za vzdrževanje in urejanje pokopališča.

18. člen

(mrliške vežice)

Na območju občine se umrli polagajo na mrtvaški oder praviloma v mrliški vežici.

Čuvanje umrlega na domu se dovoli samo izjemoma, na izrecno željo umrlega ali njegovih svojcev, vse pod pogoji, ki jih določa zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti in zgolj izven ožjega naselja Mozirja.

Mrliške vežice iz prvega odstavka tega člena obratujejo po potrebi vsak dan med 8. uro zjutraj in 22. uro zvečer.

19. člen

(poti med grobovi)

Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,50 m. Spomeniki, nagrobne ograje, razne zrasti oz. druga znamenja ne smejo posegati izven meja določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,50 m.

20. člen

(posegi v prostor na pokopališču)

Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.

Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.

Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.

Za druga manjša dela na grobovih na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) ni potrebno soglasje ali priglasitev del. Pri izvedbi teh del so izvajalci dela dolžni izvesti ob upoštevanju krajevnih običajev in ohranitvi celovite podobe pokopališča.

V.  Vzdrževanje reda in miru na pokopališču

21. člen

Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali spoštovanje do umrlih oziroma svojce pokojnika.

Na pokopališču in mrliški vežici je prepovedano:

·  nedostojno vedenje, vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in podobno;

·  odlaganje odpadkov ob ograji ali na tuje grobove oziroma izven za to določenega prostora;

·  stopanje in hoja po grobovih;

·  trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih;

·  onesnaževanje pokopališkega prostora in mrliške vežice;

·  vožnja s kolesi, motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču;

·  poškodovanje grobov, mrliške vežice in pokopaliških prostorov;

·  odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke;

·  onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;

·  vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;

·  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;

·  opravljati prevoze, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;

·  nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca.

VI.  Pogrebna dejavnost

22. člen

(zagotavljanje storitev pogrebne dejavnosti)

Pogrebne dejavnosti v Občini iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se zagotavljajo na sledeč način:

·  gospodarska javna služba zagotavljanja 24-urne dežurne službe se zagotavlja s podelitvijo koncesije;

·  pogrebne dejavnosti prevoza,  ki ga ne zagotavlja 24 urna dežurna služba, priprave in upepelitve pokojnika ter priprava in izvedba pogreba se zagotavljajo na trgu.

Koncesija zagotavljanja 24-urne dežurne službe se podeli po postopku iz tega odloka. Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijsko pogodbo, v kateri se podrobneje določi obseg in vrsto del.

23. člen

(izvajalci pogrebne dejavnosti)

Pogrebna dejavnost se izvaja v skladu z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost.

Izvajalci pogrebne dejavnosti morajo izpolnjevati pogoje iz zakona in drugih predpisov, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost ter pridobiti dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. Dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti ni potrebno za izvajanje 24-urne dežurne službe.

24. člen

(prijava pokopa)

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in tudi določi okvirni čas pokopa.

Naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti prijavi pokop upravljavcu pokopališča.

K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.

Če naročnika ni, prijavi pokop občina, v kolikor je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče na območju občine.

Upravljavec pokopališča ne sme dovoliti pokopa, če mu ob prijavi oz. pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti.

25. člen

(pogrebna slovesnost)

Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.

Pogrebna slovesnost se organizira v skladu z voljo umrlega ali najbližjega sorodnika.

Pogrebna svečanost se ne organizira, če se opravi pogreb skladno z voljo umrlega ali njegovih najbližjih sorodnikov v družinskem krogu.

Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba, na krajevno običajen način oziroma način, ki ni v nasprotju z moralo.

Pogrebne svečanosti se lahko udeleži vsakdo in je dolžan upoštevati pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlega.

Pogrebna slovesnost se odvija na krajevno običajen način. Praviloma se od umrlega najprej poslovijo govorniki, nato lahko sledijo pevci, recitatorji, orkestri ter verski obred. Po končani svečanosti se oblikuje pogrebni sprevod.

Govorniki pri pogrebu so dožni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti.

Pogrebne slovesnosti na pokopališču se pričnejo v vežici oz. drugem prostoru, ki je določen za ta namen.

Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da so na čelu nosilci zastav, verskih simbolov in praporov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter duhovniki s spremstvom. Za krsto oz. žaro sledijo sorodniki, nato drugi udeleženci pogreba do mesta pokopa.

Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu. Med spuščanjem krste ali žare s posmrtnimi ostanki v grob se lahko vrši verski obred. Po minuti molka, poklonitvi zastav in praporov ter po govorih je pogreb končan. Najkasneje dve uri po končani svečanosti je potrebno grob zasuti. Z delom se sme pričeti, ko večina udeležencev zapusti grob.

Pri anonimnih pokopih se pogrebna svečanost zaključi na prostoru, ki ga upravljavec pokopališča določi v ta namen.

Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.

26. člen

(pokop)

Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.

Pokop se opravi na pokopališču na enega od načinov, predvidenih v skladu z veljavno zakonodajo.

Pokop opravi pogrebno moštvo.

Dejavnost pogrebnega moštva lahko opravijo tudi druge osebe, skladno z voljo umrlega, njegovimi najbližjimi sorodniki ter krajevnimi običaji (gasilci…).

27. člen

(način pokopa, če je plačnik občina)

Stroški socialnih pokopov se krijejo iz občinskega proračuna. V tem primeru se zagotovi osnovni obseg pogreba.

Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.

Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop z žaro.

Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

28. člen

(čas pokopa)

Pokopi so vsak dan med 10. in 18. uro.

Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.

VII.  Financiranje dejavnosti

29. člen

Dejavnosti se financirajo iz prihodkov plačanih storitev, najemnin za grobove in za uporabo mrliške vežice, sredstev iz proračuna za vzdrževanje objektov skupne komunalne rabe, dotacij in donacij ter drugih virov.

Cene storitev, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti potrjuje na predlog upravljavca občinski svet.

VIII.  Koncesijski akt

30. člen

Predmet izvajanja obvezne javne gospodarske službe v koncesijski obliki na področju opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Mozirje po tem odloku je zagotavljanja 24-urne dežurne službe.

31. člen

(naloge koncesionarja glede 24-urne dežurne službe)

24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.

V občini se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe.

Koncesijo za izvajanje javne službe občina podeli na podlagi javnega razpisa po postopku določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe in v skladu s tem Odlokom.

Izbran izvajalec 24-urne dežurne službe je v primeru izrednih razmer (vojna, naravne nesreče …) na zahtevo in v dogovoru z občino dolžan zagotoviti storitve pogrebne službe v celoti.

32. člen

(koncesijsko območje)

Območje izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku je območje celotne Občine Mozirje, na katerem sta pokopališči:

·  Mozirje in

·  Šmihel nad Mozirjem.

Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.

IX.  Pogoji in merilo za izvajanje in podelitev koncesije

33. člen

(pogoji in merilo za izvajanje in podelitev koncesije)

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba. V prijavi za pridobitev koncesije mora kandidat dokazati, da izpolnjuje potrebne pogoje za udeležbo, in sicer:

·  da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;

·  da ima zaposleni najmanj dve osebi;

·  da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;

·  da zagotavlja najmanj en hladilni prostor za pokojnika;

·  da ima najmanj eno transportno krsto;

·  da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki;

·  da predloži dokazila, da ima potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti;

·  da predloži dokazila, da ima ustrezno opremo, delovne priprave in zadostno število delavcev, usposobljenih za izvajanje razpisane javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki so predmet te koncesije;

·  da predloži ustrezno garancijo za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in za morebitno povračilo škode koncedentu;

·  da ima poravnane davke in prispevke ter da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega transakcijskega računa;

·  da zagotovi izvajanje razpisane dejavnosti v okviru standardov in normativov;

·  da izpolnjuje druge pogoje, ki jih zahteva veljavna zakonodaja.

Kandidati morajo predložiti ustrezna jamstva, da bo ustrezna oprema, prostori in kader na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani na javnem razpisu.

Koncedent podrobneje opredeli dokazila v razpisni dokumentaciji za razpis koncesije, v kateri lahko določi še druge pogoje za izbor koncesionarja.

Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za izvajanje javne službe ves čas trajanja pogodbe.

Merilo za izbor koncesionarja je cena izvajanja storitev, ki so predmet koncesije.

34. člen

(koncesijska pogodba)

Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, s katero se uredijo vse medsebojne obveznosti med koncesionarjem in koncedentom.

Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente in enostranske ukrepe koncedenta, s katerimi se varuje javni interes.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo ali del storitev po koncesijski pogodbi na drugega koncesionarja v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja koncesije zgolj s privolitvijo koncedenta.

35. člen

(dolžnosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so:

·  zagotoviti kontinuirano izvajanje javne gospodarske službe;

·  pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetnih dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;

·  zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;

·  koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;

·  za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune.

Vrsta in obseg nalog se podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

36. člen

(pravice koncedenta)

Koncedent ima pravico:

·  nadzirati cene pogodbenih storitev;

·  nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe, finančnega nadzora;

·  druge pravice določene z zakonom, občinskimi predpisi in koncesijsko pogodbo.

37. člen

(uporabniki storitev)

Uporabniki storitev gospodarske javne službe imajo poleg drugih še naslednje pravice in obveznosti:

·  pravico do uporabe storitev javne službe pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

·  pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov (inšpekcijske službe, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin ...);

·  pravico opozoriti na nepravilno ali neustrezno izvajanje javne službe ter oblikovati pobude in predloge za boljše izvajanje;

·  obveznost spoštovanja navodil, ki jih izdata skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo koncedent ali koncesionar,

·  obveznost upoštevanja predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in druge predpise.

38. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku in v koncesijski pogodbi na sledeče načine: s sporazumno razvezo, z razdrtjem, z odvzemom koncesije.

39. člen

(sporazumna razveza)

Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha na podlagi sporazumne razveze.

Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče oz. je kako drugače oteženo do te mere, da z izvajanjem pogodbenih določb ni mogoče ali smiselno nadaljevati.

Pogodbena stranka, ki predlaga sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.

40. člen

(razdrtje koncesijske pogodbe)

Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha predvsem:

·  če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;

·  zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;

·  če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja materialna ali nematerialna škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;

·  če koncesionar kljub pismenemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;

·  v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.

Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.

Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.

41. člen

(odvzem koncesije)

Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:

·  če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka in s koncesijsko pogodbo v določenem roku;

·  zaradi izvajanja gospodarske javne službe v nasprotju s koncesijsko pogodbo;

·  če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;

·  če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja,

·  če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;

·  če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;

·  če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

·  če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe;

·  v primerih podrobneje določenih v koncesijski pogodbi.

Postopek in obstoj razlogov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava koncedenta. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

42. člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

·  uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

·  izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;

·  odvzem koncesije.

Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. 

Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

43. člen

(zavarovanje odgovornosti za škodo)

Koncesionar mora v roku 15 dni po podpisu koncesijske pogodbe in pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil z nevestnim opravljanjem javne službe in za škodo, ki bi jo povzročile pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam in predložiti koncedentu v vednost kopijo zavarovalne police v višini, ki se opredeli s koncesijsko pogodbo.

44. člen

(sredstva koncesionarja)

Za izvajanje dejavnosti koncesionar pridobiva sredstva iz:

·  prihodkov iz naslova 24-urne dežurne službe za pogrebno dejavnost;

·  prihodkov iz naslova raznih dotacij ter drugih virov.

Cene koncesioniranih storitev 24-urne dežurne službe s sklepom določi Občinski svet Občine Mozirje.

X.  Začetek in čas trajanja konceisje

45. člen

(nastanek koncesijskega razmerja)

Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.

V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

46. člen

(trajanje koncesijskega razmerja)

Opravljanje koncesijske dejavnosti po tem odloku se podeli na podlagi javnega razpisa za koncesijsko obdobje do 10 (deset) let.

Podelitev koncesije se izvede v skladu z predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.

47. člen

(pričetek izvajanja koncesije)

Koncesionar mora pričeti izvajati javno službo z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

XI.  Način podelitve koncesije

48. člen

(način podelitve koncesije)

Koncedent izbere koncesionarja na osnovi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.

V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.

Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti občinsko upravo koncedenta.

Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesije se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.

XII.  Nazdor

49. člen

(nadzor nad izvajanjem javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti)

Nadzor nad izvajanjem vsakokratnega zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in nad določbami tega odloka na območju občine opravlja občinska inšpekcija skladno s tem odlokom in zakonom.

50. člen

(nadzor nad izvajanjem koncesije)

Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja strokovna služba koncedenta. Koncesionar je dolžan strokovni službi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan in stalen. Izvajalec nadzora se mora izkazati s pooblastilom koncedenta. Nadzor se praviloma vrši v delovnem času koncesionarja. O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga morata podpisati pooblaščenca koncedenta in koncesionarja.

XIII.  Kazenske določbe

51. člen

(kazenske določbe)

Z globo 2.000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja gospodarske javne službe po tem odloku:

·  če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka ali

·  če ravna v nasprotju z določili tega odloka.

·  Z globo 100 EUR se kaznuje posameznik:

·  če krši določila 20. člena tega odloka (posegi v prostor);

·  če krši določila 21. člena tega odloka (prepovedi);

·  če uredi spomenik, nagrobno ograjo in druga znamenja tako, da posegajo izven meje določenega grobnega prostora ali segajo višje kot 1,5m, pri čemer se tak spomenik oz. objekt odstrani;

·  sadi ali odstranjuje drevje in okrasno grmovje na pokopališču brez dovoljenja upravljavca;

·  če ne vzdržuje groba ali vmesnih poti med grobovi.

XIV.  Končne določbe

52. člen

(začetek veljavnosti koncesijskega razmerja)

Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

V primeru, da koncesijska pogodba ni skladna s tem odlokom veljajo določila tega odloka.

53. člen

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določbe vsakokratnih predpisov, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost.

54. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Mozirje (Uradni list RS, št. 64/2007).

Številka: 032-0006/2022

Datum: 27.07.2022