|
Na podlagi 5., 10. in 52.
člena
Statuta občine Ruše (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/99) je
Občinski svet Občine Ruše, na 4. seji dne, 13. maja 1999, sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
občinskega sveta Ruše |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se
smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta
in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo,
če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz
drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in
izrednih sejah. |
|
|
Redno sejo sveta skliče
župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan,
delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine,
ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu
je ime občinskega organa " OBČINSKI SVET". |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi drugi organi in delovna telesa sveta. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira
na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega
sveta skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot v času, ko poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo
skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni
svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan.
Ko je potrjen mandat novemu županu, ta prevzame vodenje seje. |
|
|
Na prvi seji svet izmed
navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane
komisije predlaga dotedanji župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi
poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga
občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov
za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
Član občinskega sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila
mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Ko opravi svojo nalogo, se
mandatna komisija ukine. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in
ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani
občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega
sveta in županu pa preneha. |
|
|
Članom občinskega sveta, ki
jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in
organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katera so bili
imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran,
imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do
prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti
poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov
občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega
sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega
sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, če tako sklene organ ali delovno
telo. |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico: |
|
|
- predlagati točke obravnave
sej občinskega sveta; |
|
|
- predlagati občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna; zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz
njegove pristojnosti; |
|
|
- razpravljati, predlagati,
glasovati o predlogih ter predlagati dopolnila (amandmaje); |
|
|
- predlagati kandidate za
člane občinskih in drugih organov ter delovnih teles občinskega sveta. |
|
|
Član občinskega sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave. |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov občinskega sveta |
|
|
15. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da
pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov
iz njune pristojnosti. |
|
|
16. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta
mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov. |
|
|
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude praviloma v pisni obliki. Samo
izjemoma tudi ustno. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude
morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno
razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči seje na to opozori in člana
občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje
ali obrazložitev pobude ne sme trajati več kot 2 minuti. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje
mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. Odgovor
je lahko posredovan takoj (ustno), najkasneje pa do naslednje seje
(pisno), če ni utemeljenih razlogov za daljši rok. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in
pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan ali tajnik občine. Če sta
župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
17. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi
zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
18. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo
sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje
do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti
do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Če se član delovnega telesa
iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Svet opravlja zadeve iz
svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča
na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
|
21. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega
sveta se pošlje tudi županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine in tajniku občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Izredna seja občinskega
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo občinskega
sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na
zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi
za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana najkasneje v
roku 15 dni od predložitve pisno obrazloženega predloga oziroma zahteve
za sklic z ustreznim priloženim gradivom, jo lahko skliče tisti
upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. |
|
|
Vabilo za izredno sejo
občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta
najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače,
se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v krajšem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo utemeljenih razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna
ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
23. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem,
katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
24. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje
občinskega sveta pripravi župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko
predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje
sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno
uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda
odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se
v dnevni red seje uvrstijo zadeve, za katere članom ni bilo predloženo
gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča
župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega
sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so
javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah
občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja se povabi na sejo z vabilom. Na izrecno željo se jim
zagotovi gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti
seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega
sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti,
da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik
sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega
sveta, pa odredi odstranitev iz prostora. |
|
|
Župan predlaga občinskemu
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave, oziroma so državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo
izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
27. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi,
ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
28. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni
red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z
ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme
ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
29. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi
dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda
svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek. |
|
|
Zadeve, katere predlaga
župan, se na njegovo zahtevo brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
30. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega
reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni
vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
31. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake
točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut. Kadar svet tako
sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj,
poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po sedem minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani
občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljalec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se mora
nanašati na razpravo, označeno v napovedi replike, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ dve minuti. Ko
predsedujoči ugotovi, da replike ne prispevajo več novih argumentov za
razčiščevanje, replike zaključi. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih
razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
32. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h
kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se razpravljalec ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
33. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da
bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum, mu da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot dve minuti. |
|
|
34. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da
ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki
dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za
odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine
in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo
prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj ali zaradi nesklepčnosti. V primeru prekinitve
predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
35. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega
reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
|
Če je delo sveta prekinjeno
zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju
seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
36. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
37. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji
sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
- opomin, |
|
|
- odvzem besede, |
|
|
- odstranitev s seje ali z
dela seje. |
|
|
38. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu
občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z
dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
39. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi,
da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug
udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
40. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi
ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
41. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je
na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na
začetku seje, po potrebi pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja
seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna
dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi. |
|
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
42. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina
navzočih članov izrekla "ZA" njen sprejem. |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko
svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
45. člen |
|
|
Člani občinskega sveta
glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane
odločitve, lahko pa se glasovanja vzdrže oz. ne glasujejo. |
|
|
46. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z
dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani
občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu. Član glasuje tako, da glasno
izjavi "ZA", "PROTI" ali "NE GLASUJEM". |
|
|
47. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in
izide ugotavlja tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana
določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine
ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne
toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti
overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja
določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice
članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog,
o katerem se odloča, in opredelitev "ZA" in "PROTI". "ZA" je na dnu
glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI" pa na levi.
Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". |
|
|
Glasovnica mora vsebovati
navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje
vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več
po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
48. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano,
komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja
obsega: |
|
|
- število razdeljenih
glasovnic, |
|
|
- število oddanih glasovnic, |
|
|
- število neveljavnih
glasovnic, |
|
|
- število veljavnih
glasovnic, |
|
|
- število glasov "ZA" in
število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
- ugotovitev, da je predlog
izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Če član občinskega sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
50. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega
sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega
sveta skrbi uprava občine. |
|
|
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta
župan ali predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in pooblaščeni delavec
občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
51. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta
se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata
članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja
je bila snemana. |
|
|
Magnetofonski zapis seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta in
drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati magnetofonski zapis. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave. |
|
|
Član občinskega sveta lahko
zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede
del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno
pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so
razlogi utemeljeni. |
|
|
52. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih
in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih
hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
|
|
53. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve
člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega
gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in
aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
54. člen |
|
|
Strokovno in administrativno
delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja
občinska uprava. |
|
|
Tajnik občine določi delavca
v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja
druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta
in delovnih teles občinskega sveta skrbi občinska uprava. |
|
|
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
55. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan
opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna
seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. Odbori in komisije so posvetovalna
telesa občinskega sveta. |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
56. člen |
|
|
Člane odborov in komisij
imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje
občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče
župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
57. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali
delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnega telesa pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja lahko v primeru neaktivnosti predlaga razrešitev članov
delovnih teles. |
|
|
58. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa
predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v
občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih teles se
skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega
telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred
sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah
(rednih, izrednih, korespondenčnih). Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu
je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se
smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
občinskega sveta. |
|
|
59. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so
praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi
predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
60. člen |
|
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so: |
|
|
- komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja; |
|
|
- statutarno pravna
komisija; |
|
|
- občinska volilna komisija; |
|
|
- odbor za gospodarstvo in
finance |
|
|
- odbor za komunalno
gospodarstvo in prostor |
|
|
- odbor za družbene
dejavnosti |
|
|
- komisija po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo |
|
|
- svet za varstvo
uporabnikov javnih dobrin, vloge in pritožbe |
|
|
- svet za preventivo,
varnost in vzgojo |
|
|
- svet za varstvo najemnikov
neprofitnih stanovanj |
|
|
- odbor za razpolaganje s
sredstvi požarnega sklada |
|
|
- štab civilne zaščite. |
|
|
Delovno področje, pravice in
obveznosti delovnih teles podrobneje določi na predlog statutarno pravne
komisije s svojim aktom občinski svet. |
|
|
61. člen |
|
|
Občasna delovna telesa
ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega
telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
62. člen |
|
|
Občinski svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
|
- poslovnik o delu
občinskega sveta, |
|
|
- proračun občine in
zaključni račun, |
|
|
- planske in razvojne akte
občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
- odloke, |
|
|
- odredbe, |
|
|
- pravilnike, |
|
|
- navodila, |
|
|
- sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov
občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
63. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega
sveta se shrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
64. člen |
|
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka
delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog
odloka županu. |
|
|
65. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh
obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
V prvi obravnavi predloga
odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Odlok je sprejet, če je zanj
glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
67. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja
občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko
občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje
o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga
umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu
umika odloči občinski svet. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi
obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
|
|
68. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga
odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega
sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen
članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k
amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima
pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
69. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in
odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje
večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
|
70. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o
delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih
aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
|
|
71. člen |
|
|
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso
zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
72. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne
potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi
župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka
odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za
sprejem odlokov |
|
|
73. člen |
|
|
Občinski svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
|
|
- za manj zahtevne spremembe
in dopolnitve odlokov, |
|
|
- prenehanje veljavnosti
posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
- uskladitve odlokov z
zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnegazbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
|
|
- spremembe in dopolnitve
odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih
organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se
amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji
se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka
tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina
navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
|
74. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu.V uradnem
glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski
svet. Veljati prično 15. dan po objavi, če ni drugače odločeno. |
|
|
5. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
75. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago
najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje
drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta,
župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema
obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
|
|
6. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
76. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov
splošni akt (uradno prečiščeno besedilo). |
|
|
Tak splošni akt sprejema
občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
77. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev
oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje
občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
78. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
"ZA" ali "PROTI". |
|
|
Kandidat je imenovan, če je
glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina
tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
79. člen |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem
glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
80. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne
večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
|
|
81. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
2. Imenovanje podžupana |
|
|
82. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje
svet podžupana izmed članov občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje
podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za
podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za razrešitev |
|
|
83. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje
in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za
imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se
začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem
poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za
predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se
sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
84. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in
občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi
člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter
drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi
prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega
kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
85. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Za vodenje sej lahko pooblasti
člana občinskega sveta. |
|
|
Župan in svet ter njegova
delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine.
Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje,
skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih
nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno
razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke
in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki
je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa
tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov
sodelovali. |
|
|
86. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje
odločitev občinskega sveta. Župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan
ali tajnik občine, občasno (vsaj trikrat letno) poroča o opravljenih
nalogah in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne
more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost
dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
87. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine
obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta,
delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo,
v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki
iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje
javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev
pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil
je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov
sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne
narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA
V IZREDNEM STANJU |
|
|
89. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma
izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih
določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo
predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih
gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
90. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
91. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
|
|
Vsak član občinskega sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
92. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati
takoj. |
|
|
Občinski svet občine Ruše |
|
|
Župan |
|
|
Vili Rezman, prof., s.r. |
|
|
Številka: 015-03-002/99 |
|
|
Datum: 13. maja 1999 |
|