Na
podlagi
21.
in
29.
člena
Zakona
o
lokalni
samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 –
Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF),
149.
člena
Zakona
o
varstvu
okolja
(Uradni
list
RS,
št.
39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06
- ZMetD,
66/06
-
Odl.
US,
33/07
-
ZPNačrt,
57/08
– ZFO-1A, 70/08,
108/09,
108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13),
Zakona
o graditvi
objektov
(Uradni
list
RS, št.
102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 –
ZVMS, 111/05 -
Odl.
US,
120/06
-
Odl.
US,
126/07, 57/09 – Skl. US,
108/09,
61/10 – ZRud-1, 20/11 – Odl. US, 57/12 in 101/13 - ZDavNepr),
Zakona
o
urejanju
prostora
(Uradni
list
RS,
št.
110/02,
8/03
-
popr.,
58/03 - ZZK-1,
33/07 -
ZPNačrt,
108/09
– ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP),
3.
in 7.
člena
Zakona
o gospodarskih
javnih
službah
(Uradni
list
RS,
št.
32/93,
30/98
- ZZLPPO,
127/06
– ZJZP,
38/10 – ZUKN in 57/11),
Uredbe
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12),
35.
člena
Pravilnika
o
metodologiji
za
oblikovanje
cen
storitev
obveznih
občinskih
gospodarskih
javnih
služb
varstva
okolja
(Uradni
list
RS, št.
63/09
in 87/12), 3.
in
17.
člena
Zakona
o prekrških
(Uradni
list
RS,
št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13), ter
17.
člena
Statuta
Občine
Šenčur
(Uradni
vestnik
Gorenjske,
št.
2/11)
je
Občinski
svet
Občine
Šenčur
na
23. seji, dne 20. 12.
2013 sprejel |
ODLOK |
O
ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE TER PADAVINSKE VODE NA OBMOČJU
OBČINE ŠENČUR |
I.
Splošne določbe |
1. člen |
S
tem
odlokom
se določajo
pogoji
in
način
opravljanja
obvezne
občinske
gospodarske
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode
na
območju
Občine
Šenčur
tako,
da določa: |
1.
splošne določbe, |
2.
zasnove opravljanja javne službe, |
3.
pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe, |
4.
obveznosti izvajalca javne službe, |
5.
pravice in obveznosti uporabnikov, |
6.
nadzor, |
7.
vire financiranja javne službe, |
8.
infrastrukturne objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja
odpadne vode, |
9.
določbe o globah, |
10.
prehodne določbe, |
11.
končne določbe. |
2. člen |
(1) Javna
služba obsega naslednje naloge: |
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
2.
prevzem komunalno odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in malih
komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list
RS št. 88/11 – v nadaljevanju Uredba), |
3.
čiščenje in obdelava komunalno odpadne vode in blata iz prejšnje alineje
na Centralni čistilni napravi Kranj, |
4.
zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali
izdelave ocen obratovanja za male čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE in za male komunalne čistilne naprave iz sedmega
odstavka 7. člena Uredbe, |
5.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
(2) Odvajanje
in
čiščenje
industrijske
odpadne
vode
ter
padavinske
odpadne
vode
iz površin,
ki
niso
javne,
se ne šteje
za
storitev
javne
službe
ne
glede
na
to,
če
se
takšna
odpadna
voda
odvaja
v
javno
kanalizacijo
in
čisti
v komunalni
ali
skupni
čistilni
napravi. |
(3) Izvajalec
javne
službe
lahko,
v skladu s soglasjem lastnika infrastrukture,
izvaja
posebne
storitve
osebam,
ki niso
uporabniki
storitev
javne
službe
ali
izvaja
posebne
storitve
z uporabo
javne
infrastrukture,
ki
niso
obvezne
storitve
javne
službe,
v skladu
s predpisi,
ki urejajo
izvajanje
obveznih
občinskih
gospodarskih
javnih
služb
varstva
okolja. |
Izvajalec
v primerih
iz 2. in 3. odstavka tega
člena
ob soglasju lastnika infrastrukture z
naročniki
sklene
posebno
pogodbo.
|
3. člen |
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Javna
kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna
infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. |
2. Javna
površina
je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov. |
3. Grajeno
javno dobro
je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja
pod pogojem, |
a) da
se je zanjo pridobilo uporabno dovoljenje, |
b) da
se na podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis
v zemljiško knjigo. |
4.
Infrastruktura
so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda in jo sestavljajo magistralno, primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje, komunalne in skupne čistilne naprave
ter male komunalne čistilne naprave večje od 50 PE do 2000 PE.
|
5.
Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
(v nadaljnjem besedilu: magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z
njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za
prečrpavanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske vode iz dveh ali več primarnih
kanalizacijskih omrežij v dveh ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje
industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več
naseljih in se zaključijo v skupni čistilni napravi. |
6.
Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
(v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane
tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje
odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni
odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več
sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja,
lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več
naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
7.
Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
(v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov
ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj
in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali
njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni
napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
8. Interna
kanalizacija:
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška
na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na
javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni
možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija greznica ali mala
čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
9.
Uporabnik javne kanalizacije
je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je
lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se
zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo. |
10.
Izvajalec javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske vode (v
nadaljevanju izvajalec) je pravna oseba imenovana s sklepom občinskega
sveta Občine Šenčur, ki mu Občina Šenčur skladno s tem odlokom in na
podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe,
določi obseg, pristojnosti in obveznosti izvajanja te službe.
|
11.
Odpadna voda
je voda,
ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno
kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda,
industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
12.
Komunalna odpadna voda
je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v
sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s
komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi
po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15m³/dan, njena letna količina ne presega 4000 m³, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi
določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
vod v vode in javno kanalizacijo. |
13.
Padavinska odpadna voda
je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
14.
Industrijska odpadna voda
je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni, ali obrti
podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna
komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki
nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne
vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če so pomešane
vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode.
Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se
zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za predelavo, skladiščenje ali
odlaganje odpadkov. |
15. Tuja
voda
je voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki,
podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem
na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu. |
16.
Populacijski ekvivalent
(v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v
BPK5. 1 PE je enak 60 g BPK5 dan. |
17. Ločen
kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali
mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja ločeno od
padavinske vode. |
18. Mešani
kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali
mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s
padavinsko odpadno vodo. |
19. Delno
mešani kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali
mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s
4padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in
pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika
oziroma ločeno odvaja v vodotok. |
20. Vir
onesnaženja
je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več
iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
|
21.
Parameter onesnaženosti odpadne vode
je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH -
vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna
lastnost odpadne vode. |
22.
Obratovalni monitoring odpadnih
voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po vnaprej
določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med
uporabo ali obratovanjem naprave. |
23.
Merilno mesto
je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina
(pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene
odpadne vode. |
24.
Nepretočna greznica
je
zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalne odpadne vode, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
25.
Greznica
je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v
katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega
ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna
voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z
infiltracijo v zemljo. |
26.
Obstoječa greznica
je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka. |
27. Stavba
je stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba, v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna
voda ali njuna mešanica. |
28.
Čistilna naprava
je naprava
za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
|
29.
Komunalna čistilna naprava
je čistilna naprava za komunalne odpadne vode ali za mešanico komunalne
odpadne in padavinske vode. |
30. Skupna
čistilna naprava
je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode
ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več
naprav, presega 50% merjeno s kemijsko porabo po kisiku (KPK).
|
31. Mala
komunalna čistilna naprava
je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja
manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim
prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim
filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem
skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali
naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne
vode. |
32.
Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav
je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje,
kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se
štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če
se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi,
ki urejajo ravnanje z odpadki. |
33. Učinek
čiščenja čistilne naprave
je razmerje med količino snovi, izločene po obdelavi odpadne vode in
količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi in
se izraža v %. |
34.
Kataster gospodarske javne infrastrukture
je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture. |
35.
Komunalni prispevek
so
obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne infrastrukture s
ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje kapacitete ali
višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali potrebe
uporabnikov. |
(2)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot ga določajo
predpisi s področja varstva okolja, gradnje in drugi predpisi. |
II.
Zasnova opravljanja javne službe |
4. člen |
(1) Občina
Šenčur mora zagotavljati javno službo na celotnem območju občine. Razen
za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim
motornim vozilom namenjenemu prevozu komunalno odpadne vode in
neobdelanega blata ni mogoč, zato je v odloku določeno izvajanje javne
službe v omejenem obsegu kar pomeni, da se na navedenih območjih
storitev javne službe ne izvaja. |
(2) Obvezno
občinsko
gospodarsko
javno
službo
(v
nadaljnjem
besedilu:
javna
služba)
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode
zagotavlja
Občina
Šenčur
preko
Komunale
Kranj,
javnega
podjetja
d.
o.
o. (v
nadaljnjem
besedilu:
izvajalec
javne
službe),
v
obsegu
in
pod
pogoji določenimi
v
tem
odloku,
ter predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode ter
na
podlagi
pogodbe
o
najemu
infrastrukture
in
izvajanju
javnih
služb
in na podlagi drugih pogodb v zvezi z izvajanjem javne službe in javnimi
pooblastili. |
5. člen |
Izvajalec
javne službe mora opravljati javno službo skladno: |
·
s
programom
za
obvladovanje
kakovosti
poslovanja,
ki
izpolnjuje
splošna
merila
za
vodenje
sistema
kakovosti,
predpisanega
po standardu
SIST
ISO
9001 in
14001, |
·
s
programom
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode,
v
skladu
s predpisi
o
nalogah,
ki
se
izvajajo
v okviru
javnih
služb, |
·
z
Operativnim
programom
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
vode
na
območju
Občine
Šenčur za obdobje
2008 –
2017 in v skladu z
noveliranim državnim Operativnim programom (sprejetim na 107. seji
Vlade RS, s sklepom št. 35401-2/2010/3, 11. 11. 2010), |
·
z
Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
(Uradni list RS, št. 88/12, 8/12 – v nadaljevanju Uredba), |
·
z
ostalimi
predpisi,
ki določajo
standarde
izvajanja
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
odpadne
vode
in
določajo
maksimalne
vrednosti
emisij
v
okolje. |
6. člen |
(1) Objekti
in
naprave
namenjene
odvajanju
in
čiščenju
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode
so
lahko
v
javni
ali
interni
uporabi. |
(2) Javna
kanalizacija
je
del kanalizacijskega omrežja,
na
katerega
sta priključena
vsaj
dva
uporabnika.
|
(3)
Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice,
obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov
stavb razen malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic iz
tretjega in četrtega odstavka 7. člena Uredbe. |
7. člen |
Izvajalec
javne
službe
zagotavlja
izvajanje
javne
službe le
za
tisto
omrežje,
pripadajoče
objekte
in
naprave
na
njem,
ki
so
grajeno
javno
dobro
Občine
Šenčur,
za
katero
je pridobljeno
uporabno
dovoljenje
ter
so s
pogodbo
o
najemu
infrastrukture
in
izvajanju
javne
službe
dani
v
najem
Komunali
Kranj,
javno
podjetje,
d.o.o.. |
8. člen |
(1) Vso
novo
kanalizacijo
je
potrebno
graditi
v
ločenem
sistemu,
kar
pomeni,
da
je
kanalizacija
za komunalno
odpadno
vodo
in
industrijsko
odpadno
vodo
grajena
ločeno
od
kanalizacije
za
padavinsko
vodo. |
(2) Pri
obnovah
mešanega
kanalizacijskega
sistema
se
ločeno
obravnava
odvajanje
padavinskih vod.
Odvajanje
padavinskih
vod
se
v največji
možni
meri
uredi
z
odvajanjem
preko
ločenega
kanalizacijskega
sistema.
Kolikor
zaradi
konfiguracije
terena,
obstoječih
vodov
in
drugih
ovir,
ločeno
odvajanje
ni možno,
se padavinske
vode s
streh
in
drugih
utrjenih
površin
odvajajo
v
fekalno
kanalizacijo.
|
Projektanti
javnega
kanalizacijskega
sistema
so dolžni
pri
dimenzioniranju
kanalizacijskih
vej upoštevati
obstoječe
stanje. |
(3)
Podatke o obstoječem stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu
javne službe. |
Standardi
opremljenosti |
9. člen |
(1) Javna
kanalizacija je gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo
zagotavlja občina. |
(2)
Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitve javne službe
opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne
odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav. |
(3)
Območje površin, predvideno za širitev naselja, mora biti glede na
predvideno velikost on gostoto poselitve, opremljeno z javno
kanalizacijo pod enakimi pogoji, kakor območje poselitve iz prejšnjega
odstavka pred začetkom uporabe stavb na teh območjih, za katera je bila
vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po uveljavitvi te uredbe.
|
(4)
Območja iz tega člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko
je za javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
10. člen |
Dopolnitev
tehničnih kriterijev Odloka je opredeljeno v Pravilniku za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga
potrdi Svet ustanoviteljev družbe Komunale Kranj, javno podjetje,
|
d.o.o.. |
III.
Pogoji za opravljanje storitev javne službe |
11. člen |
Objekti in
naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura
in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna,
primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in
napravami, komunalna ali skupna čistilna naprava in male komunalne
čistilne naprave v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 7. člena
Uredbe. |
Priključevanje na javno kanalizacijo |
12. člen |
(1) Na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev
obvezna. |
(2) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda,
ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba
zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m
na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
(3) Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede
izvajalec javne službe na stroške uporabnika. |
(4) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda,
če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno
odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom
industrijske odpadne vode. |
(5) Pred odvajanjem industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta,
v katerem nastajajo industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje
izvajalca javne službe. |
13. člen |
Vsaka
stavba se praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno
ali ni racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka,
dovoljena priključitev več stavb preko enega priključka. |
14. člen |
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli
usposobljen izvajalec gradbenih del pod pogojem, da uporabnik pridobi
predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da financira stroške
izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec
gradbenih del, oziroma uporabnik, mora o tem pisno obvestiti izvajalca
javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri priključitvi na
obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno priključka nahajati nad
temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se
priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega
kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala. |
(2)
Vsak uporabnik mora na svojem zemljišču zgraditi revizijski jašek v
katerem so združene vse odpadne vode iz objekta. |
15. člen |
V času
projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer
oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki
zemljišč po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico
predlagati mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali
na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del
omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V
primeru, da uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu
opravi izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec
projektne dokumentacije. |
16. člen |
Javno
kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa
tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače
določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini
najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno
gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec
javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča,
dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na
izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne
lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. |
17. člen |
Posamezni
objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod
koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko
hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik
priključka. V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5
objektov z več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni
mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno
črpališče, ki ga je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe. |
18. člen |
Za vsak
objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več
priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve, stroški
gradnje dodatnega števila odcepov za hišne priključke od mesta
priključitve na javno kanalizacijo do parcelne meje uporabnika in
obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema. |
19. člen |
(1) Ob
izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v
javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne
priključke do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. |
(2) Za
tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna
kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena
najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik
služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika,
neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam
zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.
|
20. člen |
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
kanalizacijske objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi
kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala
in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na
cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni
dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
21. člen |
Sprememba
dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega
priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski
priključek. |
22. člen |
Odjava
priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v
primeru starih nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka
oziroma , odjava priključka je možna le ob odjavi vodovodnega
priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati
izvajalcu javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni
izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika. |
Javna
pooblastila |
23. člen |
(1) Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna
služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe,
v skladu s predpisi o graditvi objektov in predpisi o emisijah snovi iz
malih komunalnih čistilnih naprav, na osnovi zahteve udeleženca pri
graditvi objektov, izdati projektne pogoje oz. soglasje: |
·
za priključitev na javno gospodarsko
infrastrukturo na območju predvidene gradnje z urejeno javno
kanalizacijo, |
·
na območju predvidene gradnje, kjer ni
javne kanalizacije, mora izvajalec javne službe zagotavljati prve
meritve in obratovalni monitoring ter izdelati oceno obratovanja malih
komunalnih čistilnih naprav in o tem voditi ustrezne evidence ter z
lastniki malih komunalnih čistilnih naprav podpisati pogodbe o rednem
črpanju muljev, |
·
na obstoječem poselitvenem območju ob
izgradnji javne kanalizacije izvajalec javne službe, po izgradnji
kanalizacije, pisno s priporočeno pošto obvesti uporabnike o možnosti
priključitve na javno omrežje. |
(2) Na osnovi obvestila Občine Šenčur o plačanem komunalnem prispevku,
bo izvajalec javne službe izdal soglasje za priključitev. Priključitev
na javno kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6 mesecev po
prejemu obvestila o obvezni priključitvi. |
(3) Izvajalec javne službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
·
če so dani tehnični pogoji za priključitev,
urejene lastniške zadeve in ima uporabnik poravnane vse obveznosti do
izvajalca javne službe, |
·
drugi pogoji v skladu s tem odlokom. |
24. člen |
Roki za
izdajo posameznih dokumentov iz prejšnjega člena so določeni s predpisi
o graditvi objektov. |
IV.
Obveznosti in pravice izvajalca javne službe |
|
Območje,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
25. člen |
Storitve, ki jih izvaja izvajalec javne
službe za zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije: |
·
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem
zagotavljati nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, |
·
zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske
vode iz javnih površin, |
·
zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno
kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev
zaradi uporabe objektov javne kanalizacije, |
·
zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri
uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi, |
·
zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih
naprav; |
·
izdelati načrt gospodarjenja z blatom v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, |
·
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne
čistilne naprave; |
·
izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav, |
·
nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih
naprav, |
·
upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic iz
tretjega in četrtega odstavka 7. člena Uredbe, |
·
nadzor nad stanjem kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije
do vstopa v stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih, |
·
skrb za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov izvajalca
javne službe, |
·
sodelovanje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja, |
·
sodelovanje pri planiranju obnov, širitev, dopolnitev javne
kanalizacije, |
·
vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
·
izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, |
·
izvajanje nadzora novozgrajenih priključkov, |
·
sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov, |
·
pisno obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, |
·
izdelovanje programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, |
·
skrb za redni obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve,
in ostalih, s posebnimi predpisi določenih dajatev. |
Območje,
ki
ni
opremljeno
z javno kanalizacijo |
26. člen |
(1) Izvajalec
javne
službe
mora
zagotavljati: |
·
prevzem
blata
iz
obstoječih
greznic
ter
malih
komunalnih
čistilnih
naprav
pri
uporabniku
storitev
ter
obdelavo
blata
na
Centralni čistilni napravi
Kranj najmanj
enkrat
na
tri leta, |
·
redno
praznjenje
nepretočnih
greznic
in
odvoz
ter
obdelavo
njihove
vsebine
na
Centralni čistilni napravi Kranj, |
·
prevzem blata in izvajanje prvih meritev
in obratovalnega monitoringa iz malih komunalnih čistilnih naprav iz
sedmega odstavka 7. člena Uredbe najmanj enkrat na tri leta,
|
·
izvajanje
prvih
meritev
in
obratovalnega
monitoringa
za
male
komunalne
čistilne
naprave;
v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
·
izdelava
potrdil
in
ocen
obratovanja
v skladu
s predpisom,
ki ureja
emisijo
snovi
pri
odvajanju
odpadne vode
iz
malih
komunalnih
čistilnih
naprav. |
(2) Izvajalec
javne
službe
mora
lastnike
ali
upravljavce
nepretočnih
greznic,
obstoječih
greznic
in
malih
komunalnih
čistilnih
naprav
preko sredstev
javnega
obveščanja
ali
na
krajevno
običajen
način
obvestiti
o: |
·
komunalni
ali
skupni
čistilni
napravi,
na
kateri
se
obdeluje
komunalna
odpadna
voda
in
blato, |
·
pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo, |
·
rokih
in
času
praznjenja
nepretočnih,
obstoječih
greznic
in
prevzemanju
blata
malih
komunalnih
čistilnih
naprav, |
·
rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male
komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe.
|
(3) Izvajalec
javne
službe
mora
izdelati
terminski
plan
praznjenja
in
zagotavljati
prevzem
blata
za: |
·
nepretočne
greznice, |
·
pretočne
(obstoječe
greznice)
najmanj
enkrat
na
tri
leta, |
·
male
komunalne
čistilne
naprave
najmanj
enkrat
na
tri
leta. |
(4) Praznjenje
greznic
in
malih
komunalnih
čistilnih
naprav
se
izvaja: |
·
po
rednem
planu
izvajalca
javne
službe, |
·
na
osnovi
izrednih
naročil
uporabnikov. |
(5) V
primeru
praznjenja
greznic
in
malih
komunalnih
čistilnih
naprav
po planu
izvajalca
javne
službe,
izvajalec
pisno
obvesti
uporabnika
o predvideni
praznitvi
najmanj
8
dni pred
opravljanjem
storitve.
Če se uporabnik
ne
odzove,
mu
izvajalec
javne
službe
pošlje
ponoven dopis s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvidenim
opravljanjem storitve.
|
V kolikor
uporabnik
tudi
v
drugem
predvidenem
terminu
ne
omogoči praznjenja
ali
greznica
ne ustreza
predpisom,
izvajalec
javne
službe
o tem
obvesti
Medobčinski
inšpektorat. |
(6) Uporabnik
je
dolžan
sam
pripraviti
greznico
za
praznjenje
(odpiranje
pokrovov,
možnost
dovoza
in dostopa
do
greznice).
V kolikor
uporabnik
ne
more
sam
zagotoviti
pripravo
greznice,
lahko
to
stori
izvajalec
javne
službe
na
stroške
uporabnika. |
(7) Storitev
prevzema
blata
iz
obstoječih
greznic,
malih
komunalnih čistilnih
naprav
ter
praznjenje
nepretočnih
greznic
izvajalec
javne
službe
lahko
odda
po
pogodbi
tudi
drugim
podizvajalcem.
Naročila
za
storitev
se
zbirajo
pri
izvajalcu.
Podizvajalec
je
dolžan
posredovati
redne
podatke
o
izvedenem
delu.
Za uporabnike
se
pogoji
ne spreminjajo. |
(8) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je
v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko
oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo se
lahko uporablja za gnojilo v kmetijstvu. V tem primeru izvajalec javne
službe opravi prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene
obratovanja male čistilne naprave kot obvezno storitev javne službe. |
(9)
Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če
lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni
storitvi obratovalnega monitoringa predloži pisno izjavo, da je uporaba
blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. |
Ostale
obveznosti izvajalca javne službe |
27. člen |
(1)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence o: |
1.
naseljih,
kjer
se
zagotavlja
storitev
javne
službe
in načinu njenega izvajanja, |
2.
območjih poselitve, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu njenega
izvajanja, |
3.
stavbah, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu
njenega izvajanja, |
4.
uporabnikih storitev javne službe, |
5.
javnih kanalizacijskih sistemih, |
6.
iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, |
7.
dolžini primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja javne
kanalizacije, |
8.
komunalnih in skupnih čistilnih napravah in čistilnih napravah
padavinske odpadne vode, ki so javna infrastruktura za izvajanje javne
službe, |
9.
stavbah,
ki
so priključene
na
javno
kanalizacijo, |
10.
stavbah,
iz
katerih
se
komunalna
odpadna
voda
odvaja
v
kanalizacijo,
ki ni
javna
in
čisti
v mali
komunalni
čistilni
napravi
ali
zbira
v
nepretočni
greznici, |
11.
evidenco
o
malih
komunalnih čistilnih
napravah,
stavbah,
katerih
komunalna
odpadna
voda
se odvaja
v malo
komunalno
čistilno
napravo, |
12.
stavbah,
katerih
komunalna
odpadna
voda
se odvaja
v
obstoječo
greznico, |
13.
stavbah,
katerih
komunalna
odpadna
voda
se
zbira
v
nepretočno
greznico, |
14.
objektih
in napravah
sekundarnega,
primarnega
in
magistralnega
omrežja, |
15.
komunalnih,
skupnih
in
malih
komunalnih
čistilnih
napravah, |
16.
priključkih
stavb
na
javno
kanalizacijo, |
17.
napravah,
ki
odvajajo
industrijsko
odpadno
vodo v
javno
kanalizacijo, |
18.
celotni
količini
odvedene
in
prečiščene
komunalne
odpadne
vode, |
19.
celotni
količini
odvedene
in
prečiščene
industrijske
odpadne
vode, |
20.
količinah
obdelanega,
predelanega
in
odstranjenega
blata, |
21.
količini
komunalne
odpadne
vode,
prevzete
s praznjenjem
greznic
in malih komunalnih čistilnih naprav, |
22.
utrjenih
površinah,
za
katere
zagotavlja
odvajanje
padavinske
vode, |
23.
izdanih
potrdilih
in
ocenah
obratovanja
po predpisih,
ki
urejajo
emisijo
snovi pri
odvajanju
odpadne vode
iz
malih
komunalnih
čistilnih
naprav, |
24.
stroških
izvajanja
javne
službe, |
25.
ostale evidence, predpisane z Uredbo in drugimi predpisi o emisijah
snovi. |
(2)
Spremljajoče zadolžitve izvajalca javne službe: |
1.
vodi
kataster
kanalizacijskega
omrežja, |
2.
vodi
kataster
greznic
in malih komunalnih čistilnih naprav, |
3.
omogoča
občini
dostop
do podatkov
iz
katastra
in
ji
posreduje
podatke
za
zbirni
kataster, |
4.
skrbi
za
ustrezno
kadrovsko
usposobljenost
zaposlenih, |
5.
skrbi
za
ustrezno
tehnično
opremljenost. |
(3) Občina
Šenčur
se
obvezuje,
da
bo,
v
skladu
s predpisi
o vodenju
katastrov
javne
infrastrukture
in
v skladu
s
pogodbo
o vodenju
katastra,
izvajalcu
javne
službe
enkrat
letno
oziroma
po
dogovoru
brez
plačila
posredovala
informacije
javnega
značaja,
ki
jih,
na
podlagi
predpisov
o
lokalni
samoupravi,
pridobi
od
državnih
organov
za potrebe
Geografskega
informacijskega
sistema. |
28. člen |
Izvajalec
javne
službe
je
materialno
odgovoren
za
škodo,
ki
nastane
na
napravah
in
objektih
uporabnika
kot
posledica
nestrokovnega
ali
malomarnega
vzdrževanja
kanalizacijskega
sistema.
Ni pa odgovoren
za škodo,
ki
nastane
kot
posledica: |
·
višje sile, to je v primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah, |
·
ko
niso zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod, |
·
ko
priključitev ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe.
|
29. člen |
(1)
Izvajalec javne službe lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru
višje sile. |
(2) Kot
višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na
objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa,
zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada
električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru
mora izvajalec javne službe ukrepati v skladu s sprejetimi načrti
ukrepov za take primere. |
30. člen |
(1) Ob
vsaki
začasni
prekinitvi
odvajanja
in
čiščenja
odpadne
vode
mora
izvajalec
javne
službe
o
tem
pisno
ali
preko
sredstev
javnega
obveščanja
obvestiti
vse
prizadete
uporabnike,
pri
čemer
mora
obvezno
navesti
čas,
dolžino
trajanja
prekinitve,
način
ravnanja
z odpadno
vodo v
času
prekinitve
in posledice
v primeru
neupoštevanja
tega
navodila. |
(2) Prav
tako
je
dolžan
obvestiti
tudi
vse
ostale
osebe,
ki
niso
neposredno
priključene
na
javno
kanalizacijo,
bi pa
v času
prekinitve
lahko
utrpele
morebitno
škodo. |
31. člen |
Uporabniku
v času
trajanja
prekinitve
ni dovoljeno
izpuščati
vode v
javno
kanalizacijsko
omrežje
in
je odgovoren
za
vso
neposredno
in
posredno
škodo,
ki bi
nastala
s
tem
dejanjem. |
32. člen |
(1) Izvajalec
javne
službe
na
stroške
uporabnika,
po predhodnem
obvestilu
prekine
odvajanje
odpadne
vode, kadar: |
·
ugotovljeno
stanje
interne
kanalizacije
ogroža
zdravje
in premoženje
prebivalcev, |
·
ugotovljeno
stanje
interne
kanalizacije
ogroža
vodne
vire
ali
oskrbo
s pitno
vodo, |
·
uporabnik
ne
poravna
stroškov
storitev
v
osmih
dneh
po
prejemu
opomina, |
·
je
kanalizacijski
priključek
izveden
brez
soglasja
izvajalca
javne
službe, |
·
uporabnik
onemogoča
izvajalcu
meritve
parametrov
količin
in
onesnaženosti, |
·
stanje
interne
kanalizacije
ogroža
delovanje
javne
kanalizacije
ali
procesa
na
komunalni
čistilni
napravi. |
(2) Prekinjeno
odvajanje
odpadne
vode velja
za
čas
do
odprave
vzroka
prekinitve.
Vse
stroške
nastale
s prekinitvijo
in
ponovno priključitvijo
plača
uporabnik. |
33. člen |
Izvajalec
javne
službe
mora
pristojnemu
ministrstvu
redno
posredovati
programe
in
poročila
o izvajanju
javne
službe
v
skladu
s predpisi
o
nalogah,
ki
se
izvajajo
v okviru
obvezne
občinske
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in padavinske
vode. |
V.
Obveznosti in pravice uporabnikov |
34. člen |
(1)
Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so:
|
·
interna
kanalizacija, |
·
nepretočne
greznice, |
·
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
·
male
komunalne
čistilne
naprave
z enako ali večjo
zmogljivostjo od 50
PE v skladu s sedmim odstavkom 7. člena Uredbe, |
·
naprave
in
objekti
za
predčiščenje
odpadnih
voda
(lokalne
čistilne
naprave,
obstoječe
greznice,
gnojnične
jame), |
·
interna
črpališča
odpadnih
vod, |
·
vodomeri
na
lastnih
vodnih
virih
ali
merilniki
pretokov
na
iztokih
pred
izpustom
v
javno
kanalizacijo, |
·
merilna
mesta
in
vzorčevalniki
na
kanalizacijskem
priključku
ali
na
vtokih
in
iztokih
iz
internih
čistilnih
naprav. |
(2)
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na
svoje stroške. |
Območje,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo |
35. člen |
Uporabniki
javne
službe
so
fizične
in
pravne
osebe,
ki
so
lastniki
stavb
ali
delov
stavb
in
utrjenih
površin
na
območju
Občine
Šenčur. |
36. člen |
(1) Priključitev
stavbe
na
javno
kanalizacijsko
omrežje
uporabnik
izvede
na
podlagi
pisnega
soglasja
izvajalca
javne
službe. |
(2) Uporabnik
sme
odvajati
v
javno
kanalizacijo
odpadno
vodo
samo
v
količinah
in
z
lastnostmi,
ki
so določene
s predpisi
o emisiji snovi in
s pogoji
pisnega
soglasja
izvajalca
javne
službe. |
37. člen |
Obveznosti
uporabnika: |
·
interna
kanalizacija
mora
biti
zgrajena
v skladu
s soglasjem
izvajalca
javne
službe; |
·
skrbi
za
redno
vzdrževanje
interne
kanalizacije, |
·
izvajalcu
omogoča
pregled
interne
kanalizacije, |
·
dovoli
dostop
do
javne
kanalizacije
za
izvajanje
vzdrževalnih
del
na
javni
kanalizaciji,
kadar
le-ta
poteka
po
njegovem
zemljišču, |
·
v
primeru
motenj
v delovanju
kanalizacijskega
sistema
o
tem
opozori
izvajalca
javne
službe, |
·
uporabnik
je
vsako
spremembo
dolžan
sporočiti
izvajalcu
javne
službe
(ime,
naziv,
naslov,
ipd.). |
38. člen |
(1) Na
območju
poselitve,
ki je
opremljena
z
javno
kanalizacijo,
mora
uporabnik
(lastnik
stavbe),
v kateri
nastaja
komunalna
odpadna
voda,
zagotoviti,
da
se komunalna
odpadna
voda
odvaja
v javno
kanalizacijo. |
(2) Na
območju
poselitve,
kjer
se
na
novo zgradi
javna
kanalizacija,
je uporabnik
dolžan
greznico
opustiti
in
se v
roku
6.
mesecev
po prejemu
obvestila,
poslanega s priporočeno pošto, o
obvezni
priključitvi,
priključiti
na
javno
kanalizacijo.
|
Uporabnik
mora
greznico
očistiti,
zasuti
ali
pa
jo
uporabiti
za
drug
namen
(npr.
za
zbiralnik
vode za deževnico). |
39. člen |
(1) Lastnik
stavbe
mora
za
padavinsko
vodo,
ki odteka
s strehe
stavbe,
zagotoviti
odvajanje
neposredno
v vode
ali
posredno
v podzemne
vode,
kadar
je
to
izvedljivo.
Prav
tako
mora
za
padavinsko
vodo,
ki odteka
iz
utrjenih
površin
zagotoviti
odvajanje
neposredno
v vode
ali
posredno
v
podzemne
vode,
kadar
je
to
izvedljivo. |
(2)
Na
območjih
kjer
ponikanje
zaradi
sestave
tal
ni
možno,
kanalizacijski
sistem
pa omogoča
priključitev
padavinskih
voda,
se
le
ta
lahko
odvaja
v
javno
kanalizacijo,
pod
pogojem,
da
uporabnik
pridobi
soglasje
za
priključitev
padavinskih
voda
s
strani
izvajalca
javne
službe. |
40. člen |
(1) Odpadna
voda
ne
sme
vsebovati
sestavin,
ki bi
škodovale
okolju,
objektom
in
napravam
javne
kanalizacije
in
delavcem,
ki
vzdržujejo
kanalizacijsko
omrežje.
Vsebnost
teh
snovi
ne sme
preseči,
s predpisi
določene,
maksimalno
dovoljene,
vrednosti
za
izpust
v
javno
kanalizacijsko
omrežje. |
(2) V
fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati: |
·
strupene
snovi, |
·
odpadna
topila, |
·
snovi,
ki
razvijajo
strupene
pline
ali
eksplozijske
mešanice, |
·
jedke
snovi
(kisline,
alkalije
in soli), |
·
maščobe
in
odpadno
olje, |
·
trdne
snovi,
kot
so
ostanki
hrane,
pepel,
kosti,
gnoj,
rastlinske
ostanke,
trupla
poginulih
živali, |
·
mavec,
pesek,
tekstil,
les,
perje,
dlako,
steklo,
žagovino,
plastiko
ali
druge
predmete, |
·
radioaktivne
snovi, |
·
kužne
snovi, |
·
odpadno
vodo
iz
gnojišč,
silažno
vodo, |
·
svežega
ali
pregnitega
blata
iz
greznic, |
·
zmlete
ali
zdrobljene
trdne
odpadke
(montaža
nožnih
sekal
na
iztoku
v
fekalno
kanalizacijo
je prepovedana), |
·
druge
snovi,
ki
jih
je,
v
skladu
s predpisi
o
emisijah
snovi
prepovedano
odvajati
v
javno
kanalizacijsko
omrežje. |
Območje,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo |
41. člen |
Na
poselitvenem
območju
brez
javne
kanalizacije
in
na
poselitvenem
območju,
kjer
po
operativnem
programu
opremljanja
naselij
z
javno
kanalizacijo
ni
predvidena
gradnja
javne
kanalizacije
se,
za predvidene
objekte,
v
katerih
nastaja
komunalna
odpadna
voda,
odvajanje
in
čiščenje
komunalne
odpadne vode
predvidi: |
·
nepretočne
greznice
-
če
obremenitev
ne presega
50
PE
in
je
nepretočna
greznica
zgrajena
v skladu
s predpisi,
ki urejajo
gradbene
proizvode,
njeno
praznjenje
pa se
izvaja
v skladu
s
tem
odlokom,
|
·
male
komunalne
čistilne
naprave. |
42. člen |
(1)
Predpisane velikosti greznic so naslednje: |
·
nepretočne
3000
litrov
na
osebo, |
·
pretočne
(obstoječe)
2000
litrov
na
osebo, |
·
minimalna
prostornina
greznice
je 6000
litrov. |
(2) Uporabnik
stavbe,
iz
katere
se
komunalne
odpadne
vode odvajajo
v
greznico
je
le-to
dolžan
redno
prazniti,
to je najmanj enkrat na tri leta. |
43. člen |
(1) Na
poselitvenem
območju
brez
javne
kanalizacije
se iz
obstoječih
objektov
komunalna
odpadna
voda
lahko
zbira
v
obstoječi
greznici,
ki
jo
je
uporabnik
dolžan
izprazniti
najmanj
en
krat
na
tri
leta. |
(2) Odpadno
vodo
in
goščo
iz
greznic
je prepovedano
odvažati
na
javne
ali
kmetijske
površine,
oziroma
neposredno
odvajati
v
površinske
ali
podzemne
vode
ali
neposredno
odvajati
na
površino
lastnih
ali
sosednjih
zemljišč. |
(3) Obdelavo
odpadnih
voda
in
gošč
iz
greznic
zagotovi
izvajalec
javne
službe
na
komunalni
ali
skupni
čistilni
napravi. |
(4)
Greznice lahko prazni izključno izvajalec javne službe oziroma
podizvajalci, ki imajo z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo. |
(5) Na
poselitvenem
območju,
kjer
po
operativnem
programu
opremljanja
naselij
z
javno
kanalizacijo
ni predvidena
gradnja
javne
kanalizacije,
morajo
lastniki
obstoječih
stavb,
na
svoje
stroške,
zagotoviti
čiščenje
v
mali
komunalni
čistilni
napravi,
najpozneje
do 31.
decembra
2017,
če stavba
ni
na
občutljivem
območju
oziroma
do 31. decembra
2015, če
je
na
občutljivem
območju. |
(6) Lastniki
ali
upravljavci
stavb
morajo
sami
zagotoviti
redno
vzdrževanje
in
čiščenje
interne
kanalizacije
in
kanalizacijskih
priključkov,
redno
vzdrževanje
nepretočnih
greznic,
obstoječih
pretočnih
greznic
in
malih
komunalnih
čistilnih
naprav.
Sami
morajo
zagotoviti
tudi občasno
preverjanje
tehnične
brezhibnosti
kanalizacijskih
priključkov,
nepretočni
greznic
ter
malih
komunalnih
čistilnih
naprav,
najmanj
enkrat
na
20
let. |
44. člen |
(1) Uporabnik
objekta,
ki
ima
za
čiščenje
odpadnih
vod
zgrajeno
malo
komunalno
čistilno
napravo,
je upravičen
do
plačevanja
nižje
okoljske
dajatve
za
obremenjevanje
okolja
zaradi
odvajanja
odpadne
vode. |
(2) Za
znižanje
okoljske
dajatve
mora
lastnik
objekta,
iz
katerega
se
odpadne
vode
čistijo v
mali
komunalni
čistilni
napravi,
priložiti
izjavo
o
skladnosti
za
malo
čistilno
napravo
ter
z
izvajalcem
javne
službe
podpisati
pogodbo
za
izdelavo
ocene
obratovanja,
kontrolo
delovanja
in
prevzem
blata
iz
male
komunalne
čistilne
naprave
ter
opraviti
ustrezno
oceno
obratovanja
male
čistilne
naprave. |
(3) V malo
komunalno
čistilno
napravo
je
prepovedano
odvajati
industrijsko
odpadno
vodo
ali
padavinsko
odpadno
vodo. |
(4) Uporabnik
stavbe,
iz
katere
se
komunalne
odpadne
vode
odvajajo
v
malo
komunalno
čistilno
napravo,
je
dolžan
izvesti
odvoz blata
vsaj
enkrat
na
tri
leta. |
45. člen |
(1) Stroške
transporta
in
stroške
obdelave
odpadne
vode
in
gošč
iz
greznic
ter
muljev
iz
malih
komunalnih
čistilnih
naprav
ter
stroške
obratovanja
in
kontrole
obratovanja
naprav
iz
41. do
vključno
44.
člena
krije
uporabnik,
oziroma
povzročitelj
onesnaženja. |
(2) Prve
meritve
in
obratovalni
monitoring
zagotavlja
izvajalec
javne
službe
za
celotno
območje,
kjer
izvaja
javno
službo,
ne glede
na
to,
ali
malo
komunalno
čistilno
napravo
vzdržuje
sam,
v okviru
storitev
javne
službe,
ali
z
njo
upravlja
druga
oseba. |
VI.
Nadzor |
46. člen |
Izvajalec
javne
službe
in
pristojna
občinska
inšpekcijska
služba
imata
pravico
in dolžnost,
da
v primeru
potrebe
opravita
pregled
kanalizacijskih
objektov
in
naprav,
ne
glede
na
to,
kdo
je
lastnik,
oziroma
uporabnik
teh objektov
in
naprav.
Občinska
inšpekcijska
služba
lahko
izvajalcu
naloži
obvezni
pregled
kanalizacijskih
objektov
in
naprav
ter
izdelavo
poročila,
ki
je
sestavni
del
inšpekcijskega
postopka. |
47. člen |
(1) Nadzor
nad
izvajanjem
določb
tega
odloka
izvaja
občinska
inšpekcijska
služba,
v kolikor
zakon
ne določa
drugače. |
(2) V primeru
ko
zavezanec
ne
izvrši
odločbe,
izdane
na podlagi
prvega
odstavka
tega
člena,
v
roku,
določenem
v odločbi,
občinski
inšpektor
lahko
odredi
prisilno
izvršitev
odločbe
na
stroške
zavezanca. |
(3) Izvajalec
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in padavinske
vode
je
dolžan
ugotavljati
nepravilno
ravnanje,
to
je
ravnanje,
ki
ni v
skladu
s
tem
odlokom.
V primeru
neupoštevanja
določil
tega
odloka
je
dolžan
kršitelje
prijaviti
občinski
inšpekciji. |
VII.
Viri financiranja javne službe |
48. člen |
Viri
financiranja javne službe so: |
·
cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode, |
·
okoljske in druge dajatve določene s predpisi, |
·
sredstva občinskega proračuna, |
·
drugi viri. |
49. člen |
(1) Za
izvedbo rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec
javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem
naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za
ta dela. Stroški za redna vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve
javne službe. |
(2)
Investitor vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in gradnje
kanalizacije je občina. |
(3) V
primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem
telesu do parcelne meje lastnika objekta strošek obnove kanalizacije,
ki se financira iz javnih sredstev. |
Cena
storitev javne službe |
50. člen |
Cena
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in padavinske
vode
se
oblikuje
in potrjuje
na
način,
ki ga
določajo
predpisi
o
oblikovanju
cen
storitev
obveznih
občinskih
gospodarskih
javnih
služb
varstva
okolja,
na
predlog
izvajalca
javne
službe. |
51. člen |
(1) Cena
storitev
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode
mora
biti
prikazana
ločeno
za: |
·
storitve odvajanja komunalne odpadne in
padavinske odpadne vode z javnih površin, |
·
odvajanje padavinske odpadne vode s streh, |
·
storitve čiščenja komunalne odpadne vode
in padavinske odpadne vode z javnih površin, |
·
čiščenje padavinske odpadne vode s streh, |
·
storitve, povezane z nepretočnimi
greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi
napravami. |
(2) Zaračunana cena posamezne storitve je sestavljena iz: |
·
omrežnine, |
·
cene storitve, |
·
okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.(pri prvi in peti
alineji prejšnjega odstavka). |
(3) Osnova
za
obračun
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
vode in storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi
greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami
je
dobavljena
količina
pitne
vode,
merjena
z obračunskimi
vodomeri. |
(4) V
primeru,
da
stavba,
za
katero
se
opravljajo
storitve
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in padavinske
vode
ni
opremljena
z
obračunskim
vodomerom
za
merjenje
porabe
pitne
vode,
se
za količino
storitev
iz prejšnjega
odstavka
upošteva
število
stalno
prijavljenih
stanovalcev
ob
upoštevanju
normirane
porabe
pitne
vode,
ki
znaša
0,15
m³
na osebo
na
dan. |
(5) Uporabniki
so
dolžni
kriti
stroške
odvajanja
in
stroške
čiščenja
odpadne
vode od
dneva
priključitve
na
javno
kanalizacijo
oziroma
čistilno
napravo. |
(6) Stroške
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
odpadne vode ter storitev povezanih z nepretočnimi greznicami,
obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami se
uporabnikom zaračunava mesečno. Praznjenje greznic se izvaja
sistematično po planu izvajalca najmanj enkratna tri leta, ali po
naročilu uporabnika. Cena pokriva stroške enkratnega praznjenja na tri
leta, vsako dodatno praznjenje se uporabniku zaračuna po ceni v
veljavnem ceniku, zmanjšani za 30 %. V primeru, da uporabnik potrebuje
večkratno praznjenje (neustrezna greznica, problemi s ponikanjem,
nepretočna greznica), se sklene pogodba. |
52. člen |
(1) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se
obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno
površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno
kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Za
količino
padavinske
odpadne
vode
se
šteje
povprečna
letna
količina
padavin
v
obdobju
zadnjih
petih
let,
ki
je
izmerjena
v okviru
meritev
državne
mreže
meteoroloških
postaj,
preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda
odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi. |
|
53. člen |
Zagotavljanje uporabe javne infrastrukture za odvajanje industrijskih
odpadnih voda in njihovo čiščenje na čistilni napravi osebam, ki niso
uporabniki storitev javne službe, je posebna storitev izvajalca.
Izvajalec lahko opravlja posebne storitve v soglasju z lastnikom javne
infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med
prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. |
54. člen |
Uporabnik,
ki vodo
uporablja
v
reprodukcijske
namene
(jo
vgrajuje
v
izdelke,
uparja
ali
uporablja
v kmetijski
proizvodnji
in
podobno),
jo
odvaja
neposredno
v vodotok
ali
ponika,
ima
pravico
zahtevati,
da se
mu
ta
delež
odšteje
od
obračunanih
količin
za
odvajanje
in
čiščenje
odpadne
vode
in
okoljske
dajatve
za
obremenjevanje
vode pod
naslednjimi
pogoji: |
·
da
se količina
tako
uporabljene
vode
meri
s posebej
vgrajenim
vodomerom, |
·
da
razpolaga
s sistemom
za
ponikanje
ali
odvajanje
vode
v vodotok
in
da
je
za
ta
objekt
pridobil
tudi
uporabno
dovoljenje
in
vsa
ostala
soglasja. |
55. člen |
(1) Omrežnina
je
del
cene,
ki
pokriva
letne
stroške
javne
infrastrukture,
ki
je
namenjena
odvajanju
in
čiščenju
komunalne
odpadne
in padavinske
vode
na
območju
občine
ter se uporabnikom
obračunava
v
skladu
s predpisi
o
oblikovanju
cen
storitev
obveznih
občinskih
gospodarskih
javnih
služb
varstva
okolja. |
(2)
Omrežnina pri storitvi čiščenja se zaračunava uporabnikom za storitve
čiščenja komunalnih odpadnih voda, za storitve čiščenja padavinskih
odpadnih voda in za storitve obdelave prevzetega blata iz nepretočnih
greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.
Omrežnina pri storitvi odvajanja pa se zaračunava uporabnikom za
storitve odvajanja komunalnih odpadnih voda in za storitve odvajanja
padavinskih odpadnih voda. Omrežnina vključuje: stroške amortizacije ali
najema osnovnih sredstev, ki so javna infrastruktura, stroške
zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin (služnosti, za povzročeno
škodo povezano z gradnjo, obnovo ali vzdrževanjem infrastrukture),
odhodke financiranja (stroški obresti in drugi stroški povezani z
dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture). |
56. člen |
(1) Izvajalec
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
komunalne
odpadne
in
padavinske
vode
občini
Šenčur
plačuje
najemnino
za
uporabo
javne
infrastrukture
v
skladu
s
pogodbo
o
najemu
javne
infrastrukture
in
izvajanju
javnih
služb.
Najemnina je določena najmanj v višini obračunane amortizacije za vso
javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne
službe. |
(2) Če se
ob potrditvi cene občinski svet odloči, da potrjena cena storitve javne
službe ne pokriva celotne najemnine iz prejšnjega odstavka ali cene
opravljene storitve, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz
proračuna občine. |
(3) Občina
lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev
javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci
nepridobitnih dejavnosti. |
57. člen |
(1) Ceno
storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z
elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo
predloži občinskemu svetu v potrditev. |
(2) Občina
določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo,
izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno
običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno
subvencijo. |
58. člen |
Največji
donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca za
izvajanje storitev javne službe je 5%. |
59. člen |
(1) Stroške
odvajanja
in
čiščenja
komunalnih
in
padavinskih
odpadnih
voda
se uporabnikom
zaračuna
na
osnovi
dejanske
porabe
pitne
vode v
preteklem
obračunskem
obdobju
ali
v
akontacijah
določenih
glede
na
porabo
pitne
vode v
preteklem
obračunskem
obdobju.
Dejansko
porabo
se ugotavlja
najmanj
enkrat
letno,
ko
se
izvede
tudi
poračun
akontacij. |
(2) Stroške
odvajanja
in
čiščenja
padavinske
odpadne
vode se uporabnikom
zaračunava
mesečno.
Stroške
se
obračunava
v primeru
odvajanja
v
javno
kanalizacijo. |
(3) Uporabniki
morajo
plačati
zaračunane
storitve
najpozneje
v 15
dneh
od
datuma
izstavitve
računa,
razen
če
zakon
ne določa
drugače,oziroma
ni s
pogodbo
določen
drugačen
rok
plačila. |
60. člen |
(1) Če
se uporabnik
s prejetim
računom
ne strinja,
ima
pravico,
da
v 8
dneh
od prejema
računa
vloži
pisni
ugovor pri
izvajalcu
javne
službe.
Ugovor
na
izdani
račun
ne
zadrži
plačila. |
(2) Izvajalec
javne
službe
mora
na
pisni
ugovor
porabnika
pisno
odgovoriti
v
roku
14 dni
od prejema
ugovora. |
(3) Če
uporabnik
svojih
obveznosti
ne
poravna
niti
v 8
dneh
po
prejemu
odgovora,
mu
izvajalec
javne
službe
pošlje
opomin.
Če
uporabnik
tudi
v
tem
primeru
ne poravna
obveznosti,
izvajalec
javne
službe
v 8
dneh po
izdaji
opomina
izvede
prekinitev
odvajanja
odpadne
vode.
S
sklepom
o prekinitvi
odvajanja
odpadne
vode
izvajalec
javne
službe
uporabnika
obvesti,
da
je
dolžan
poravnati
vse
stroške
v zvezi
s prekinitvijo
odvajanja
odpadne
vode.
Stroški
ponovnega
priklopa
na
kanalizacijsko
omrežje
bremenijo
uporabnika. |
(4) Prekinitev
odvajanja
odpadne
vode
velja
toliko
časa,
dokler
uporabnik
ne poravna
vseh
obveznosti
do izvajalca
javne
službe. |
VIII.
Infrastrukturni objekti in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja
odpadne vode |
61. člen |
Infrastruktura,
ki
je
v
lasti
Občine
Šenčur
in
preko
katere
izvajalec
javne
službe
izvaja
javno
službo
v skladu
s
tem
odlokom
in
pogodbo
iz 4.
člena
tega
odloka,
so: |
·
zemljišča, |
·
objekti in naprave javnega kanalizacijskega sistema, |
·
kanalizacija za odvajanje padavinskih vod, |
·
vgrajena oprema, programska oprema in naprave, ki so neločljivo povezani
z javnim |
·
kanalizacijskim sistemom in so potrebni za nemoteno delovanje sistemov,
|
·
drugi objekti in naprave infrastrukture. |
62. člen |
Naprave,
ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje javne službe in so
v lasti izvajalca javne službe so: |
·
vozila, |
·
specialna vozila, |
·
delovni stroji (bagri, drugi gradbeni stroji,…), |
·
druga premična oprema in naprave, ki so potrebne za izvajanje
dejavnosti. |
IX.
Določbe o globah |
63. člen |
(1) Z
globo 4.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če:
|
·
ravna v nasprotju z določili tretjega odstavka 2. člena tega odloka, |
·
ravna v nasprotju z določili 5. člena tega odloka, |
·
ravna v nasprotju z določili 23. člena tega odloka, |
·
ne
izpolnjuje obveznosti v rokih iz 24. člena tega odloka, |
·
ne
izvaja storitev iz 25. člena tega odloka, |
·
ne
izvaja storitev v obsegu in na način, določen v 26. členu tega odloka,
|
·
ne
izvaja storitev iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega odloka,
|
·
ravna v nasprotju s 29. in 30. členom tega odloka, |
·
uporabniku prekine odvajanje odpadne vode v nasprotju s 32. členom tega
odloka, |
·
ne
ravna v skladu s 33. in 46. členom tega odloka. |
(2) Z
globo 1.200 EUR se za prekrške iz prvega odstavka tega člena sankcionira
tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
(3) Z
globo 4.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če:
|
·
če se ne
priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 13. do 21. člena
ter drugega odstavka 23. člena tega odloka, |
·
če
izvede spremembo priključka v nasprotju z 21. členom tega odloka,
|
·
če
izvede prekinitev priključka v nasprotju s 22. členom tega odloka,
|
·
če
za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od
izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s
23. členom tega odloka, |
·
če
za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi
pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 36. členom tega
odloka, |
·
če
ne izpolnjuje obveznosti iz 37. člena tega odloka, |
·
če
ne ravna v skladu z 38. členom tega odloka, |
·
če
ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 39. členom tega odloka,
|
·
če
v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 36. člena ali v nasprotju z 40. členom tega odloka, |
·
če krši
določila 41., 42., 43. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka
44. člena tega odloka. |
(4) Z
globo 1.200 EUR se za prekrške iz tretjega odstavka tega člena
sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe. |
(5) Z
globo 2.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
·
če se ne
priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 13. do 20. člena ter
drugega odstavka 23. člena tega odloka, |
·
če
izvede spremembo priključka v nasprotju z 21. členom tega odloka,
|
·
če
izvede prekinitev priključka v nasprotju s 22. členom tega odloka,
|
·
če
za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od
izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s
23. členom tega odloka, |
·
če
za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi
pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 36. členom tega
odloka, |
·
če
ne izpolnjuje obveznosti iz 37. člena tega odloka, |
·
če
ne ravna v skladu z 38. členom tega odloka, |
·
če
ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 39. členom tega odloka,
|
·
če
v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 40. členom tega odloka, |
·
če krši
določila 41., 42., 43. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka
44. člena tega odloka. |
(6) Z
globo 300 EUR se za prekršek sankcionira posameznik – uporabnik, če:
|
·
če se ne
priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 12.,do 20. člena ter
drugega odstavka 23. člena tega odloka, |
·
če
izvede priključitev v nasprotju z 21. členom tega odloka, |
·
če
izvede spremembo priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka,
|
·
če
za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od
izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s
23. členom tega odloka, |
·
če
za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi
pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 36. členom tega
odloka, |
·
če
ne izpolnjuje obveznosti iz 37. člena tega odloka, |
·
če
ne ravna v skladu z 38. členom tega odloka, |
·
če
ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu s 39. členom tega odloka,
|
·
če
v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 40. členom tega odloka, |
·
če
krši določila 41.,42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in
četrtega odstavka 44. člena tega odloka. |
IX.
Prehodne določbe |
64. člen |
Zahteve v
zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka
morajo biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
65. člen |
Zahteve iz
prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje
opredeljene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode na območju Občine Šenčur za obdobje od 2007 –
2017. |
66. člen |
(1) V
okviru javne službe mora izvajalec javne službe do izteka rokov za
prilagoditev iz prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in
komunalne ali skupne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem
delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja
zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko
je to potrebno oziroma najmanj enkrat na tri leta. |
(2) Enako
velja za mulje malih komunalnih čistilnih naprav. |
67. člen |
Najemnina
infrastrukture za odvajanje padavinskih voda se ne zaračunava do
vzpostavitve sistema zaračunavanja odvajanja padavinskih voda, ki ga je,
v skladu s predpisi o oblikovanju cen, dolžan vzpostaviti izvajalec
javne službe. Stroške vzdrževanja infrastrukture za padavinske vode v
prehodnem obdobju krije Občina Šenčur. |
68. člen |
(1) Občina
Šenčur
in
izvajalec
javne
službe
bosta
stanje
infrastrukturnih
objektov
in
naprav
za
izvajanje
javne
službe
odvajanja
in
čiščenja
odpadnih
voda
uskladila
s 61.
in
62.
členom
tega
odloka
v
roku
treh
(3)
mesecev
po sklenitvi
Medobčinskega
sporazuma
o
novo
ugotovljenih
deležih
infrastrukturnih
objektov
in
naprav
občin
lastnic
infrastrukturnih
objektov
in
naprav. |
(2) Dokler
izvajalec nima vzpostavljene evidence uporabnikov javne službe v skladu
s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode, se storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode
s streh ne zaračunavajo. |
(3)
Zaračunavanje storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi
greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v skladu s tem
odlokom, je potrebno vzpostaviti v roku treh mesecev od začetka
veljavnosti tega odloka. |
X. Končne
določbe |
69. člen |
Z
dnem
uveljavitve
tega
odloka
preneha
veljati
Odlok
o odvajanju
in
čiščenju
komunalne
odpadne
ter
padavinske
vode
na območju
Občine
Šenčur
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/2010). |
70. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka:
355-010/2013-1 |
Datum:
20.12.2013 |
|
|
Občina Šenčur |
|
Miro Kozelj, župan |
|